ponedeljek, 20. januar 2020

Teden Božje Besede 19. 1. 2020-26. 1. 2020


Če bi vas anketar prosil, da na se­znam zapišete pet svojih največjih problemov, se na greh verjetno ne bi spomnili. Ker greha ob vsem, kar vas tare, nimate za nekaj skrb vzbujajoče­ga. Na povsem drugač­nem pogled na življenje pa to nedeljo naletimo pri Janezu Krstniku, ki ljudem predstavi Mesija. Njegovo po­slanstvo strne na en sam problem greh: »Glejte, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta.« Neverni filozofi, sociologi, psihologi, pisatelji in dru­gi se nad tem Janezovim obrazcem že dolgo spotikajo. Iz greha izpeljejo njegov nasprotni pol kazen in po­koro. Tu gre res za zadrego, kajti koga danes zanima binom greh - kazen. Razlogov, zakaj smo se v Cerkvi sko­zi stoletja preveč vrteli okoli greha in kazni, je več. Veliko so k temu pripo­mogli preroki, ki niso nehali govori­ti o Božji jezi zaradi grehov, ki so jih delali vsi sloji Božjega ljudstva. Po­zneje, ko je bila Cerkev potegnjena v oblastne strukture, je bil ta binom priročno sredstvo nadzora, da ljudje ne bi ogrožali interesov plemstva in vladarjev. Iz tega smo tudi v sodobni Cerkvi ohranili redukcionistično teologi­jo, zoženje na odrešenje od greha in smrti. Greh, o katerem govori Ja­nez Krstnik, ni predvsem osebna krivda, to, da smo ne­poboljšljivi nepridipravi, ampak stanje v družbi, v kateri se rodimo, in strukturna ranjenost naše psihe in telesa, kajti z grehom nas je spočela naša mati, pravi Ps 50. Od spo­četja do smrti smo zapleteni v kaotičnost družbe in kulture in v nikoli dokončno ozdravljive telesne bole­zni in duševne anomalije, za kar Ja­nez uporabi eno samo besedo greh. Janez dejansko kaže na Kristusa, ki je prišel, da bi imeli življenje. To pa nas gotovo zanima. Saj nasproti sta­nju greha stojita življenje in Božje usmiljenje.
Milan Knep
Božični prazniki in novo leto so za nami. Veliko lepih želja in tudi obljub je bilo v teh dneh izrečenih. Bog daj, da ne v pra­zno, kajti leto, ki je pred nami, nam po­nuja dovolj priložnosti, da jih poskuša­mo uresničiti. Nekaj malega o tem, kako smo si za to prizadevali v preteklem letu, nam pove tudi statistika o zakra­mentalnem življenju v naši župniji. 

  • Krsti: V stolnici je bilo krščenih devet otrok in dva odrasla katehumena. Med otroki je bilo pet deč­kov in štiri deklice, trije so bili kr­ščeni v prvem letu življenja, trije pa malo starejši.
  • Sveta birma: Zakrament svete bir­me sta pri velikonočni vigiliji pre­jela dva odrasla katehumena, na binkošti pa je k birmi pristopilo še šest osnovnošolcev, dve dekleti in štirje fantje. 
  • Poroke: Cerkveni zakon sta v stol­nici sklenila samo dva para. 
  • Pogrebi: Cerkveno smo na Žalah pokopali štiri naše farane. 
  • Nedeljniki: Nedeljnikov smo na­šteli približno toliko kot leto po­prej, 815. Število udeležencev sve­tih maš je sicer zelo različno in odvisno od kar nekaj dejavnikov. Zaradi manjšega števila smo se od­ločili, da z letošnjim letom ni več jutranje maše ob 7.30. 
  • Obhajil je bilo razdeljenih približno 59.000. 
  • Verouk: Obiskuje ga sedem otrok, od tega štirje bodoči birmanci.

Naše zedinjenje z Bogom se začne z vero in upanjem, dopolni pa se z ljube­znijo.
Sveto pismo najpogosteje uporablja be­sedo ljubezen za Božjo na­klonjenost. Tu misli na Božjo naklo­njenost samo na sebi, ki je Bog, zato pra­vi apostol Ja­nez: »Bog je ljubezen« (1 Jn 4,8). Bož­ja naklonje­nost se je sve­tu razodevala vso zgodovi­no odrešenja in je dosegla svoj vrhu­nec v oznanjevanju in življenju Je­zusa Kristusa. Jezusovo življenje na zemlji je razglašenje ljubezni nebe­škega Očeta, njegova daritev na kri­žu pa je največji dokaz te ljubezni. Tej Božji ljubezni mora kristjan od­govoriti z ljubeznijo, ostati mora v ljubezni. Kristjan mora živeti v isti ljubezni, ki združuje Očeta in Sina. Ker pa nismo sami sposobni s tako ljubeznijo ljubiti Boga, bližnjega in sebe, nam je Bog prišel na pomoč in nam podaril svojo ljubezen, teo­loško krepost ljubezni. Sveti Duh, ki v nas prebiva, nas notranje obli­kuje, da moremo Boga prav ljubiti. On je »dal« človeku novo srce in ga napravil sposobnega, da ljubi Boga in se pusti Bogu ljubiti. Po Svetem Duhu, ki v nas prebiva, smo sposob­ni po božje ljubiti Boga, bližnjega in sebe. Teološka krepost ljubezni je torej notranja obogatitev in okrepi­tev naših duhovnih moči.
Krepost ljubezni je ljubezen dobro­hotnosti. Dobrohotnost je, kakor že beseda pove, dobro hoteti dru­gemu. Je popolna ljubezen, ki lju­bi prijatelja zaradi njega samega, z razliko od manj popolne »sebič­ne« ljubezni, pri kateri človek išče sebi dobro, korist, užitek in zado­voljstvo. Dobrohotna ljubezen želi in hoče vse dobro prijatelju, pri se­bični ljubezni pa je ljubljena oseba samo sredstvo, ki ga tisti, ki ljubi, navezuje nase, ker ima ali pričaku­je od njega neko korist ali zadovolj­stvo. Z dobrohotno ljubeznijo lju­bimo Boga zaradi njega samega in ne zato, ker pričakujemo od njega za to plačilo in osebno srečo. Sredi­šče našega zanimanja je Bog in ne mi sami. Po podarjeni kreposti lju­bezni postanemo sposobni, da ho­čemo to, kar hoče Bog, da ljubimo vse, kar ljubi in dela on.
V nedeljo, 26. 1., bo pri večerni sve­ti maši sodeloval MPeZ Anton Foerster. Po maši pa bo ob 19.30 koncert Deželnega mladinskega zbora Furlanije Julijske krajine z naslovom Polifonija kultur. Lepo vabljeni!
V sredo, 22. januarja, bo upokojeni nadškof msgr. Alojz Uran dopolnil 75 let.
Nekdanjemu stolnemu vikarju in nadškofu ob tem lepem jubileju iskreno čestitamo.
Obenem bo letos obhajal tudi svojo zlato mašo v stolnici bo to v četrtek, 25. junija popoldne.
Vabimo te na kateheze za mlade in odrasle, ki bodo v župnišču v ljubljanski stolnici vsako nedeljo in četrtek ob 19. uri. Prva kateheza bo v nedeljo, 19. januarja 2020
Gospod je to naredil in čudovito je v naših očeh. Mr 12,11

GODOVI IN PRAZNIKI

  Nedelja, 19. 1.: 2. nedelja med letom
  Ponedeljek, 20. 1.: sv. Fabijan in Sebastijan, mučenca
  Torek, 21. 1.: sv. Neža, devica, mučenka
  Sreda, 22. 1.: sv. Vincencij (Vin­ko), diakon, mučenec
  Četrtek, 23. 1.: sv. Henrik Suzo, dominikanec
  Petek, 24. 1.: sv. Frančišek Saleški, škof, cerkveni učitelj
  Sobota, 26. 1.: spreobrnitev apo­stola Pavla
  Nedelja, 27. 1.: 3. nedelja med letom, nedelja Svetega pisma
Papež diplomatskemu zboru:
»Za Katoliško cerkev letos mineva 70 let od razglašenja vnebovzetja Device Marije. S pogledom, uprtim v Marijo, želim nameniti posebno mi­sel vsem ženskam 25 let po četrti sve­tovni konferenci Združenih narodov o ženskah, ki je bila leta 1995 v Pekin­gu. Želim, da bi bila po vsem svetu vedno bolj priznana dragocena vloga žensk v družbi ter bi se končala vsa­kršna oblika krivice, neenakosti in nasilja do njih.
Marijino vnebovzetje nas prav tako vabi, da bi gledali onkraj, na dopolni­tev naše zemeljske poti; na dan, ko bosta pravičnost in mir znova vzpostavljena v polnosti. To nas spodbuja, da bi si goreče prizadevali, da bi bili vnaprej deležni sadov želje po miru, vedoč, da je cilj mogoč.«
Delavniki:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
Vsak dan
8.30: rožni venec pred Najsvetejšim.
18.00: rožni venec
Nedelja
15.30: molitev pred izpostavljenim
Najsvetejšim
Prvi četrtek
Po večerni maši molitev v čast sve­temu Jožefu
Prvi petek
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: ura Božjega usmiljenja
Prva sobota
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Ni komentarjev:

Objavite komentar