sobota, 17. oktober 2020

Teden Božje Besede 18. 10. 2020 - 25. 10. 2020

Na vprašanje farizejev, ali mora­jo Judje cesarju, glavi okupacijske oblasti, plačevati davke ali ne, je Jezus odgovoril zgolj načelno: »Dajte cesar­ju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« Ni razpredal o tem, kaj Ri­mljani za pobrani davek naredijo za judovski narod, za izboljšanje infrastrukture in kakovost življenja navadnih ljudi. Ker je bila rimska oblast več stoletij relativno stabilna, Judje niso imeli krvavih notranjih sporov, obenem pa so bili varni pred sosedi, ki si jih ves ta čas niso mogli podrediti, kot v preteklosti, ko so se tresli pred Egip­čani, Asirci, Babilonci, Perzijci in na­zadnje, pred rimsko okupacijo, pred Grki. Vsaka okupacijska oblast, tudi rimska, ni pobirala le davkov, am­pak je za javno infrastrukturo (vo­dovode, ceste, obzidja, utrdbe ipd.) vsaj enkrat oropala tudi tempeljsko zakladnico. Za pobrani davek so to­rej okupatorji vendarle nekaj nare­dili; praviloma so Judom dopustili vsaj kulturno in versko avtonomijo. Osnovni motiv, zakaj so si Rimljani podredili Palestino, pa ni bila skrb za njene prebivalce, marveč okoriščanje z nji­hovimi davki, trgovskimi potmi, strateškimi točka­mi itd. Mislim, da bi Jezus navadnim Judom mirno spregledal, če bi kdo od njih ne plačal vseh predpisanih da­vščin, ampak bi s skromnimi pri­hranki raje kupil vprežno živino, svojim otrokom pa obutev in obleko. Z davki bo vedno križ, ker nobena oblast pobranega denarja v obliki skrbi za javno dobro ljudem ne po­vrne v enaki meri, kot jim ga odte­gne. Tudi razvita demokracija ne more trajno onemogočiti sistemske korupcije, vzporedne ekonomije ter vzpostavljanja oligarhičnih in ma­fijskih mehanizmov. Davke mora­mo plačevati. A zadnji kriterij plače­vanja je notranji Božji glas.

Milan Knep

Iz nadškofove pridige ob začetku aka­demskega leta v stolnici: Ob začetku študijskega leta smo se zbrali pri maši, da bi pred Gospoda položili čas in napore, ki jih bomo vložili v pridobivanje znanja in v oblikovanje srca. Oboje je še toliko bolj pomembno v tem času. Vsak dan znova se srečujemo s koronavirusom in s krizo, ki jo virus povzro­ča.

Čas krize je vedno čas prečiščevanja. Pokaže se namreč, iz kakšnega testa je kdo, kakšno vsebino nosi v sebi. Veliko bolj izrazito kot sicer se pokaže resničnost Jezusovih besed v evangeliju, ko pravi: »Po njih sa­dovih jih boste spoznali«. Žal se dogaja, da se tudi v veri in Cerkvi odpovedujemo zdravemu nauku in se oklepamo vsemogočih razodetij. Kako potrebna bi bila Pa­vlova beseda Timoteju: »To razla­gaj bratom, pa boš dober služabnik Kristusa Jezusa, saj te hranijo bese­de vere in dobrega nauka, ki si mu sledil. Ogibaj pa se posvetnih in čenčastih bajk. Vadi se v pravi pobožnosti« (1 Tim 4,6-7). Vse prevečkrat se tudi nam doga­ja, da sicer ne začnemo zagovarja­ti različnih resnic in lahko vsak izbere tisto, ki mu trenutno naj­bolj ustreza, pač pa ravnamo tako. Imam svojo resnico, ki sem jo po­bral kdo ve kje, svojo pobožnost, ki je lahko v hudem sporu z zdravim teološkim izročilom in sem slepo zaverovan vanjo. Če dejstva govori­jo proti tej moji resnici, toliko slab­še za dejstva. Če je koncil povedal kaj drugega, potem tega koncila ne priznavam. In če je moja resnica v nasprotju z učenjem papeža, po­tem je ta papež antikrist. Zato vas iskreno vabim, da postane­te učenci svobode, za katero nas je osvobodil Kristus. Svobodo pa človeku prinaša širina duha, temelji­ta podkovanost v njegovi stroki in nenehna radovednost, nekakšna zvedavost, da bi pogledal, kaj je za naslednjim ovinkom, kaj je na na­slednji strani knjige, kaj bom od­kril v naslednji študijski uri. Rado­vednost, ki si postavlja vprašanja in išče odgovore nanje. Radovednost, ki je nemirna in ustvarjalna. Rado­vednost, ki spreminja življenje, ga odpira za prihodnost in mu kaže nove poti.

Ob zdravi in odgovorni rasti v zna­nju in vedenju po načelih znanosti pa je enako pomembna tudi vzgoja človekovega srca. Vzgojeno srce na­mreč oblikuje pravo lestvico vre­dnot in stvari postavi na pravo me­sto. Kristjanovo srce se oblikuje ob največji zapovedi, ki jo Jezus povza­me v nekaj besedah: »Ljubi Gospo­da, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo ... Ljubi svojega bližnjega ka­kor samega sebe« (Mr 12,30-31). Brez oblikovanega srca razum in njegovi dosežki postanejo sami sebi namen. Namesto da bi bili sredstvo za slu­ženje človeku, njegovemu dostojan­stvu in njegovemu vsesplošnemu dobremu, postanejo sredstvo za ob­vladovanje človeka in za ustvarja­nje koristi in dobička za posamezni­ka ali za posamezne skupine. Vsega tega je danes v svetu veliko in ne po­trebuje posebnih osvetlitev.

Freska na oboku glavne ladje podobe apostolov

Sveti Jakob Starejši
Sveti Jakob Starejši

Sveti Jakob Starejši je upodobljen s svo­jimi značilnimi atributi: v desnici drži romarsko palico, na popotnem plašču pa ima pripeto školjko. Skupaj s svojim bratom Janezom je bil Jakob med prvimi Jezusovimi učenci. Jezus ga je zaradi njegove­ga živahnega in vihravega značaja imenoval »sin groma«. Bil je sin ri­biča Zebedeja in Salome, tudi sam ribič. Iz Matejevega evangelija zve­mo, da ga je Jezus poklical, ko sta z bratom v čolnu popravljala mre­že. Moral ju je res prevzeti, da sta takoj vse zapustila in šla za njim. Odtlej sta med Jezusovimi učenci zavzemala posebno mesto. Bil je pravi Jezusov bratranec, evange­listi ga večkrat omenijo, znan je dogodek, kako je njuna mati Saloma prosila Jezusa, naj jima po­deli odlični mesti (na »desnici in levici«) v svojem, tako si je pred­stavljala, zemeljskem kraljestvu. Jezus pa jima je obljubil, da bosta pila isti kelih kot on in bosta kr­ščena z istim krstom torej bosta oba deležna njegovega mučeništva in smrti.

Po Jezusovem vnebohodu in binkoštih je najprej oznanjal v Jeruzalemu, Judeji in Samariji. Ka­sneje naj bi po izročilu nekaj časa deloval v Španiji, za kar pa ni tr­dnih dokazov. Apostolska dela na kratko povedo, da ga je Herod dal umoriti z mečem. To se je zgodilo okrog velike noči leta 44. Jakob je torej prvi med učenci pretrpel mučeniško smrt za Jezusa. V slovečo božjo pot Santiago de Compostela so njegove kosti v 7. stoletju prine­sli Arabci.

Je zavetnik vojakov, delavcev, le­karnarjev, klobučarjev, svečarjev, romarjev, jabolk in poljskih pridelkov, priprošnjik pa za vre­me in proti revmi. Pri nas mu je posvečenih nad 60 župnijskih in podružničnih cerkva, po njem se imenuje več krajev, pa tudi sadje (hruške). Goduje 25. julija.

  V torek, 20. 10., bo v stolnici ob 18.30 sveta maša ob zaključku škofijskega dela procesa za beatifikacijo Božjega služabnika prof. dr. Antona Strleta.

  V četrtek, 5. 11., bo v stolnici ob 18.30 sveta maša ob dnevu polj­ske neodvisnosti (11. novembra). Daroval jo bo gospod nadškof. Po maši bo kratek koncert poljske sa­kralne glasbe.

   Nedelja, 18. 10.: 29. nedelja med letom misijonska nedelja

   Ponedeljek, 19. 10.: sv. Pavel od Križa, duhovnik

   Torek, 20. 10.: b.sl. Anton Strle, duhovnik

   Sreda, 21. 10.: sv. Uršula, devica, mučenka

   Četrtek, 22. 10.: sv. Janez Pavel II., papež

   Petek, 23. 10.: sv. Janez Kapistran, duhovnik

   Sobota, 24. 10.: sv. Anton Marija Claret, škof, redovni ustanovitelj

   Nedelja, 25. 10.: 30. nedelja med letom

DELAVNIKI:

6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

Lepo vabljeni k skupni molitvi rožnega venca vsak delavnik ob: 8.30 pred izpostavljenim Naj­svetejšim;

18.00 molitev vodijo bogoslovci.

8.30: rožni venec pred Najsvetejšim 18.00: rožni venec

Nedelja

15.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: molitev pred

izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

Hvaležni vam bomo za vse svete maše, ki jih boste lahko darovali in vaše darove, ki jih boste name­nili za stroške stolnice, naše zapo­slene in prostovoljce. Bog povrni!

TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

 

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.