TEDEN BOŽJE BESEDE 11. 10. 2020 - 18. 10. 2020

28. NEDELJA MED LETOM

Bilo je pred štirinajstimi dnevi. Eden od mojih devetnajstih pranečakov, star dve leti in pol, je bil premajhen, da bi videl, kaj je na štedilniku. Pristavil je pručko in z obema roka­ma prijel za vročo ploščo. Hvala Bogu je mamica ta­koj ukrepala in posledic ne bo. Odslej deček ve, kaj je bolečina. In tako je z vsa­kim izmed nas. Trpljenja nam ni treba opisovati. Vsi od otroštva naprej vemo, kaj je telesno in du­ševno trpljenje. In vendar je prav tr­pljenje prva in osrednja tema v zgo­dovini umetnosti. Kot da nam naše osebne izkušnje trpljenja ne zado­stujejo, nas umetniki z njim znova in znova šokirajo, da v nas vzbujajo sočutje do trpečega dramskega ju­naka in obenem grozo ob pogledu nanj. Zato marsikdo ni mogel gleda­ti pasijona v režiji Mel Gibsona (The Passion of the Christ 2004) in zato si sam ne bom ogledal Lorencijevega Škofjeloškega pasijona 2020. Ne vi­dim nobene potrebe, da mi še umetnost z zvokom, kamero, šminko ipd. izčrpava živce in povečuje bo­lečino, ki je že sama po sebi pogosto komaj znosna. Kot nimam naj­manjše želje, da bi si fotografijo opečenega pranečaka v nedogled ogledoval kot dečkov bratranec enake starosti.

Trpljenje zareže v naše meso. Da veš, kaj je trplje­nje, ni potrebna vera v Boga. Zato trpljenje samo po sebi ne odre­šuje. Katarza, notranje očiščenje, ne izhaja iz vulgarnega in naturalistič­nega prikazovanja krikov bolečin, ampak iz upanja, da v razmesarjeno meso vstopa milost, vstajenjska moč tistega, ki je zaradi bolečin umrl, a je iz nje tudi vstal. Kateri umetnik zna pokazati, kako se lahko v duši poleg trpljenja manifestira tudi oznanilo današnje nedelje: Gospod bo na Sionski gori pripravil vsem ljudstvom go­stijo s sočnimi jedmi. Za vselej bo uničil smrt in obrisal solze z vseh obrazov.

Milan Knep

KARLO ACUTIS IN NJEGOVA »AVTOCESTA V NEBESA«

10. oktobra je bila v Assisiju dolgo pri­čakovana beatifikacija (zaradi svetov­ne epidemije so jo namreč morali prelo­žiti) mladega najstnika Karla Acutisa, ki je zaradi agresivne in neozdravljive oblike levkemije umrl pri svojih 15 le­tih, leta 2006. Kaj je tega fanta, ki si je želel biti zgolj »normalen« najstnik, na­redilo tako posebnega, da ga bomo ko­maj 14 let po smrti že lahko častili kot blaženega?

Rodil se je 3. maja 1991 v Londonu, bil je edinec v premožni italijanski družini. Že kot otrok je bil nekaj posebnega: ubogljiv, dober in pri­jazen, radodaren do drugih in otro­ško pobožen. Veliko časa je z druži­no preživel na potovanjih, a povsod so morali izbirati hotele blizu cer­kve, da je lahko šel k maši. A bil je tudi zelo prizemljen, otrok svojega časa: igral je igrice, se zabaval, smu­čal in igral saksofon. Rad je gledal filme, zlasti kriminalke, predvsem pa je bil navdušen računalničar in ustvarjalec spletnih strani. Od svojega prvega obhajila (star je bil sedem let), je bil vsak dan pri sve­ti maši in obhajilu, pred ali po njej pa se je vedno pomudil tudi pri češčenju Najsvetejšega. Že kot otrok je moral vedno, kadar je šel mimo cer­kve, Jezusu »poslati poljubček«. Ka­sneje je s starši obiskal kar 136 kra­jev, kjer so se zgodili evharistični čudeži, in jih pod pokroviteljstvom Vatikana predstavil na spletu. S svoj im računalniškim znanjem je namreč krepko presegal svoje vr­stnike, bil je odličen programer in poznavalec računalnikov. Pomagal je pri postavljanju več spletnih stra­ni in sam obli­koval virtualni muzej s štiri­mi odmevnimi razstavami: Evharistični ču­deži po svetu; Marijini klici, prikazanja in svetišča po svetu; Angeli in demo­ni; Pekel, vice in nebesa. Spovedoval se je vsak teden, tudi manjših pomanjkljivosti, saj je bila spoved zanj milost za odstranitev vsega, kar je oviralo njegov duhov­ni napredek. V molitvi se je vsak dan zatekal k Mariji, ki je bila poleg evharistije in spovedi drugi steber njegove duhovnosti. Vsakodnevni molitvi rožnega venca je pridruže­val številne druge pobožnosti njej na čast; veliko sta mu pomenila Lurd in Fatima. »Biti blizu Karla je bilo kot biti blizu vodnjaku sveže vode,« je povedala njegova mama. Umrl je 12. oktobra 2006, njegovi zemeljski ostanki pa počivajo v cer­kvi Marije Velike v Assisiju. Nekaj njegovih misli: »Vse svoje trpljenje želim podariti za Gospoda, za papeža in za Cerkev. Nočem iti v vice; hočem iti narav­nost v nebesa.«

»Vsi se rodijo kot originali, vendar pa mnogi umrejo kot fotokopije.« »Žalost je pogled, usmerjen vase, medtem ko je sreča pogled, usmer­jen k Bogu.« »Ne jaz, ampak Bog.« »Evharistija je moja avtocesta za nebo.«

»Ko smo na soncu, zagorimo, ko pa se postavimo pred Jezusa v evharistiji, postanemo sveti.«

STOLNICA NAŠ DOM Freska na oboku glavne ladje podobe apostolov

Svetemu Judu Tadeju dela »družbo« sveti Pavel, apostol narodov, z mečem in knjigo. Pavel, največji misijonar vseh časov se je rodil deset ali pet let pred Kri­stusovim rojstvom kot sin farizeja v Tarzu v današnji Turčiji. Ob rojstvu so mu starši dali ime prvega izrael­skega kralja Savla. Savel v hebrejščini pomeni izprošen od Boga. Latin­sko ime Pavel pa pomeni majhen. Izučil se je obrti svojega premožne­ga očeta tkanja šotorskega platna. Bil je visoko izobražen, saj je imel najboljše učitelje, med njimi tudi ra­bina Gamaliela, tako da je postal res pravoveren farizej, zvest Mojzesovi postavi. Znan je bil po svojih ortodoksnih prepričanjih in fanatič­nem preganjanju kristjanov; okoli leta 40 je sodeloval tudi pri kame­njanju in usmrtitvi sv. Štefana pred Jeruzalemskimi vrati. V odrasli dobi je Pavel za razliko od ostalih apostolov živel neporo­čen. O njegovem videzu pravi apokrif iz 2. stoletja, da je bil mož majh­ne postave, plešaste glave in krivih nog, v dobrem telesnem stanju, z obrvmi zraščenimi skupaj in ne­koliko ukrivljenega nosu, nadvse prijazen, zdaj je bil videti kot člo­vek, zdaj je imel obraz angela. Ko je dobil nalogo, naj v Damasku za­jame kristjane in jih zvezane pripe­lje v Jeruzalem, je na poti tja videl bleščečo svetlobo, zaradi katere je oslepel in pri tem zaslišal Jezusovo vprašanje, zakaj ga preganja. Mora­li so ga odpeljati v Damask, kjer mu je kristjan Ananija, Jezusov učenec, povrnil vid in ga krstil.

Sveti Pavel

Ta Pavlova spreobrnitev je za Jezu­sovim vstajenjem eden največjih dogodkov krščanske zgodovine. Judje so seveda obsojali to njegovo dejanje in ga sovražili kot odpadni­ka od vere, kristjani pa so se ga po drugi strani še vedno bali in mu niso zaupali. Za nekaj časa je zato odšel v arabsko puščavo, se čez tri leta vrnil v Damask, v naslednjih letih pa opravil svoja velika mi­sijonska potovanja, na katerih je obšel skoraj ves tedaj znani svet. Povsod je ustanavljal krščanske skupnosti, bil pri tem večkrat, ka­kor sam pove, preganjan, bičan in kamenjan ter drugače preizkušan. Pripisujejo mu trinajst novozaveznih pisem, ki jih je v letih od 50 do 66 napisal različnim krščanskim skupnostim.

Svojo življenjsko pot je sklenil v Rimu, kamor je prišel okoli leta 61 kot ujetnik. Tam je skupaj s Petrom nastopil pred cesarjem Neronom, ki ga je dal leta 67 obglaviti.

Častijo ga kot zavetnika katoliške­ga tiska, teologov in dušnih pastir­jev, tkalcev, izdelovalcev preprog, sedlarjev, vrvarjev in pletarjev.
Pri­poročajo se mu proti ušesnim bole­znim, krčem, kačjemu piku in stra­hu; za dež in za rodovitnost polja.

DOGODKI PRED NAMI

•  V torek, 13. 10., bo v stolnici ob 18.30 nadškof msgr. Stanislav Zore daroval sveto mašo ob začetku akademskega leta.

•  V sredo, 14. 10., pa bo ob 18.30 gospod nadškof daroval t. i. »rdečo mašo« ob začetku sodnega obdobja.

•  V četrtek, 5. 11., bo v stolnici ob 18.30 sveta maša ob dnevu poljske neodvisnosti (11. novembra). Da­roval jo bo gospod nadškof. Po sve­ti maši bo kratek koncert poljske sakralne glasbe.

 

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: rožni venec

NEDELJA

15.30: molitev pred izpostavljenim

Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: ura Božjega usmiljenja   

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

OKTOBER ROŽNOVENSKI MESEC

Lepo vabljeni k skupni molitvi rožne­ga venca vsak delavnik ob: 8.30 pred izpostavljenim Najsve­tejšim;

18.00 molitev vodijo bogoslovci.

GODOVI IN PRAZNIKI

•   Nedelja, 11. 10.: 28. nedelja med letom

•   Ponedeljek, 12. 10.: sv. Maksimiljan Celjski, mučenec

•  Torek, 13. 10.: sv. Gerald, vitez

•   Sreda, 14. 10.: sv. Kalist I., papež, mučenec

•   Četrtek, 15. 10.: sv. Terezija Avilska, devica, cerkvena učiteljica

•   Petek, 16. 10.: sv. Jadviga (Hedvika), kneginja

•   Sobota, 17. 10.: sv. Ignacij Antiohijski, škof, mučenec

•   Nedelja, 18.10.: 29. nedelja med letom misijonska nedelja

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI:

6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH

tudi ob 16.00

CERKVEN PRAZNIKI NA DELOVNI DAN:

 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI:

6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/