sobota, 25. junij 2022

TEDEN BOŽJE BESEDE 6. 6. 2022–3. 7. 2022

13. NEDELJA MED LETOM 

Kaj je imel v mislih sv. Pavel v današnjem drugem berilu, ko je Galačanom oznanjal: »Za svobodo nas je Kristus osvobodil.« Mnogi, ki so Pavla poslušali, so razumeli, na kaj je mislil, ko jih je opozarjal, »naj se ne dajo ponovno vpreči v jarem sužnosti.« 

Naslovniki njegovega oznanila so poznali dionizije, grška državna praznovanja v čast bogu Dionizu. 

Ob njegovem besnenju naj bi se bog in vernik zlila v eno. Prebivalcem Levanta sta bila znana Ašera, feničanska boginja plodnosti, in pri zahodnih Semitih priljubljeni Baal, ki je bil kot simbol moške moči upodobljen kot bik. 

Posebej odvratne so bile judovskim prerokom višine, malikovalsko bogoslužje, povezano z razuzdanostjo. Mehka kulturna revolucija nas vse od leta 1968 pod parolo svobode in napredka znova vrača nazaj, v temna obdobja poganstva. 

Eno od področij tega kulturnega modela je tudi aktivizem LGBTQI+. Ni mi privlačen, a ga kot zagovornik pluralne družbe dopuščam. Popolnoma nesprejemljivo pa je, da je ta aktivizem v EU dobil metapolitični status. Njegova nadpolitična pozicija naj bi temeljila na sodobni sociološki znanosti. 

V resnici pa ta aktivizem ne more temeljiti na znanosti, kajti antropologija, ki si postavlja vprašanje, kaj je človek, ne sodi v sfero znanosti, marveč v območje filozofije, teologije, umetnosti ipd. Če aktualna domača in evropska politika posameznemu filozofskemu nazoru pripisujeta status znanosti, ga spreminjata v ideologijo. 

Ko pa določena ideologija postane »znanstvena«, samoumevno obvezna, in ko se o njej v družbi ne sme več postavljati vprašanj, je ukinjena pluralnost; vrata v novi totalitarizem so odprta. Nasprotniki psevdoznanosti so deležni zasmehovanja in zmerjanja s homofobi in fašisti. 

Milan Knep

BESEDE NAŠIH PASTIRJEV 

Iz nadškofove pridige na praznik Svetega Rešnjega telesa in Svete Rešnje krvi: 

Pri zadnji večerji je Jezus učencem izročil nekaj zelo vsakdanjega, obenem pa je v to vsakdanjost položil nekaj najbolj vzvišenega. Mar je mogoče kaj bolj vsakdanjega, kot je lomljenje kruha pri skupnem obedu? Hkrati pa je Jezus v to preprosto gesto družinskega življenja, domačnosti in velike medsebojne povezanosti položil svojo navzočnost: »To je moje telo za vas. Ta kelih je nova zaveza v moji krvi. Delajte to v moj spomin.« Jezusove navzočnosti med nami ne smemo ločiti od življenja. Še bolj pomembno pa je, da njegove navzočnosti med nami ne ločimo od skupnosti. Zavedati se moramo, da je temeljna resničnost njegove navzočnosti sveta maša. 

Ni večjega evharističnega čudeža, kot je sveta maša. Kako, da nas to tolikokrat ne prevzame? Brez svete maše ne bi bilo nobenega praznika Rešnjega telesa in krvi, nobenega češčenja Najsvetejšega, brez svete maše bi ostajali vsi naši tabernaklji nepreklicno prazni. Brez maše nihče ne more uresničiti Jezusovega naročila, naj to delamo v njegov spomin.

 In če se bomo tega zavedali, nas bo to obvarovalo, da svojih obiskov pri Najsvetejšem in svoje molitve pred Najsvetejšim ne bomo doživljali kot nekakšno zasebništvo, neke vrste sveti individualizem v odnosu do občestva in do Gospoda. 

Ne smemo popuščati skušnjavi nekakšne privatizacije Gospoda. Tudi v trenutkih tišine in samote pred Najsvetejšim se moramo zavedati, da smo obdani z vsemi brati in sestrami, ki so se udeležili svete maše, med katero je Jezus po posvečenju podobe kruha in vina izpolnil svojo obljubo o ostajanju z nami do konca sveta. 

Vsaka udeležba pri sveti maši, vsako uživanje njegovega Telesa in Krvi nas mora vedno bolj polno spreminjati vanj. In po nas mora prihajati k našim bratom in sestram, ki so lačni in žejni Boga, tudi če se tega ne zavedajo.

NAŠI LETOŠNJI NOVOMAŠNIKI 

Letos bodo za službo v Gospodovem vinogradu posvečeni štirje bogoslovci. 

V Ljubljani: Rok Gregorčič iz župnije Ljubljana Šiška; 

Tadej Pagon iz župnije Tržič-Bistrica in 

Janez Pavel Šuštar iz župnije Homec. 

V Novem mestu pa Janez Meglen iz župnije Krka. 

Priporočamo vam jih v molitev, obenem pa pomnožimo svoje molitve tudi za nove duhovne poklice!

 

STOLNICA – NAŠ DOM
Oprema v prezbiteriju – Kanoniški sedeži 

Prvi na levi strani je apostol Simon, Jezusov bratranec. Evangelij naj bi oznanjal najprej v Egiptu, na koncu pa skupaj z Judom Tadejem v Perziji. Tudi mučeništvo naj bi pretrpela skupaj na isti dan okoli leta 65 ali 107. Simona naj bi neki magi (poganski duhovniki) pripeljali k idolu Sonca, da bi tam žrtvoval. Ker ni želel, so ga v besu z lesno žago razžagali na pol. 

Za svojega zavetnika ga imajo barvarji, strojarji, usnjarji, tkalci, zidarji, gozdarji, drvarji in lesarji. Upodabljajo ga z žago, s sulico, kijem, z mečem ali s sekiro; včasih ima ob sebi tudi križ, vedno pa knjigo. Naš prizor ga prikazuje razpetega med dve gredi, nad njim pa se sklanja pogan in ga z žago žaga na pol od spodaj navzgor. Poleg so še trije stražarji in možakar s klobukom. 

Sledi mu upodobitev mučeništva svetega Jerneja. Njegovo pravo ime je bilo Natanael, rojen naj bi bil v Kani v Galileji, njegov oče pa naj bi bil orač. Bil je med prvimi apostoli, k Jezusu ga je pripeljal njegov prijatelj Filip. Po izročilu je oznanjal evangelij v Indiji, Mezopotamiji, Partiji, Likaoniji, Veliki Armeniji in morda tudi v Egiptu. 

Najbolj znan čudež je bila ozdravitev hčerke armenskega kralja Polimija od obsedenosti od hudega duha. Brat kralja Polimija, Astiag, ga je ukazal ujeti in zverinsko mučiti, na koncu pa so mu še živemu potegnili kožo s telesa, ga križali, po nekaterih virih pa obglavili. 

Med drugim je zavetnik rudarjev, mesarjev, knjigovezov, krojačev, kmetov, pekov, pastirjev, strojarjev, čevljarjev; priporočajo se mu proti živčnim boleznim, trzanju in kožnim boleznim. 

Upodabljajo ga večinoma s kratkimi, temnimi in skodranimi lasmi in kratko pristriženo brado, oblečenega v bel plašč, obut je v sandale ali pa je bos. V desnici drži nož, s kakršnim so ga odrli, pogosto drži čez roko svojo odrto kožo ali pa ima v rokah odsekano glavo. 

Na prizoru ga vidimo privezanega na drevo, kako mu dva pogana z noži odirata kožo, poleg pa stoji vojak s sulico

 DOGODKI PRED NAMI 

• V sredo, 29. 6., bo ob 9.00 v stolnici posvečenje letošnjih novomašnikov. Svete maše bodo ob 6.00, 7.00, 9.00, 16.00 in 18.30. 

• V četrtek, 30. 6., bo ob 18.30 sveta maša v čast sv. Jožefmariju Escriváju, ustanovitelju Opus Dei. Maševal bo celjski škof dr. Maksimiljan Matjaž.

GODOVI IN PRAZNIKI 

• Nedelja, 26. 6.: 13. nedelja med letom 

• Ponedeljek, 27. 6.: sv. Ema Krška, kneginja 

• Torek, 28. 6.: sv. Irenej Lyonski, škof, mučenec 

• Sreda, 29. 6.: sv. Peter in Pavel, apostola, slovesni praznik 

• Četrtek, 30. 6.: prvi mučenci rimske cerkve 

• Petek, 1. 7.: sv. Estera, svetopisemska žena, prvi petek 

• Sobota, 2. 7.: sv. Janez Frančišek Regis, duhovnik, prva sobota 

• Nedelja, 3. 7.: 14. nedelja med letom

MAŠNI DAROVI 

Slovenski škofje so sklenili, da se s 1. septembrom 2022 poviša dar za sveto mašo (mašni štipendij), in sicer na 23 €, dar za gregorijanske maše pa na 750 €. Boglonaj vsem, ki darujete za svete maše in s tem vzdržujete nas duhovnike.

OBNOVA LESTENCEV 

Vsi, ki ste pripravljeni darovati za obnovo lestencev v prezbiteriju, lahko svoj dar prinesete v župnišče ali pa nakažete na župnijski TRR: SI56 0214 0025 6658 409 (odprt pri NLB), namen: za lestence. Boglonaj za vašo darežljivost! 

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

 

 

Ni komentarjev:

Objavite komentar