3. NEDELJA MED LETOM NEDELJA BOŽJE BESEDE

»Počaščen sem bil v Gospodovih očeh.« Neizmerno bolj kot mi Boga, Bog nas spoštuje in časti. Njegova beseda ni le tista, zapisana v Svetem pismu; je najprej glas vesti, pa presenetljivost narave, vsak človek, ko ga sprejemamo s spoštovanjem, in tudi dogodki, če se jih učimo razumevati kot znamenja.

Sveto pismo pa je zapisani Kristus, beseda Boga. Vseskozi se je razodevala, posebej po ljudeh, ki so imeli zanjo poseben (preroški) čut. Ljudje so jo spoznavali in sprejemali, kolikor so bili zanjo odprti in jo sposobni razumeti. Najprej v izročilu, nato zapisano, kot so jo pač znali ubesediti ti, ki jim je bila zaupana, da jo razsejejo v svet. Vemo, nazadnje se je razodela kot človek, Jezus iz Nazareta, da bi postala otipljiva in predstavljiva, kot Luč vsakemu človeku. Za pot življenja. Na vse te načine Bog vedno govori človekovemu razumu in srcu: razumu, da bi vedno globlje razumevali resnico o življenju, srcu pa, da bi jo vzljubili in bi v nas postala ne le znanje, ampak tudi življenje da bi se utelesila. Šele z obojim postane toliko močna, da more spregovoriti in zasijati tudi drugim.

Morda so nam v preteklosti preveč govorili le o dolžnosti skrbeti za svojo vero. Veliko bliže smo resnici o sebi in svojem dostojanstvu, če Božjo besedo čutimo kot njegov največji dar in znamenje velikega zaupanja. Niso samo starši, duhovniki, krščanski novinarji in kateheti oznanjevalci; vsak kristjan s svojim govorjenjem, z življenjem in odnosi brez besed govori, kako je razumel, koliko ceni in ljubi Besedo, ki mu jo je Bog zaupal, da bi mu bila modrost življenja. Čas, ki trdi, da ima vsaka človeška beseda, poštena in lažniva, isto pravico in ponuja javnosti vse modrosti in neumnosti na istem pladnju, je za svoj obstoj nujno potreben poglobljenega branja in razmišljanja besede Boga.

Anton Slabe

TEDEN EDINOSTI

V dneh od 18. do 25. januarja poteka po vsem svetu poseben teden molitve za edinost, ki nas želi tokrat spomniti na to, da ekumenizem ni samo molitev za ta veliki cilj, ampak vključuje tudi konkretno sodelovanje med kristjani različnih skupnosti in cerkva. Gre za področja, kot so: pravičnost in mir, krepitev družinskega življenja, spoštovanje manjšinskih skupnosti, ohranjanje stvarstva ter sprava med narodi in skupnostmi.

Naša molitev in razmišljanja se tokrat dotikajo rasizma v ZDA, posebej v zvezni državi Minnesoti. Rasizem ima tam dolgo in krvavo zgodovino. Osrednje besedilo, ob katerem bomo premišljevali in molili, je vzeto iz preroka Izaija in se glasi: »Naučite se delati dobro, skrbite za pravico. Pomagajte zatiranemu, zagovarjajte siroto, branite vdovo« (Iz 1,17).

V ponedeljek, 23. 1. ob 19.00 ste vsi

lepo vabljeni na osrednjo prireditev v cerkev Marijinega oznanjenja na Tromostovju, kjer bo gospod nadškof daroval sveto mašo za edinost kristjanov.

... IN NEDELJA BOŽJE BESEDE

Geslo letošnje nedelje Božje besede, ki jo bomo obhajali 22. januarja: »Razširi prostor svojega šotora, razpni pregrinjala svojih bivališč«, je vzeto iz preroka Izaija (54,2) in se navezuje na sinodalni proces, ki se bo sklenil s škofovskim zasedanjem oktobra 2023. Ta vzajemnost med člani Cerkve, ki se kaže v sinodalnem procesu, edina omogoča, da se uresničijo v davnini napovedane besede preroka Izaija.

Njegova domovina je bila poteptana in ponižana, zdela se je kot nerodovitna in zavržena žena. Toda v Božjem imenu ji je prerok napovedal tolikšen razcvet, toliko potomcev, da si bo morala razširiti šotor in bivalne prostore. Ravno sinodalno dogajanje kaže, da je v Cerkvi tak močan naboj. Če bomo razločevali, kaj Jezusov Duh govori Cerkvi, če mu bomo prisluhnili, ne bomo razširili le svojih šotorov, temveč tudi svoja srca. Naj nas nedelja Božje besede na novo spodbudi k tej Jezusovi drži.

Osrednja prireditev ob nedelji Božje besede za našo nadškofijo bo 22. 1. ob 16.00 s sveto mašo v Preski (Medvode), ki jo bo vodil pomožni škof dr. Anton Jamnik, po maši pa bo pogovor s prof. akad dr. Jožetom Krašovcem o misijonskem poslanstvu Cerkve.

STOLNICA NAŠ DOM
Oprema v prečni ladji oltar svetega Dizme in Marije Pomagaj

Oltarni nastavek oltarja sv. Dizme je, tako kakor sv. Rešnjega telesa, naslikan na steno. Vanj je spretno vkomponiran temno rjavo polihromiran štukaturni okvir s pozlačenim listovnim ornamentom, ki obdaja oltarno podobo; izdelal ga je Tommaso Ferrata s pomočniki. Monumentalna oljna slika, ki predstavlja Kristusa s sv. Dizmom v predpeklu, je eno najlepših del Giulia Quaglia. Naslikal jo je doma v Lainu in jo leta 1704 pripeljal v Ljubljano. Kristus, ovit z belim prtom okrog ledij in ogrnjen v moder plašč, ki vihra za njim v zraku, se zmagoslavno dviga med oblaki. Spremljajo ga majhni in veliki angeli, eden z rdečo zastavo, ki naznanja, da je Kristus premagal pekel in osvobodil duše pravičnih. Razbil je vrata predpekla, ki leže na tleh, za njimi pa se dvigajo osebe iz Stare zaveze, med katerimi prepoznamo prastarša Adama in Evo, kralja Davida in voditelja Izraelcev Mojzesa. Njim nasproti kleči ob sesutem vhodu v podzemlje sv. Dizma s svojim križem, ovit v rdeč plašč, kot prvi opravičeni deležen milosti odrešenja. Slika kaže beneške vplive.

Družba sv. Dizme je leta 1705 pred oltarjem zgradila kripto za svoje člane, leta 1714 pa se je odločila postaviti še kamnito menzo, kar pa je uresničila šele čez več desetletij. Umetniško jo je iz raznobarvnega marmorja izklesal Francesco Robba, časovno pa jo smemo bržčas umestiti v bližino menze v kapeli sv. Rešnjega telesa, torej v štirideseta ali na začetek petdesetih let 18. stoletja, saj ji je podobna po obliki, členitvi in tlorisni zasnovi. Osrednjo kartušo krasi simbol Družbe, srce, sestavljeno iz šestindvajsetih malih src, kolikor je štela članov ob ustanovitvi (podobno srce je tudi na plošči grobnice).