sobota, 18. junij 2022

TEDEN BOŽJE BESEDE 19. 6. 2022–26. 6. 2022

 12. NEDELJA MED LETOM 

Kako bi to nedeljo na Jezusovo vprašanje apostolom – Kaj pa vi pravite, kdo sem? – odgovorili mi? Mogoče nam je blizu Nikolaj Berdjajev (1874–1948), sloviti ruski filozof, ki je v začetku 20. stol. spremenil svoj marksistični in materialistični nazor ter se usmeril v duhovnost in religioznost.

 V svoji knjigi Samospoznanje je zapisal, da bi morala krščanska filozofija skrbeti za očiščenje krščanske zavesti od psihomorfizma in sociomorfizma. Berdjajeva moti, ker o Bogu vse pre več govorimo v psiholoških in družbenih kategorijah. Šele govor o bog o človeku, o Jezusu Kristusu, zanj pomeni smiselno govoriti o religiji, h kateri se je spreobrnil. 

Takole pravi: »Kristjan nisem postal, ker bi prenehal verjeti v človeka, v njegovo dostojanstvo in višji smisel, v njegovo ustvarjalno svobodo, mar več zato, ker sem iskal globlji in trdnejši temelj tej veri. Po eni strani je človek padlo in grešno bitje, ki se z lastnimi močmi ni sposobno poboljšati, ker je njegova svoboda oslabljenja in deformirana. 

Po drugi strani pa je človek Božja podoba in krona stvarstva. Božji Sin je po stal človek, v njem je prisotna večna človečnost.« Tem mislim Berdjajev dodaja: »Zelo sem kritiziral humanizem v tisti njegovi formi, v kakršni se je oblikoval v obdobju novej še zgodovine. V kolikor humanizem privede do zavesti samozadostnosti človeka, doživlja krizo in propad. 

To krizo humanizma, njegov prehod v antihumanizem, v odklanjanje človeškosti, najmočneje opredeljujeta Dostojevski in Nietzsche. Pri meni samem pa je močno prisoten religiozni humanizem, vera v človečnost Boga. Človek je po padcu nečloveški, Bog pa je človeški. Človek je ukoreninjen v Bogu prav tako, kot je Bog ukoreninjen v človeku.« 

Milan Knep

»NIHČE, KDOR ČASTI JEZUSOVO SRCE, SE NE BO POGUBIL!« 

»O dobri Jezus, nekaj lepega in prijetnega je prebivati v tvojem srcu! To je bogati zaklad, dragocen biser, ki smo ga odkrili v skrivnosti tvojega prebodenega telesa, kakor da bi ga zakopali na njivi ... Našel sem tvoje srce ... o predobri Jezus, srce kralja, srce brata, srce prijatelja. 

Ali skrit v tebi ne bom molil? Molil bom vsekakor. Tvoje srce – lahko rečem – je tudi moje srce. Če si ti, Jezus, moja glava, kako naj torej rečem, da to, kar spada k moji glavi, ni moje? ... Kakšno veselje zame! Glej, ti, Jezus, in jaz imava eno in isto srce ...« (sveti Bonaventura) 

»Zdi se mi, da ni krajše poti, da pridemo do po polnosti, in da ni bolj gotovega sredstva za zveličanje, kakor je posvetitev Božjemu Srcu ... Mislim, da se ne bo pogubil nihče, kdor bo Jezusovo Srce častil in se mu posvetil.« »Božje Srce je neskončno morje darov, v katere naj vsi stiskani potopijo svoje težave. 

Neskončno morje radosti, v kateri takoj utone naša žalost; morje ponižnosti, v kateri se razblini naš napuh; morje usmiljenja do vseh bednih in morje ljubezni, v kateri se izgubi vsa naša nebogljenost ...« »Iz Jezusovega Srca namreč neprestano kipijo trije božanski vrelci: prvi je usmiljenje do grešnikov, ki so skesanega in spokornega duha. 

Drugi je ljubezen, ki želi osvežiti vse, ki se trudijo in omagujejo v raznih stiskah, predvsem one, ki težijo po po polnosti. Iz tretjega pa kipita luč in ljubezen Božjim prijateljem, ki so že napredovali v svetosti ...« (Marija Marjeta Alacoque)

STOLNICA – NAŠ DOM Oprema v prezbiteriju – Kanoniški sedeži

Ob osrednjem medaljonu Kristusa Kralja sta levo in desno, vsaka v svojem medaljonu, dodani še

dve njegovi predpodobi. Prva je Mojzes z bronasto kačo kot starozavezna napoved Kristusa na križu. Ko namreč Jezus Nikodemu v Janezovem evangeliju razlaga, kaj pomeni verovati vanj, pravi: »In kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi vsak, ki veruje, imel v njem večno življenje« (Jn 3,14-15).

Na medaljonu je reliefno upodobljen Mojzes, stoječ na vrhu skalnate gore, z vihrajočim ogrinjalom in s palico v roki, s katero se dotika kače na »križu«. Pod njim sta tabli po stave, za hrbtom pa se ga v upanju na rešitev oklepa »množica« ljudi. Nebo nad njimi je prepreženo z gostimi oblaki, iz katerih na ves prizor sije troje žarkov svetlobe. Druga predpodoba pa je vzeta iz knjige Razodetja. Prizor prikazu je Janeza Evangelista v skalnati pokrajini otoka Patmosa. 

V desnici ima pero, s katerim piše knjigo, obenem pa je njegov pogled uprt čez ramo visoko v nebo, kjer na oblakih na knjigi s sedmimi pečati leži Jagnje s križem in bandercem. 

Če smo pozorni, lahko med skalami opazimo še ptico, orla, atribut Janeza Evangelista. Prizor se nanaša na apokaliptično napo ved Božjega Jagnjeta, ki bo odprlo knjigo s sedmimi pečati: »Jagnje je stopilo naprej in vzelo knjigo iz desnice sedečega na prestolu« (Raz 5,7). Na preostalih dvanajstih medaljonih so namesto »klasičnih« podob apostolov, kot jih običajno srečujemo na kornih klopeh, upodobljeni prizori z njihovim mučeništvom. Gre za zelo razgibane podobe, kjer ne manjka drastičnih detajlov.

DOGODKI PRED NAMI 

• V sredo, 22. 6., bo ob 18.30 v stolnici sveta maša za domovino. 

• V soboto, 25. 6., bo v Kosezah ob 10.00 diakonsko posvečenje bogoslovca Blaža Zorka. 

• V sredo, 29. 6., bo ob 9.00 v stolnici posvečenje letošnjih novomašnikov.

GODOVI IN PRAZNIKI 

• Nedelja, 19. 6.: 12. nedelja med letom 

• Ponedeljek, 20. 6.: sv. Adalbert, škof 

• Torek, 21. 6.: sv. Alojzij Gonzaga, redovnik 

• Sreda, 22. 6.: sv. Janez Fisher, Tomaž More, mučenca 

• Četrtek, 23. 6.: Rojstvo Janeza Krstnika, slovesni praznik 

• Petek, 24. 6.: Srce Jezusovo, slovesni praznik 

• Sobota, 25. 6.: Marijino Brezmadežno Srce, dan državnosti 

• Nedelja, 26. 6.: 13. nedelja med letom 

MAŠNI DAROVI 

Slovenski škofje so sklenili, da se s 1. septembrom 2022 poviša dar za sveto mašo (mašni štipendij), in sicer na 23 €, dar za gregorijanske maše pa na 750 €. Boglonaj vsem, ki darujete za svete maše in s tem vzdržujete nas duhovnike.

OBNOVA LESTENCEV 

Vsi, ki ste pripravljeni darovati za obnovo lestencev v prezbiteriju, lahko svoj dar prinesete v župnišče ali pa nakažete na župnijski TRR: SI56 0214 0025 6658 409 (odprt pri NLB), namen: za lestence. Boglonaj za vašo darežljivost! 

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

 

 

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.