sreda, 3. julij 2019

Teden Božje Besede 23. 6. 2019- 30. 6. 2019


O tem, kako smo vsi krščeni Bož­ji otroci, je apostol Pavel razvil pravo teologijo. Že na binkoštni praznik smo brali v pi­smu Rimljanom, kako so vsi, ki se dajo voditi Bož­jemu Duhu Božji sino­vi in dediči, v tokratnem odlomku pa to misel osve­tli z drugega zornega kota, ko pravi: »Vi vsi ste po veri v Kristusa Jezusa Božji sinovi.« Tudi tu je naj­prej poudarek na tem, da to velja za vse ljudi, ki po veri v Jezusa Kristu­sa postajajo eno, »kajti vsi ste eden v Kristusu Jezusu«. Edini »pogoj«, da smo deležni tega Božjega sinovstva, je vera v Jezusa Kristusa, po kateri smo vsi »bili krščeni v Kristusa« in smo pri tem »oblekli Kristusa«. Pa­vel rad uporablja podobo oblačila, ki je znamenje, da je krščeni »novi človek« (prim. Kol 3,9-10) in v njem »živi Kristus« (Gal 2,20), saj si je oblekel »Gospoda Jezusa Kristusa« (Rim 13,14).
Novi, krščeni človek ustvarja novo človeštvo, v katerem ni več starih razlik glede rase, vere, kulture in družbenih razredov. »Ni ne Juda ne Grka, ni ne su­žnja ne svobodnjaka, ni ne moškega ne ženske.« Tudi to misel Pavel večkrat po­novi, ko želi poudariti, da v Kristusu ni več razlike med Judi in pogani, saj s krstom stare delitve izgubijo svojo moč in pomen, starozavezne obljube pa doživijo svo­jo dokončno izpolnitev: »Če pa ste Kristusovi, ste torej Abrahamovi po­tomci, po obljubi pa dediči.« Abraham, oče narodov in mož vere, je bil namreč nosilec obljube, ki jo je Bog v Kristusu izpolnil. Bog je ostal do konca zvest obljubi in blagoslo­vu, ki ju je dal Abrahamu, zato smo vsi, ki verujemo kakor on, deležni obljubljene dediščine.
Roman Starc
Diakonsko posvečenje. Kar nekaj let so škofje nove diakone, priprav­nike za prezbiterat, posvečevali v jesenskem času. Letos pa so se od­ločili, da bo posvečenje že na držav­ni praznik, 25. junija. Tako bo lju­bljanski nadškof 25. junija ob 10.00 v župnijski cerkvi sv. Vida v Šentvi­du pri Stični v diakone posvetil pet škofijskih in enega redovnega bogoslovca ter dva stalna diakona. 
Posve­čeni bodo:

  • Anže Cunk, iz župnije Kokrica; 
  • Martin Leban, iz župnije Jesenice; 
  • Tilen Oberwalder Zupanc, iz župnije Jarše;
  • Janez Potisek, iz župnije Dol pri Ljubljani;
  • Matej Rus, iz župnije Šentvid pri Stični;
  • lazarist Rok Vinko Žlender, iz žup­nije Maribor Sv. Marija;
  • za stalna diakona:
  • Boštjan Koprivec, iz župnije Vrh­nika ter
  • Ivan Bizjak, iz župnije Šmartno pod Šmarno goro.
Mašniško posvečenje. Na god apo­stolskih prvakov, 29. junija, bodo ob 9.00 v duhovnike posvečeni: 
  • Gregor Bregar, iz župnije Ljubljana Šentvid;
  • Tadej Ložar, iz župnije Dol pri Lju­bljani;
  • Rok Pogačnik, iz župnije Radovlji­ca in
  • Vito Urbanija, iz župnije Moravče. 

Hvala Bogu bomo tudi letos in priho­dnje leto imeli kar nekaj novomašnikov. Prav je, da se tega veselimo, se Bogu zanje zahvaljujemo, predvsem pa molimo zanje, za njihovo zvesto­bo ter za nove duhovne poklice.
Nebeški Oče,
pri zadnji večerji je tvoj Sin Jezus Kristus svojim apostolom zaupal službo duhovništva. Vedno znova jim pridružuješ novih delavcev v svojem vinogradu. Tako tudi letos naklanjaš Cerkvi na Slovenskem novih delivcev svetih skrivnosti. Jezus, Dobri pastir, prosimo te za vse letošnje slovenske novomašnike; ohrani jih v zavetju svojega presvetega Srca, da jim nihče ne bo mo­gel škodovati. Posvečuj jih, da bodo verovali, kar bodo brali; učili, kar bodo verovali; živeli, kar bodo uči­li. Ohrani njihova srca čista in sve­ta. Naj rastejo v ljubezni do tebe in ti ostanejo vedno zvesti, ki živiš in kraljuješ vekomaj v edinosti z Oče­tom in Svetim Duhom. Amen.
Poslikava kupole Matevž Langus
Opisali smo že (TBB št. 2058), kako je Quaglio na začetku svojega ustvarja­nja v stolnici po naročilu
odgovor­nih in zaradi pomanjkanja sredstev naslikal iluzionistično, navidezno kupolo. Žal se freska ni ohranila, ohranjena pa je kopija, ki jo je nare­dil Matevž Langus. Ta je namreč, ko je bila po 140 letih kupola končno le sezidana, v letih 1843-1844 le-to po­slikal. Držal se je prvotne Quaglijeve kompozicije, zasnove, ki pa jo je mo­ral prilagoditi prostoru. V svetlobnici je narisal Svetega Duha v podobi goloba, obkroženega z angelskimi glavicami. Notranji prostor kupole je razčlenjen z naslikanimi kasetami in lizenami. Na vzhodni strani vidi­mo najprej Sveto Trojico, v prizoru, ko krona Marijo, največjo zavetnico Ljubljane, kakor je zapisal Janez Gregor Dolničar. Ob tem dogodku sta levo in desno naslikana sv. Janez Krstnik, velik priprošnjik, in sv. Jo­žef, zavetnik Kranjske. Pod Sveto Trojico na robu kupole sedi na obla­kih sv. Miklavž, ki poveličan razpro­stira roke, angela pa nosita njegove atribute. Ob vznožju ima na levi per­sonifikacijo dežele Kranjske, ki jo predstavlja junaška žena z vojvodskim klobukom, mečem in ščitom, na katerem je grb, okrašen enoglavi orel. Na desni pa je personifika­cija Ljubljane: nežna mladenka, ki sklepa roke k molitvi, ob sebi pa ima mestni grb s stolpom in zmajem na vrhu. Sledijo še podobe ostalih va­ruhov mesta, dežele in škofije: zave­tnika škofije sv. Mohor in Fortunat, mestni patron sv. Jurij z zastavo, sto­ječ na zmajevi glavi, in sv. Neža z jagnjetom in lilijo nedolžnosti. Na levi strani se ob Janezu Krstniku vrstijo: sv. Vital in sv. Varija, škof Maksim Emonski in mučenec sv. Pelagij, sv. Ahacij, patron Kranjske, sv. Karel Boromejski s kardinalskim klobu­kom in sv. Anton z lilijo. Upodoblje­na sta kot krstna zavetnika tedanje­ga stolnega župnika Karla Zorna in škofa Antona Alojzija Wolfa, ki sta z delom in sredstvi največ prispeva­la h gradnji in poslikavi kupole. Ob teh podobah najdemo še sv. Terezijo Veliko s puščico Božje ljubezni, ki bi skupaj z že omenjeno sv. Nežo lah­ko predstavljali kreposti, ki naj bi zaznamovale tedanje prebivalce. Z značilnim izborom poveličanih svetnikov je kupola v resnici prava apoteoza, poveličanje škofije, deže­le Kranjske in mesta Ljubljane. Na zahodni strani pod oknom naspro­ti sv. Miklavža pa je Langus slikari­jo označil s spominskim zapisom: Sedem Episc. Antonio Aloysio Tenente, Curis Carli Zorn can. Parochie, Pinxit Matthaeus Langus Carniolus Steinbuchel MDCCCXLIV.
•  V nedeljo, 23. 6., bo ob 20.30 v stolnici koncert zbora Glen Ellyn Wheaton Chorale iz ZDA. Vabljeni!
•  V torek, 25. 6., bo ob 10.00 v žu­pnijski cerkvi v Šentvidu pri Stični posvečenje letošnjih diakonov. Lepo vabljeni!
•  V sredo, 26.6., bo ob 18.30 v stol­nici škof dr. Franc Šuštar daroval sveto mašo ob godu sv. Jožefmarija Escriva, ustanovitelja Opus Dei.
•  V soboto, 29. 6., bo ob 9.00 v stol­nici posvečenje letošnjih novomašnikov. Lepo vabljeni!
•  Nedelja, 23. 6.: 12. nedelja med letom
•  Ponedeljek, 24. 6.: rojstvo Jane­za Krstnika, slovesni praznik
•  Torek, 25. 6.: sv. Doroteja, mati, mistikinja
•  Sreda, 26. 6.: sv. Jožefmarija Escriva, ustanovitelj Opus Dei
•  Četrtek, 27. 6.: sv. Ema Krška, kneginja
•  Petek, 28. 6.: SRCE JEZUSOVO, slovesni praznik
•  Sobota, 29. 6.: sv. PETER IN PA­VEL, apostola, slovesni praznik
•  Nedelja, 30. 6.: 13. nedelja med letom
Papež Frančišek med sveto mašo na praznik Svete Trojice:
»Danes obhajamo Sveto Trojico. Trojica ni teološka uganka, ampak čudovita skrivnost Božje bližine. Trojica nam pravi, da tam gori v nebesih nimamo samotarskega Boga, ki bi bil oddaljen in ravnodušen; ne, On je Oče, ki nam je dal svojega Sina, ki je postal človek kot mi in ki nam zato, da bi nam bil še bliže, da bi nam pomagal nositi bremena življenja, pošilja svojega Duha. On, ki je Duh, prihaja v našega duha in nas tako tolaži odznotraj, v notranjost nam prinaša nežnost Boga. Z Bo­gom bremena življenja ne ostajajo na naših ramenih: Duh, ki ga imenujemo vsakokrat, ko naredimo znamenje križa, prav medtem, ko se dotaknemo ramen, pride, da bi nam dal moč, da bi nas spodbudil, da bi pomagal no­siti bremena. On je namreč strokovnjak pri oživljanju, pri opogumljanju, pri obnavlja­nju. Potrebno je več moči za popravljanje kot za gradnjo, za vnovični začetek kot za zače tek, za to, da bi se spravili, kot pa da bi se stri­njali. To je moč, ki nam jo da Bog. Zato tisti, ki se približa Bogu, ne izgubi poguma, gre naprej: znova začne, znova poskusi, znova gradi. Tudi trpi, vendar pa uspe znova zače­ti, znova poskusiti, znova zgraditi«.
Vir: https://www.vaticannews.va/sl/2019/16/06

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

Vsak dan
8.30: rožni venec pred Najsvetejšim. 18.00: rožni venec (vodijo bogoslovci) Sobota
8.40: hvalnice (vodijo kanoniki) Nedelja
15.30: molitev pred izpostavljenim Naj­svetejšim
Prvičetrtek
po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu.
Prvi petek
8.30: Molitev pred izpostavljenim Naj­svetejšim
15.00: ura Božjega usmiljenja Prva sobota
8.30: Molitev pred izpostavljenim Naj­svetejšim
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Avtor ob

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Naročite se na: Objavi komentarje (Atom)