petek, 12. maj 2017

Teden Božje Besede 14. 5.-21. 5. 2017



Prejšnjo nedeljo nas je pri branju Božje besede spremljala predvsem podoba do­brega pastirja, tokrat pa apostol Peter v svojem pismu izpostavi neko drugo podobo, ki jo srečamo v stari za­vezi v Izaijevi knjigi: to je vo­gelni kamen oz. kamen spo­tike. A če gre tam »zgolj« za kamen kot kamen, pa čeprav je na njem sezidano sveto me­sto Jeruzalem, gre tu za nekaj veliko več: v novi zavezi postane ta kamen Jezus sam - »živi kamen, ki so ga ljudje zavrgli, pri Bogu pa je izbran in dragocen«. Je vogelni kamen žive, du­hovne zgradbe, ki jo sestavljamo vsi veru­joči. Zato nas apostol Peter že na začetku povabi in spodbudi, naj stopimo »h Go­spodu, k živemu kamnu«. Kraj, kjer je izvoljeno ljudstvo stare zave­ze Bogu darovalo svoje žgalne daritve, je bil jeruzalemski tempelj; v novi zavezi pa mi sami postajamo »duhovne daritve, ki bodo po Jezusu Kristusu prijetne Bogu«. Še več: v moči svojega krstnega duhovništva (»sveto duhovništvo«) sami sebe darujemo in se s tem vgrajujemo v »du­hovno stavbo«, kjer je vsak zase enkra­ten in nepogrešljiv.
Odločilnega pomena pri tem je prav gotovo naša vera, zato ti­sti, ki ne veruje, tega ne more razumeti. Podoben je zidar­jem, ki so »izbran in drago­cen vogelni kamen« zavrgli, saj je zanje zgolj »kamen spotike in skala pohujšanja«. To pa, zaključi Pe­ter, ne velja za nas, ki smo »izvoljen rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod in ljudstvo, določeno za Božjo last«. Sami »odlični« nazivi, s katerimi nas želi spodbuditi, da bi s svojim življenjem po­gumno oznanjali »slavna dela tistega«, ki nas je iz teme poklical v svojo čudo­vito luč.
Mag. Roman Starc
Sestre in bratje!
13. maja letos, na 100. obletnico prvega prikazanja Marije v Fatimi, bo sv. oče Frančišek razglasil


pastirčka Frančiška in Jancinto Barto za sveta. Naj, čeprav vam morda fatimska pobožnost ni tako blizu, z vami delim zapis prvega vide­nja, kakor je opisano v knjigi Fatima Luciana Nervija (http://revija.ognjisce.si/...).
»Ko smo se 13. maja 1917,« piše Luci­ja v četrtem Spominu, »na pobočju nad Irijsko globeljo z Jacinto in Franckom igrali, smo nenadoma videli nekakšen blisk. Bilo je okoli poldneva. 'Bolje je, da gremo domov,'sem rekla sestrični in bratrancu, 'bliska se. Najbrž bo nevih­ta.' In zagnali smo ovce po bregu nav­zdol proti cesti. Ko smo prišli nekako do sredine pobočja, blizu velikega grma, smo zagledali drugi blisk. Ko smo na­redili še nekaj korakov, smo videli nad hrastičem Gospo, oblečeno v belo, ki je sijala bolj ko sonce. Presenečeni smo ob­stali. Bili smo ji tako blizu, da smo stali v luči, ki jo je obdajala ali se širila iz nje. Morda smo bili od nje oddaljeni poldru­gi meter. Tedaj nam je Marija rekla: 'Ne bojte se. Nič hudega vam ne bom storila.' 'Odkod si?' sem jo vprašala. 'Iz nebes.' 'In kaj želiš od mene?' 'Prišla sem vas prosit, da bi prihajali sem trinajste­ga v mesecu ob tej uri šest mesecev za­poredoma.' 'Bom šla tudi jaz v nebesa?' 'Da, boš.' 'In Jacinta?' 'Tudi ona.' 'Pa Francek?' 'Tudi on, vendar mora zmoliti še veliko rožnih vencev'/.../
Potem je dodala: 'Ali ste se pripravljeni darovati Bogu in prenašati trpljenje, ki vam ga bo poslal, v spravo za grehe, s ka­terimi ga žalijo, in se žrtvovati za spre­obrnjenje grešnikov?"Smo pripravljeni.' 'Precej boste morali trpeti, vendar vas bo krepila božja milost.' Ko je izgovori­la ti dve besedi, je prvič razprla roke in na nas razlila tako močno luč, da smo v njej po Bogu, ki je bil ta luč, lahko videli sami sebe jasneje, kakor se vidimo v naj­boljšem ogledalu. Padli smo na kolena in ponavljali molitve, ki nas jih je nau­čil angel. Nato je Marija dodala: 'Vsak dan molite rožni venec, da boste svetu izprosili mir in konec vojne.' Zatem se je pričela narahlo dvigati proti vzhodu, dokler ni izginila v daljavi.«
Pastirčki se vrnejo domov in si obljubi­jo, da ne bodo nikomur pripovedovali, kaj so videli. A Jacinta je obljubo prelo­mila in doma vse povedala. Ko svakinja Olimpija Lucijino mater pobara o za­devi in ta od hčere zahtevala pojasnilo, hči trdovratno molči. Mati povzdigne glas, a deklica se ne zbega. Dnevi mine­vajo in pastirčki še bolj vztrajno moli­jo; molijo vse tri dele rožnega venca in se žrtvujejo. Novica se hitro razširi in vsi nestrpno pričakujejo 13. junij. V vasici vre, radovednost je neizmerna.
Naj nas prevzame povabilo k molitvi in pokori. In pridimo v četrtek, 18. 5., po večerni maši v župnišče, kjer bomo pri­sluhnili duhovno-zgodovinskemu po­gledu na fatimske dogodke. Pričevala bosta zakonca Severin in Mojca Maffi. Obilo blagoslova.
Župnik Jože
       Ponedeljek, 15. 5.: sv. Izidor, kmet, sv. Zofija (Sonja), mučenka.
       Torek, 16. 5.: sv. Janez Nepomuk, duhovnik.
       Sreda, 17. 5: sv. Jošt, puščavnik.
       Četrtek, 18. 5.: sv. Janez I., papež.
       Petek, 19. 5.: sv. Krispin redovnik.
       Sobota, 20. 5.: sv. Bernardin Sien- ski, duhovnik.
       V četrtek, 18. 5., bo ob 9. uri nad- škofova maša ob 50-letnici izhaja­nja revije Cerkev v sedanjem svetu (Cerkev v svetu); od 12. do 12.30 bo koncert sakralne orgelske glasbe v živo; po večerni maši v Baragovi dvo­rani stolnega župnišča bo zgodovinsko duhovna predstavitev Marijinih prikazovanj v Fatimi, ki so bila ravno pred 100 leti.
    V sredo, 24. 5., bo tradicionalno romanje našega občestva k Mariji Pomagaj na Brezje. Odhod s Streliške je ob 9. uri.
    V ponedeljek, 29. 5., ko goduje sv. Maksim Emonski, bomo kot ponava­di imeli celodnevno češčenje.
    V soboto, 10. 6., bo družabno-du- hovni zaključek veroučne šole za le­tošnje leto (od 9. do 16. ure).
    V nedeljo, 11. 6., bo srečanje čla­nov župnijskega pastoralnega sveta (in njihovih družin).
    V torek, 20. 6., bo v stolnici po ve­černi maši predstavitev (ogled) filma o Božjem služabniku Antonu Vovku.
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
Iz homilije » O Bogu, ki preseneča« papeža Frančiška (8. maj 2017): »Duh je Dar Boga, tega Boga, našega Očeta, ki nas vedno preseneča - Bog presenečenj ...je »živi Bog, je Bog, ki prebiva v nas, Bog, ki premika naše srce, Bog, kije v Cerkvi in hodi z nami in nas med to hojo vedno preseneča.« Kakor je bil ustvarjalen, ko je ustvaril svet, tako je ustvarjalen vse dni pri ustvarjanju novih stvari. »Bog, ki nas preseneča.«
Delavniki: 6.00; 7.00; 7.30 (razen ob sobotah); 8.00; 9.00; 10.30 (samo v petek in soboto tudi ob 16.00); 18.30. Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 16.00; 18.30. Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 11.30; 12.30; 16.00; 18.30.
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. joze.plut@rkc.si / 031-673-111 ht tp: // www.stolnica.com/

Ni komentarjev:

Objavite komentar