V bogoslovju sem bil v času nadškofa dr. Jožefa Pogačnika (1902–1980).
Da bi se čim bolje pripravili za pastoralno delo na župniji, je nadškof odredil
obvezno učenje harmonija. Nekaj let sem se mučil z usklajevanjem hkratnega
pritiskanja na pedale in tipke, a očitno z mojo motoriko nekaj ni bilo v redu,
sicer rezultat učenja ne bi bil tako slab. Veliko bogoslovcev se je v tistih
letih udeleževalo kuharskega tečaja pri šolskih sestrah v Repnjah, ker smo se
zavedali, da bodo v prihodnosti župnijske gospodinje velika redkost. Ker smo se
v tistih časih vozili z jugoavtomobili, smo imeli pogosto težave z vžigom in z
nenadnimi odpovedmi tega ali onega dela. Zato je padel predlog, da bi imeli
bogoslovci še tečaj iz osnov motoroznanstva. Nič drugače kot bogoslovci se niso
obnašali mladi družinski očetje, ki so se ponašali s tem, da so sami z lastnimi
rokami zgradili hišo, vključno z obrtniškimi deli. Tudi sam sem kot kaplan
požel največ odobravanja, ko sem vihtel lopato. Vzgoja, cerkvena in civilna, je
iz nas delala univerzalne diletante, kot se je duhovito izrazil eden od
sobratov frančiškanov. Vsak je moral znati vse, samo tako je bil nekaj vreden.
Verniki še danes radi naštevajo znanja in osebnostne kvalitete, ki bi jih moral
imeti duhovnik, s katerim bi bili zadovoljni. V dneh mašniških posvečenj se
moramo znova vprašati, kakšne naj bodo naše župnije čez nekaj let, ko pa je
povprečna starost duhovnikov z dekretom že 61 let. Pred nami so velike
spremembe. Ali razumemo, kaj se nam dogaja? Molitvi za nove duhovne poklice bo
treba pridružiti molitve za oblikovanje novega modela župnije in za novo
vzgojno paradigmo duhovniških kandidatov, ki bodo hoteli in zmogli delovati v
tako spremenjenem Gospodovem vinogradu.
Milan Knep
LETOŠNJIM NOVOMAŠNIKOM NA POT
»Gospod, vodnikov nam daj, ki žarno luč bodo
pred nami nosili, ki nas bodo varno vodili po poti peska in trnja...« Melodija
in besedilo te prelepe pesmi bosta kmalu znova napolnjevala našo domovino. Na
pot za Jezusom bo zopet stopilo nekaj fantov, za vedno maziljenih z njegovim
posebnim pečatom: zakramentom svetega mašniškega posvečenja. Zal se bo ob njih
le malokdo vprašal in zamislil, kako velika mora biti Ljubezen, Lepota in
Dobrota, ki jih je pritegnila, da so se odločili zapustiti dom, starše, morda
celo dekle, dobro službo in se podati na to, v marsičem tvegano pot. Le malokdo
bo pomislil na veličino koraka, ki so ga storili, in na plemenito poslanstvo,
ki jih čaka. Da, plemenito je poslanstvo, ki je pred njimi. Kako že pravi
pesem? *Bili naj bi »luč« ljudem na poti. Bodo njihove svetilke imele dovolj
olja, ali pa bodo kot smrdljive brlivke nekoč ugasnile?
*Bili naj bi »pastirji«.
Bodo zmogli dovolj ljubezni za sleherno ovco,
ali pa se bodo obnašali zgolj kot najemniki?
Kaj vse bo v resnici napolnjevalo njihova
srca? Kaj bodo zajemali iz njih? *Bili naj bi »svetniki«. Svetniki na zemlji?
Ali ne bodo preveč »krvavi pod kožo«?
Bodo. Če jih bova jaz in ti sprejela, jim
pomagala, jih branila, kadar bo to potrebno, jih podpirala s svojo molitvijo.
Sedaj, ta trenutek, zmoli zanje očenaš to je največ, kar lahko storiš.
Mati Marija, zarja odrešenja, verni slovenski
narod se danes izroči in posveti tvojemu brezmadežnemu Srcu. Sprejmi nas v
svoje materinsko varstvo in nas vodi k svojemu Sinu Jezusu, ki je luč sveta in
edini Odrešenik, naše upanje in rešitev. Gospod Jezus, po Marijinem brezmadežnem
Srcu se v Svetem Duhu izročimo in posvetimo tvojemu presvetemu Srcu. Naj bomo
vedno bolj predani in zvesti otroci nebeškega Očeta. Priporočamo ti naše
družine, naj bodo velikodušno odprte življenju. Priporočamo ti otroke, mladino,
bolnike in invalide, ostarele ter samske in ovdovele. Posebej te prosimo za neurejene,
ranjene in razbite družine. Ozri se na mlade, ki iščejo smisel življenja, in
na tiste, ki se izgubljajo v najrazličnejših omamah. Pomagaj brezposelnim,
osamljenim, obupanim in oddaljenim. Po Marijini priprošnji sprejmi vse v svoje
usmiljeno Srce, nas pa napravi za sodelavce tvojega usmiljenja.
Presveto Srce Jezusovo, pred teboj obnavljamo
svojo krstno posvetitev troedinemu Bogu: odpovemo se grehu, zapeljivosti zla in
hudemu duhu. Ve
rujemo vse, kar nam je Bog razodel in nas uči
sveta Katoliška cerkev. Podeli nam Duha ljubezni, da bomo živeli po evangeliju
in spolnjevali tvojo zapoved ljubezni do Boga in do bližnjega ter Božje in
cerkvene zapovedi. Vredno bomo prejemali zakramente in se ravnali po nauku
cerkvenega učiteljstva. Podpiraj nas, da bomo v moči Svetega Duha ter njegovih
darov z veseljem in velikodušnostjo prisluhnili Božjemu klicu in nanj odgovorili.
Radi bomo sodelovali pri novi evangelizaciji ter prispevali k edinosti in
rasti Cerkve.
Hočemo se hraniti z Božjo besedo in nebeškim
Kruhom. Hočemo redno moliti, da bomo mogli premagati vsako zlo in vedno izbrali
življenje. Varuj nas v vseh nevarnostih in nas na priprošnjo Matere Marije po
končanem zemeljskem romanju srečno pripelji v objem usmiljenega nebeškega
Očeta. Amen.
Freska na oboku glavne ladje podobe
apostolov
Svetemu Andreju sledi podoba sv. Janeza
Evangelista, mladeniča, s kelihom v eni in knjigo v drugi roki. Sveti Janez
Evangelist se je rodil v Betsajdi ob Genezareškem jezeru. Njegov oče Zebedej
je bil ribič, mati Marija Saloma pa je kasneje kot učenka tudi sama spremljala
Jezusa. Skupaj s svojim bratom Jakobom (starejšim) je bil ribič, kasneje se je
pridružil Janezu Krstniku in postal njegov učenec, kasneje pa sta oba postala
apostola. Dogodek, ko se je Jezus, potem ko sta mu nekaj časa sledila, obrnil k
njima in ju na vprašanje, kje stanuje, povabil, naj gresta za njim, je bil
zanj tako pomemben, da je še po več desetletjih
zapisal, da je bilo to »okrog desete ure«. Bil
je tih in preudaren, ljubezniv in otroško ponižen, obenem pa tudi zelo goreč
(vzkipljiv) in odločen. Živel je deviško in duhovno poglobljeno življenje,
kar ga je z Jezusom na poseben način povez lo v zaupljivo
prijateljstvo. Po Jezusovi smrti je na njegovo spodbudo: »Glej, tvoja mati!«
vzel k sebi Marijo in kot njen duhovni sin zanjo skrbel do smrti. Evangelij je
oznanjal v Mali Aziji, v Efezu, kjer je doživljal nemalo težav. Na različne
načine je bil mučen, nato pregnan, na stara leta pa se je »zmagoslavno« vrnil
v Efez in tu napisal evangelij. Poleg četrtega evangelija, ki dopolnjuje
pisanje sinoptikov in ga označujejo tudi kot duhovni evangelij, je napisal še
zadnjo knjigo Svetega pisma, Razodetje, in tri pisma. Ker je odklonil češčenje
poganskih bogov, so ga prijeli, vlekli v Rim in ga tam po obsodbi vrgli v kotel
vrelega olja, ki pa se je po čudežu spremenilo v osvežujočo kopel, iz katere
je prišel svež in čil. Cesar Domicijan ga je po tej čudežni rešitvi poslal v izgnanstvo
na Patmos, majhen, skalnat otok v Egejskem morju, kjer je v neki votlini napisal
Razodetje. Umrl je okoli leta 101 v Efezu v Turčiji. Je zavetnik številnih
stanov: teologov, uradnikov, notarjev, kiparjev, slikarjev, pisateljev,
knjigarnarjev, tiskarjev, knjigovezcev, papirničarjev, viničarjev, mesarjev,
sedlarjev, steklarjev, izdelovalcev ogledal, graverjev, svečarjev, pletarjev
in zavetnik
prijateljstva. Priporočajo se mu proti
zastrupitvam, opeklinam, bolečinam v nogah in epilepsiji, proti toči, za dobro
žetev.
Upodabljajo ga kot mladega postavnega in
prikupnega moškega. Njegov atribut je orel; poleg tega ima ob sebi lahko še
kotel z oljem, pisalno pero, knjigo, velikokrat drži v roki kelih s kačo. Po
legendi naj bi mu v Efezu poganski duhovnik boginje Artemide ponudil čašo s
strupom, da bi preizkusil njegovo svetost. Janez je spoznal njegovo zvijačo
in zahrbtnost, zato je nad kelihom najprej naredil znamenje blagoslova, pri
čemer je iz njega skočila kača, nato pa čašo mirno spil. Pri nas mu je
posvečenih 7 župnijskih in 16 podružničnih cerkva. Goduje 27. decembra.
Priporočamo vam jih v molitev! Svetih maš ob
8.00 in 10.30 ne bo.
• Torek, 30. 6.: sv. prvi mučenci rimske Cerkve
Delavniki:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in
prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni
prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30,
16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani
prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
• Sreda, 1. 7.: Estera, svetopisemska žena
• Četrtek, 2. 7.: sv. Janez Frančišek Regis,
duhovnik
Hvaležni vam bomo za vse svete maše, ki jih
boste lahko darovali in vaše darove, ki jih boste namenili za stroške
stolnice, naše zaposlene in prostovoljce. Bog povrni!
Vsak dan
NEDELJA
PRVI
ČETRTEK
PRVI
PETEK
PRVA SOBOTA
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski
urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar