25. NEDELJA MED LETOM

»Nihče ne more služiti dvema gospodarjema,« slišimo danes Jezusa. Toda pravi problem ni v tem, da bi se zaradi sedenja na dveh stolih enega gospodarja držali in drugega zaničevali, pač pa v zaničevanju in varanju obeh. Kdor dela na dve strani, v resnici ne dela za nobeno, temveč od obeh vleče zgolj koristi; zares dela samo zase.

Danes je dvoličnost, ki jo Jezus graja, dobila nove razsežnosti. Tehnološka, ekonomska, politična in ideološka moč, s katero pri nas in v zahodnem svetu operirajo vladajoča omrežja, postaja zaradi svoje robustnosti vse bolj nevarna in nasilna. Omrežja, ki si podredijo državo, si prisvajajo vedno večji nadzor nad področji zdravja (naše telesne integritete, življenja in smrti), vzgoje in izobraževanja (nad vprašanji resnice in morale), medsebojne pomoči.

Takšni sistemi moči ljudem odtegujejo vse več pristojnosti za odločanje o lastnem življenju in presojanju o lastnih vrednotah. Ameriški zgodovinar in publicist Andrew Willard pravi, da je danes mehka tiranija družbeno dejstvo.

Kako se ljudje odzivamo na te razmere? Čeprav razmer ne znamo analizirati, je izhodišče pri večini enako: temna slutnja, da se nahajamo sredi zle in lažne zgodbe. Takšna slutnja pa po svoji naravi poraja ozračje splošnega nezaupanja. V ljudi se naseljuje preračunljivost, ko iskanje lastne koristi postane temeljno življenjsko vodilo. Tu pa se prava grožnja za svet šele začne.

Soroševa Fundacija za odprto družbo je naredila globalno raziskavo o počutju ljudi. Za rešitev iz vse globljega kaosa FOD predlaga ustanovitev globalne enote za hitro ukrepanje v svetu. V strahu, da se nam bo kaj zgodilo, naj bi svoja življenja izročili »enoti odrešenja«, novi revolucionarni oblasti.

Milan Knep

MISTIKINJA MAGDALENA GORNIK, NOVA BOŽJA SLUŽABNICA

Letos bo med svetniškimi kandidati naše metropolije prvič tudi mistikinja Magdalena Gornik, za katero se je škofijski postopek uradno začel v tednu, ki je za nami. Poglejmo na kratko, kdo je bila ta izredna svetniška žena in v čem je izstopala, da jo imamo za vredno časti oltarja.

Magdalena se je rodila na domu v Janežih 19. julija 1835, bila je tretji od sedmih otrok očeta Jožefa in matere Ane. Še isti dan sta jo v domačo cerkev prinesla krstna botra Mihael Levstik in Marjeta Košir. Krstil pa jo je tedanji kaplan na Gori Matevž Ravnikar. Čeprav so jo doma imenovali tudi Alenčka ali Lenka, se je sama vedno podpisovala s polnim krstnim imenom Magdalena.

Bog ji je namenil posebno poslanstvo. Stara komaj 12 let je že doživela prikazanje Matere Božje. Jezus pa je hotel od nje še nekaj: klicanje ljudi k spreobrnjenju in darovanje lastnega trpljenja kot zadoščevanje Bogu za mnoge žalitve in grehe. V petek, 11. avgusta 1848, je imela prvo zamaknjenje in od takrat naprej vsak dan do smrti 23. februarja leta 1896.

Marijina obljuba, da ne bo več trpela žeje in lakote, se je začela izpolnjevati. Dne 25. septembra 1848 je prenehala uživati zemeljsko hrano. Njena hrana je bilo sveto obhajilo. Ob tem pa je v zamaknjenjih prejemala še posebno nebeško jed.

Rednim zamaknjenjem se je pridružilo trpljenje. Na svojem telesu je občutila del tistega trpljenja, ki ga je pretrpel križani Jezus.

Novembra 1848 je prejela stigme na rokah in nogah ter na strani. Vidne so bile vse do leta 1855, nato je prosila Jezusa, da ji jih zaradi radovednosti ljudi odvzame. Uslišal jo je in pustil le rano na strani, ki ji je ostala vse do smrti. Od leta 1867 do 1893 je živela v župnišču na Blokah, kamor jo je z dvema sestrama povabil župnik Kaplenek, nekdanji sodraški kaplan.

Po njegovi smrti so se sestre preselile nazaj v domačo faro. Umrla je na prvo postno nedeljo, 23. februarja 1896. Položili so jo v grob njenih staršev, ki je danes kraj molitve in priporočanja njeni priprošnji. Kaj sporoča Magdalena Gornik, ki je v svojem življenju kar 40-krat doživela mistično smrt, našemu času in ljudem? Najprej vabi k poživitvi evharističnega življenja.

Na Slovenskem smo imeli ženo, ki 47 let ni uživala nobene naravne hrane in praktično ni pila vode ter je ves ta čas živela le od svetega obhajila in nenavadne nebeške jedi. Za naš čas je pomembno, da nas Magdalena Gornik uči sprejemati trpljenje kot sestavni del življenja, po vzoru Jezusa, ki je za nas trpel in umrl na križu. Preseneča nas, kako stvarno in trezno je Magdalena že kot mlado dekle zmogla sprejemati trpljenje.

Današnji čas ga potiska v lekarne, bolnišnice, sanatorije, domove za ostarele in se zateka pred njim v evtanazijo ... In vendar trpljenje ostaja sestavni del vsakega človeškega življenja! Našemu času, ki izgublja čut za greh in hudobijo, Magdalena govori tudi o zadoščevanju.

Od Boga je svobodno sprejela poslanstvo, da bo z lastnim trpljenjem zadoščevala za grehe ljudi. Ne nazadnje, Magdalenino sporočilo o pokori in zadoščevanju se pridružuje fatimskemu, medžugorskemu in mnogim drugim iz zadnjih dveh stoletij.

Postulator msgr. Franci Petrič v Družini 32/2018

STOLNICA – NAŠ DOM

Oprema v prezbiteriju – Kanoniški sedeži Upodobitvi mučenja svetega Janeza evangelista sledi podoba, na kateri je mučeniška smrt svetega Andreja.

Tudi tu je prizor poln dramatičnosti: zunaj velikega mesta z visokimi stavbami in številnimi stolpi je na poševnem križu »razkrečen« privezan sveti Andrej. Na njegovi levi stoji vojak s helebardo, na desni pa na lestvi, prislonjeni na križ, stoji možakar in opazuje mladeniča, ki na križ z vrvjo privezuje še zadnjo Andrejevo nogo.

Andrej je s pogledom zazrt v nebo, kjer med oblaki v žarkih žari njegov križ. Andrej je stara leta kot škof preživel v Patrasu in tam ga je okoli leta 60 doletela mučeniška smrt. Prokonzul Ageas ga je obsodil na bičanje in smrt na poševno postavljenem križu. Njegovi učenci naj bi napisali obširno povest o njegovem mučeništvu, ki sicer nima izpričane zgodovinske osnove, ima pa svojo sporočilno vrednost.

Takole med drugim pripoveduje: Agej (prokonzul): »Se ti zdi pametno oklepati se križanega?« Andrej: »Prav to versko skrivnost bi ti rad razložil, če me želiš poslušati.« Agej: »Smrt na križu je kazen, ne pa skrivnost.« Andrej: »Oboje obenem: kazen, ker se po njej zadoščuje za grehe sveta; skrivnost pa, ker je po smrti na križu dosežena sprava med Bogom in grešnim človekom.

Namesto kazni je prišla milost, namesto pogubljenja pa doteka vernim po neskončni Božji ljubezni večno življenje.« Agej: »To govori tistim, ki ti verjamejo. Jaz pa te bom dal pretepsti in privezati na križ, s katerim se hvališ, če ne boš daroval malikom.« Andrej: »Jaz darujem vsemogočnemu, edinemu in pravemu Bogu; ne sicer kadila, ne volovskega mesa, ne kozlovske krvi, pač pa vsak dan neomadeževano Jagnje na oltarju; potem, ko ljudstvo zaužije meso tega Jagnjeta in pije njegovo kri, ostane vendarle to Jagnje, ki je bilo darovano, celo in živo.« Agej: »Kako je to mogoče?« Andrej: »Če želiš postati moj učenec, ti razložim to skrivnost.« Ves razkračen ga ukaže oblastnik odpeljati v ječo...

Ko apostol od daleč zagleda križ, na katerem bo moral umreti, vzdihne: »O dobri križ, ki te je Kristusovo telo posvetilo in so te njegovi udje kakor biseri krasili, že dolgo sem si te želel, te goreče ljubil in neprenehoma iskal, sedaj pa te vidim zame pripravljenega. Dokler se Gospod ni povzpel nate, je v meni ležal posvetni strah; sedaj pa hraniš v sebi nebeško ljubezen in z veseljem te objemajo. Verni pač vedo, koliko slast imaš v sebi in h kakšnemu plačilu pelješ.

Miren in vesel pridem k tebi; sprejmi me kot učenca Onega, ki je visel na tebi. Vzemi me proč od ljudi
in me daj mojemu Učeniku, da me po tebi sprejme, ko me je po tebi odrešil.« Po teh besedah poljubi križ, sleče svoja oblačila ter se da potrpežljivo privezati nanj in dvigniti kvišku. Dva dni je še živel in viseč na križu molil ter pridigal zbrani množici. Preden umre, pa vzklikne: »Gospod Jezus! Vzemi mojo dušo v miru k sebi, kajti čas je, da pridem k Tebi.«

GODOVI IN PRAZNIKI

• Nedelja, 18. 9.: 25. nedelja med letom

• ponedeljek, 19. 9.: sv. Januarij, škof in mučenec

• Torek, 20. 9.: sv. Andrej Kim in drugi korejski mučenci

• Sreda, 21. 9.: sv. Matej (Matevž), evangelist, apostol

• Četrtek, 22. 9.: sv. Mavricij, mučenec

• petek, 23. 9.: sv. Pij iz Pietrelcine, redovnik, spovednik

• Sobota, 24. 9.: bl. Anton Martin Slomšek, škof

• Nedelja, 25. 9.: 26. nedelja med letom

MAŠNI DAROVI

Slovenski škofje so sklenili, da se s 1. septembrom 2022 poviša dar za sveto mašo (mašni štipendij), in sicer na 23 €, dar za gregorijanske maše pa na 750 €. Boglonaj vsem, ki darujete za svete maše in s tem vzdržujete nas duhovnike.