O tem, kako smo vsi krščeni Božji otroci, je
apostol Pavel razvil pravo teologijo. Že na binkoštni praznik smo brali v pismu
Rimljanom, kako so vsi, ki se dajo voditi Božjemu Duhu Božji sinovi in
dediči, v tokratnem odlomku pa to misel osvetli z drugega zornega kota, ko
pravi: »Vi vsi ste po veri v Kristusa Jezusa Božji sinovi.« Tudi tu je najprej
poudarek na tem, da to velja za vse ljudi, ki po veri v Jezusa Kristusa
postajajo eno, »kajti vsi ste eden v Kristusu Jezusu«. Edini »pogoj«, da smo
deležni tega Božjega sinovstva, je vera v Jezusa Kristusa, po kateri smo vsi
»bili krščeni v Kristusa« in smo pri tem »oblekli Kristusa«. Pavel rad
uporablja podobo oblačila, ki je znamenje, da je krščeni »novi človek« (prim.
Kol 3,9-10) in v njem »živi Kristus« (Gal 2,20), saj si je oblekel »Gospoda
Jezusa Kristusa« (Rim 13,14).
Novi, krščeni človek ustvarja novo človeštvo,
v katerem ni več starih razlik glede rase, vere, kulture in družbenih razredov.
»Ni ne Juda ne Grka, ni ne sužnja ne svobodnjaka, ni ne moškega ne ženske.«
Tudi to misel Pavel večkrat ponovi, ko želi poudariti, da v Kristusu ni več
razlike med Judi in pogani, saj s krstom stare delitve izgubijo svojo moč in
pomen, starozavezne obljube pa doživijo svojo dokončno izpolnitev: »Če pa ste
Kristusovi, ste torej Abrahamovi potomci, po obljubi pa dediči.« Abraham, oče
narodov in mož vere, je bil namreč nosilec obljube, ki jo je Bog v Kristusu
izpolnil. Bog je ostal do konca zvest obljubi in blagoslovu, ki ju je dal
Abrahamu, zato smo vsi, ki verujemo kakor on, deležni obljubljene dediščine.
Roman
Starc
Diakonsko posvečenje. Kar nekaj let so škofje
nove diakone, pripravnike za prezbiterat, posvečevali v jesenskem času. Letos
pa so se odločili, da bo posvečenje že na državni praznik, 25. junija. Tako
bo ljubljanski nadškof 25. junija ob 10.00 v župnijski cerkvi sv. Vida v
Šentvidu pri Stični v diakone posvetil pet škofijskih in enega redovnega bogoslovca
ter dva stalna diakona. Posvečeni bodo:
Anže Cunk, iz župnije Kokrica;
Martin Leban, iz župnije Jesenice; Tilen
Oberwalder Zupanc, iz župnije Jarše; Janez Potisek, iz župnije Dol pri
Ljubljani; Matej Rus, iz župnije Šentvid pri Stični; lazarist Rok Vinko
Žlender, iz župnije Maribor Sv. Marija;
za stalna diakona:
Boštjan Koprivec, iz župnije Vrhnika ter Ivan
Bizjak, iz župnije Šmartno pod Šmarno goro.
Mašniško posvečenje. Na god apostolskih
prvakov, 29. junija, bodo ob 9.00 v duhovnike posvečeni: Gregor Bregar, iz
župnije Ljubljana Šentvid; Tadej Ložar, iz župnije Dol pri Ljubljani; Rok
Pogačnik, iz župnije Radovljica in Vito Urbanija, iz župnije Moravče.
Hvala Bogu bomo tudi letos in prihodnje leto
imeli kar nekaj novomašnikov. Prav je, da se tega veselimo, se Bogu zanje
zahvaljujemo, predvsem pa molimo zanje, za njihovo zvestobo ter za nove
duhovne poklice.
Nebeški Oče, pri zadnji večerji je tvoj Sin
Jezus Kristus svojim apostolom zaupal službo duhovništva. Vedno znova jim
pridružuješ novih delavcev v svojem vinogradu. Tako tudi letos naklanjaš Cerkvi
na Slovenskem novih delivcev svetih skrivnosti. Jezus, Dobri pastir, prosimo te
za vse letošnje slovenske novomašnike; ohrani jih v zavetju svojega presvetega
Srca, da jim nihče ne bo mogel škodovati. Posvečuj jih, da bodo verovali, kar
bodo brali; učili, kar bodo verovali; živeli, kar bodo učili. Ohrani njihova
srca čista in sveta. Naj rastejo v ljubezni do tebe in ti ostanejo vedno
zvesti, ki živiš in kraljuješ vekomaj v edinosti z Očetom in Svetim Duhom.
Amen.
Opisali smo že (TBB št. 2058), kako je Quaglio
na začetku svojega ustvarjanja v stolnici po naročilu odgovornih in zaradi
pomanjkanja sredstev naslikal iluzionistično, navidezno kupolo. Žal se freska
ni ohranila, ohranjena pa je kopija, ki jo je naredil Matevž Langus. Ta je
namreč, ko je bila po 140 letih kupola končno le sezidana, v letih 1843-1844
le-to poslikal. Držal se je prvotne Quaglijeve
kompozicije, zasnove, ki pa jo
je moral prilagoditi prostoru. V svetlobnici je narisal Svetega Duha v podobi goloba,
obkroženega z angelskimi glavicami. Notranji prostor kupole je razčlenjen z
naslikanimi kasetami in lizenami. Na vzhodni strani vidimo najprej Sveto
Trojico, v prizoru, ko krona Marijo, največjo zavetnico Ljubljane, kakor je
zapisal Janez Gregor Dolničar. Ob tem dogodku sta levo in desno naslikana sv.
Janez Krstnik, velik priprošnjik, in sv. Jožef, zavetnik Kranjske. Pod Sveto
Trojico na robu kupole sedi na oblakih sv. Miklavž, ki poveličan razprostira
roke, angela pa nosita njegove atribute. Ob vznožju ima na levi personifikacijo
dežele Kranjske, ki jo predstavlja junaška žena z vojvodskim klobukom, mečem in
ščitom, na katerem je grb, okrašen enoglavi orel. Na desni pa je personifikacija
Ljubljane: nežna mladenka, ki sklepa roke k molitvi, ob sebi pa ima mestni grb
s stolpom in zmajem na vrhu. Sledijo še podobe ostalih varuhov mesta, dežele
in škofije: zavetnika škofije sv. Mohor in Fortunat, mestni patron sv. Jurij z
zastavo, stoječ na zmajevi glavi, in sv. Neža z jagnjetom in lilijo
nedolžnosti. Na levi strani se ob Janezu Krstniku vrstijo: sv. Vital in sv.
Varija, škof Maksim Emonski in mučenec sv. Pelagij, sv. Ahacij, patron
Kranjske, sv. Karel Boromejski s kardinalskim klobukom in sv. Anton z lilijo.
Upodobljena sta kot krstna zavetnika tedanjega stolnega župnika Karla Zorna
in škofa Antona Alojzija Wolfa, ki sta z delom in sredstvi največ prispevala h
gradnji in poslikavi kupole. Ob teh podobah najdemo še sv. Terezijo Veliko s
puščico Božje ljubezni, ki bi
skupaj z že omenjeno sv. Nežo lahko
predstavljali kreposti, ki naj bi zaznamovale tedanje prebivalce. Z značilnim
izborom poveličanih svetnikov je kupola v resnici prava apoteoza, poveličanje
škofije, dežele Kranjske in mesta Ljubljane. Na zahodni strani pod oknom
nasproti sv. Miklavža pa je Langus slikarijo označil s spominskim zapisom:
Sedem Episc. Antonio Aloysio Tenente, Curis Carli Zorn can. Parochie, Pinxit
Matthaeus Langus Carniolus Steinbuchel MDCCCXLIV.
• V nedeljo, 23. 6., bo ob 20.30 v stolnici
koncert zbora Glen Ellyn Wheaton Chorale iz ZDA. Vabljeni!
• V torek, 25. 6., bo ob 10.00 v župnijski
cerkvi v Šentvidu pri Stični posvečenje letošnjih diakonov. Lepo vabljeni!
• V sredo, 26.6., bo ob 18.30 v stolnici škof
dr. Franc Šuštar daroval sveto mašo ob godu sv. Jožefmarija Escriva,
ustanovitelja Opus Dei.
• V soboto, 29. 6., bo ob 9.00 v stolnici
posvečenje letošnjih novomašnikov. Lepo vabljeni!
• Nedelja, 23. 6.: 12. nedelja med letom
• Ponedeljek, 24. 6.: rojstvo Janeza Krstnika,
slovesni praznik
• Torek, 25. 6.: sv. Doroteja, mati, mistikinja
• Sreda, 26. 6.: sv. Jožefmarija Escriva,
ustanovitelj Opus Dei
• Četrtek, 27. 6.: sv. Ema Krška, kneginja
• Petek, 28. 6.: SRCE JEZUSOVO, slovesni praznik
• Sobota, 29. 6.: sv. PETER IN PAVEL, apostola,
slovesni praznik
• Nedelja, 30. 6.: 13. nedelja med letom
Papež Frančišek med sveto mašo na praznik
Svete Trojice:
»Danes obhajamo Sveto Trojico. Trojica ni
teološka uganka, ampak čudovita skrivnost Božje bližine. Trojica nam pravi, da
tam gori v nebesih nimamo samotarskega Boga, ki bi bil oddaljen in ravnodušen;
ne, On je Oče, ki nam je dal svojega Sina, ki je postal človek kot mi in ki nam
zato, da bi nam bil še bliže, da bi nam pomagal nositi bremena življenja,
pošilja svojega Duha. On, ki je Duh, prihaja v našega duha in nas tako tolaži
odznotraj, v notranjost nam prinaša nežnost Boga. Z Bogom bremena življenja ne
ostajajo na naših ramenih: Duh, ki ga imenujemo vsakokrat, ko naredimo znamenje
križa, prav medtem, ko se dotaknemo ramen, pride, da bi nam dal moč, da bi nas
spodbudil, da bi pomagal nositi bremena. On je namreč strokovnjak pri
oživljanju, pri opogumljanju, pri obnavljanju. Potrebno je več moči za
popravljanje kot za gradnjo, za vnovični začetek kot za zače-
Vsak dan
8.30: rožni venec pred Najsvetejšim. 18.00:
rožni venec (vodijo bogoslovci)
Sobota
8.40: hvalnice (vodijo kanoniki)
Nedelja
15.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
Prvi četrtek
po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu.
Prvi petek
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: ura Božjega usmiljenja
Prva sobota
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob
sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in
prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni
prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30,
16.00, 18.30
Nedelje in
zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30,
12.30, 16.00, 18.30
tek, za to, da bi se spravili, kot pa da bi se
strinjali. To je moč, ki nam jo da Bog. Zato tisti, ki se približa Bogu, ne
izgubi poguma, gre naprej: znova začne, znova poskusi, znova gradi. Tudi trpi,
vendar pa uspe znova začeti, znova poskusiti, znova zgraditi«.
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski
urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar