23. NEDELJA MED LETOM

Vročina in suša sta bili letos neznosni. Tri mesece smo se potili in pogledovali proti nebu, kdaj nas bo ohladilo in namočilo. In kakor z jesenjo pričakujemo oboje, pa to lepo pričakovanje spreletava nelagodje, ker službene in šolske obveznosti napovedujejo vročo jesen.

A tudi ta pritisk, da moramo znova pritisniti na plin, ima svoj čar. Podarja nam nov začetek in s tem novo možnost za sklep, da bomo odslej manj popustljivi do svojih malih nečimrnosti, neorganiziranosti in prelaganja izpolnjevanja nalog na nek nedoločen jutri.

Če imamo otroke, ne bomo gledali samo na to, kaj jim bo šola strpala v glavo, ampak tudi na to, kaj bo v prihajajočem šolskem in veroučnem letu pronicalo v njihove duše. Naše nedolžne glavice kot gobe pijejo spletne ponudbe. Kje naj začnemo, da splet ne bo razbijal njihove notranjosti, jim kradel časa in pozornosti, nato pa zdolgočasene prepustil samim sebi, dokler jih spet ne bo vrnil na zaslon?

Vsakdanja vzgojna priložnost je skupna večerja, če že ne kosilo, ki ga organizira nadomestna mati –šola. Od nje, žal, ne moremo pričakovati, da bi hrano povezala s svojim izvorom, z Bogom, ki nam naklanja neštete dobrine.

Starši, naučite otroke, da pred molitvijo ne grabijo za žlice in vilice. Kajti če otrok naredi nekaj grižljajev, ga bo molitev, s katero boste prekinili uživanje slastne jedi, razdražila in ne bo hotel moliti.

Kot se je molitvi uprl štiriletni deček, ki ga je mama, potem ko je že začel jesti, povabila k molitvi. Zabrusil ji je: »Ne bom molil.« Isti otrok je en dan prej lepo molil, ker je bila mama dovolj prisebna in je vsem pri mizi mirno napovedala: »Najprej bomo molili, potem bomo pa jedli.« Če uspemo pri tem, nam bo uspelo še marsikaj.

Milan Knep

ŽUPNIKOVA BESEDA

Novo pastoralno leto. Za nami sta dva poletna meseca, ki ste ju, upam, dobro izkoristili za počitek in nabiranje novih moči za naloge, ki so pred nami. Prav je, da znamo biti Bogu hvaležni, da smo ta čas lahko preživeli kolikor toliko »normalno«, čeprav nas vse še vedno pesti kar nekaj težav in preizkušenj. Dobrodošli zopet v naši stolnici! Veseli bomo vašega obiska pri svetih mašah in sodelovanja pri različnih dejavnostih in opravilih, ki jih ne manjka.

Mašni dar. S prvim septembrom so naši škofje določili višji mašni dar duhovniku za opravljeno sveto mašo, ki znaša odslej 23 €; dar za gregorijanske svete maše pa je 750 €. Duhovniki, ki živimo od teh vaših darov, smo vam vedno hvaležni za vaše razumevanje in velikodušnost, da nas tudi na tak način podpirate. Tako kot doslej velja, da dar za mašne namene oddate v župnijski pisarni ali v kiosku. Boglonaj. Nedelja svetniških kandidatov.

Nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije – nadškofa Antona Vovka, škofa Janeza Frančiška Gnidovca, škofa Friderika Baraga, profesorja Antona Strleta, duhovnika Andreja Majcna in Magdalene Gornik – bomo letos obhajali v nedeljo, 18. septembra 2022, v naši stolnici. V ospredju praznovanja bo lik Božjega služabnika nadškofa Antona Vovka, 70 let namreč mineva od zažiga na železniški postaji v Novem mestu.

Ob 15.00 bo molitvena ura, nato pa somaševanje, ki mu bo predsedoval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Po končani sveti maši bo v stolnici še kratka predstavitev beatifikacijskih postopkov.

NEDELJA SVETNIŠKIH KANDIDATOV, stolnica, 18. septembra

Kot je bilo že napovedano v prejšnji številki Tedna Božje besede, bo prihodnjo nedeljo v stolnici osrednja slovesnost ob praznovanju t. i. nedelje svetniških kandidatov ljubljanske metropolije.

Vsako leto se namreč na tretjo nedeljo v septembru zberemo na enem izmed krajev, povezanih z našimi svetniškimi kandidati: nadškofom Antonom Vovkom, škofom Janezom Frančiškom Gnidovcem, škofom Friderikom Barago, profesorjem Antonom Strletom, salezijanskim misijonarjem Andrejem Majcnom in mistikinjo Magdaleno Gornik.

Ker mineva letos 70 let od sramotnega zažiga škofa Antona Vovka v Novem mestu, je tokrat na vrsti naša stolnica, ki je bila tudi njegova stolna cerkev in v katero je rad zahajal in se pred Marijo Pomagaj zatekal v svojih stiskah. Poglejmo na kratko, kako je bilo z zažigom v Novem mestu, ki mu je povzročil težke posledice in prezgodnjo smrt.

Škof Anton Vovk se je 20. januarja 1952 ob 6. uri zjutraj skupaj s stolnim dekanom Francem Kimovcem in Francem Čampo, župnijskim upraviteljem iz Mengša, z vlakom odpeljal v Novo mesto, ker naj bi v Stopičah blagoslovil obnovljene orgle.

Že med vožnjo so jih oblili s karbolinejem, ko pa so na postaji izstopili, jih je množica kakih 40 do 50 mladih ljudi, večinoma vinjenih, začela zmerjati in vpiti ter obmetavati škofa s kepami snega, ga tolči v prsi in po hrbtu ter suvati.

Ko so se vrnili nazaj v vagon, se je tam zmerjanje, vpitje in preklinjanje nadaljevalo, dokler ni nekdo začel po Vovku iz precej velike steklenice brizgati bencin, nekdo drug pa je vanj vrgel prižgano vžigalico, tako da se je škof v trenutku znašel v plamenih. Modri smrdeči zublji so segali od dna suknje pa preko glave.

K sreči je bil škof dovolj priseben, da se je hitro znebil gorečega plašča ter s šalom pogasil goreč kolar pod vratom. Vidno pretresen in utrujen je moral še dobre štiri ure in pol prenašati mučenje in zmerjanje, dokler se ni z istim vlakom odpeljal nazaj v Ljubljano.

Škof kasneje ugotavlja, da sami plameni niso bili najhujši:

»Z najgršimi besedami in psovkami in z najostudnejšimi izrazi so me začeli sramotiti kot človeka, duhovnika in škofa. Bilo je nekaj tako strašnega, da se ne da povedati. Bolečine, ki so mi jih prizadejali plameni, niso nič v primerjavi z moralnimi bolečinami, ki sem jih prenašal med podivjano drhaljo, ki so jo za to priliko posebej pripravili.«

Škof Vovk je po dogodku živel še enajst let, a mu je zažig poleg brazgotine na vratu pustil še druge trajne posledice, ki so mu povzročale bolečine in trpljenje. Revmatizmu se je pridružila huda sladkorna bolezen, zaradi katere je na koncu skoraj popolnoma oslepel.

Vabljeni torej v nedeljo, 18. septembra, popoldan v stolnico. Ob 15.00 bo molitvena ura, ob 16.00 pa bo imel nadškof slovesno sveto mašo, po kateri bo kratka predstavitev poteka beatifikacijskih postopkov za posamezne svetniške kandidate.

MARIJINO ROJSTVO – MALI ŠMAREN

»Moja duša poveličuje Gospoda...« Marijin »Magnifikat« je pesem, kakršne človeške ustnice še niso
zapele; polna veselja, hvaležnosti in pripravljenosti vedno izpolnjevati Božjo voljo.

Ni se in ne bo se rodil človek, ki bi ji bil enak, ki bi se zmogel s tolikšno lahkoto in zaupanjem prepustiti Božjim rokam.

Le jecljaje ponavlja okorno človeško bitje njene besede: »Glej dekla sem Gospodova,« ne da bi moglo prav doumeti njih smisel in globino. »Oče se je sklonil k tebi, ki si tako lepa, a se ne zavedaš svoje lepote, in je hotel, da bodi v času Mati tistega, kateremu je on Oče od vekomaj.

Tedaj je posegel vmes Duh ljubezni, ki vodi vsa Božja dela, in ti, Devica, si rekla svoj 'zgodi se': 'Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!' Tedaj se je spolnila največja od vseh skrivnosti in po prihodu Besede si ti, o Marija, postala za vedno Božji plen.« /Elizabeta Svete Trojice/

STOLNICA – NAŠ DOM

Oprema v prezbiteriju – Kanoniški sedeži

Nadaljujemo z opisom posameznih prizorov mučeništva apostolov, upodobljenih na »hrbtiščih« kanoniških sedežev. Upodobitvi mučeništva svetega Jerneja sledi Filipovo mučeništvo.

Filip je bil ribič in poročen, imel naj bi tri hčere: Marijano, Filipo in Harmiono. Bil naj bi že učenec Janeza Krstnika, kasneje pa med prvimi, ki jih je poklical Jezus med svoje učence v Judeji, preden je odšel v Galilejo. Filip je nato za Jezusa pridobil še Natanaela.

V evangeljskih dogodkih se pojavi štirikrat: ko ga Jezus pokliče k hoji za njim, ob čudežni pomnožitvi kruha, ko Jezus nasiti pet tisoč mož, ko pride skupaj z Andrejem k Jezusu in mu sporoči, da bi ga radi videli tujci, ki so za veliko noč prišli v Jeruzalem, ter pri zadnji večerji.

Po Jezusovem vstajenju je oznanjal evangelij najprej v svoji domovini, potem pa v Frigiji v Mali Aziji, kjer naj bi spreobrnil in krstil mnogo poganov.

Njegovo oznanjevanje je Bog potrjeval z znamenji in čudeži. Dočakal je visoko starost. Poganski duhovniki naj bi ga leta 81 ujeli v Hierapolisu, kjer so ga bičali, pribili na križ in kamnali.

Ko je visel na križu, se je, po legendi, začela tresti zemlja, rušili so se zidovi in palače, iz zemlje pa se je slišalo grozovito bobnenje in grmenje. Zaradi teh strašnih znamenj so ga hoteli sneti s križa, Filip pa jih je lepo prosil, naj tega ne store, saj je želel biti v svojem trpljenju čimbolj podoben Jezusu.

Pripisujejo mu apokrofni evangelij, ki naj bi vseboval Jezusove nauke po vstajenju ter t.i. Filipova dela, apostolske zgodbe, nastale v 3. ali 4. stoletju. Je zavetnik Luksemburga, klobučarjev in slaščičarjev. Na reliefu je upodobljeno njegovo križanje.

Trije poganski duhovniki dvigujejo križ, na katerem oblečen pribit visi Filip. Dva vsak na svoji strani vlečeta vrvi, privezani na križ, tretji pa se je z nogami oprl na skalo in z vso močjo telesa podpira križ, da bi se postavil na svoje mesto. Na tleh ležita na eni strani kamp in lopata, na drugi pa klešče in kladivo, orodja mučeništva.

DOGODKI PRED NAMI

• V četrtek, 8. 9., na praznik Marijinega rojstva, bodo svete maše po prazničnem redu!

• V soboto, 10. 9., bo na Brezjah škofijski molitveni dan za duhovne poklice. Ob 9.00 bo molitev rožnega venca, ob 10.00 pa sveta maša. Lepo vabljeni!

• V nedeljo, 18. 9., bomo v stolnici obhajali nedeljo svetniških kandidatov. Ob 15.00 bo molitvena ura, ob 16.00 pa sveta maša. Lepo vabljeni!

GODOVI IN PRAZNIKI

• Nedelja, 4. 9.: 23. nedelja med letom, angelska

• Ponedeljek, 5. 9.: sv. Mati terezija, redovna ustanoviteljica

• Torek, 6. 9.: sv. Zaharija, prerok

• Sreda, 7. 9.: sv. Marko Križevčan, mučenec

• Četrtek, 8. 9.: Rojstvo DeviceMarije, mali šmaren

• Petek, 9. 9.: sv. peter Klaver, misijonar

• Sobota, 10. 9.: sv. Nikolaj tolentinski, spokornik

• Nedelja, 11. 9.: 24. nedelja med letom

MAŠNI DAROVI

Slovenski škofje so sklenili, da se s 1. septembrom 2022 poviša dar za sveto mašo (mašni štipendij), in sicer na 23 €, dar za gregorijanske maše pa na 750 €. Boglonaj vsem, ki darujete za svete maše in s tem vzdržujete nas duhovnike.