Prejšnjo nedeljo nas je pri branju Božje
besede spremljala predvsem podoba dobrega pastirja, tokrat pa apostol Peter v
svojem pismu izpostavi neko drugo podobo, ki jo srečamo v stari zavezi v
Izaijevi knjigi: to je vogelni kamen oz. kamen spotike. A če gre tam »zgolj«
za kamen kot kamen, pa čeprav je na njem sezidano sveto mesto Jeruzalem, gre
tu za nekaj veliko več: v novi zavezi postane ta kamen Jezus sam - »živi kamen,
ki so ga ljudje zavrgli, pri Bogu pa je izbran in dragocen«. Je vogelni kamen
žive, duhovne zgradbe, ki jo sestavljamo vsi verujoči. Zato nas apostol Peter
že na začetku povabi in spodbudi, naj stopimo »h Gospodu, k živemu kamnu«.
Kraj, kjer je izvoljeno ljudstvo stare zaveze Bogu darovalo svoje žgalne
daritve, je bil jeruzalemski tempelj; v novi zavezi pa mi sami postajamo
»duhovne daritve, ki bodo po Jezusu Kristusu prijetne Bogu«. Še več: v moči
svojega krstnega duhovništva (»sveto duhovništvo«) sami sebe darujemo in se s
tem vgrajujemo v »duhovno stavbo«, kjer je vsak zase enkraten in
nepogrešljiv.
Odločilnega pomena pri tem je prav gotovo naša
vera, zato tisti, ki ne veruje, tega ne more razumeti. Podoben je zidarjem,
ki so »izbran in dragocen vogelni kamen« zavrgli, saj je zanje zgolj »kamen
spotike in skala pohujšanja«. To pa, zaključi Peter, ne velja za nas, ki smo
»izvoljen rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod in ljudstvo, določeno za
Božjo last«. Sami »odlični« nazivi, s katerimi nas želi spodbuditi, da bi s
svojim življenjem pogumno oznanjali »slavna dela tistega«, ki nas je iz teme
poklical v svojo čudovito luč.
Mag.
Roman Starc
Sestre in bratje!
13. maja letos, na 100. obletnico prvega
prikazanja Marije v Fatimi, bo sv. oče Frančišek razglasil
pastirčka Frančiška in Jancinto Barto za sveta. Naj, čeprav vam morda fatimska pobožnost ni tako blizu, z vami delim zapis prvega videnja, kakor je opisano v knjigi Fatima Luciana Nervija (http://revija.ognjisce.si/...).
»Ko smo se 13. maja 1917,« piše Lucija v
četrtem Spominu, »na pobočju nad Irijsko globeljo z Jacinto in Franckom igrali,
smo nenadoma videli nekakšen blisk. Bilo je okoli poldneva. 'Bolje je, da gremo
domov,'sem rekla sestrični in bratrancu, 'bliska se. Najbrž bo nevihta.' In
zagnali smo ovce po bregu navzdol proti cesti. Ko smo prišli nekako do sredine
pobočja, blizu velikega grma, smo zagledali drugi blisk. Ko smo naredili še
nekaj korakov, smo videli nad hrastičem Gospo, oblečeno v belo, ki je sijala
bolj ko sonce. Presenečeni smo obstali. Bili smo ji tako blizu, da smo stali v
luči, ki jo je obdajala ali se širila iz nje. Morda smo bili od nje oddaljeni
poldrugi meter. Tedaj nam je Marija rekla: 'Ne bojte se. Nič hudega vam ne bom
storila.' 'Odkod si?' sem jo vprašala. 'Iz nebes.' 'In kaj želiš od mene?'
'Prišla sem vas prosit, da bi prihajali sem trinajstega v mesecu ob tej uri
šest mesecev zaporedoma.' 'Bom šla tudi jaz v nebesa?' 'Da, boš.' 'In
Jacinta?' 'Tudi ona.' 'Pa Francek?' 'Tudi on, vendar mora zmoliti še veliko
rožnih vencev'/.../
Potem je dodala: 'Ali ste se pripravljeni
darovati Bogu in prenašati trpljenje, ki vam ga bo poslal, v spravo za grehe, s
katerimi ga žalijo, in se žrtvovati za spreobrnjenje grešnikov?"Smo
pripravljeni.' 'Precej boste morali trpeti, vendar vas bo krepila božja
milost.' Ko je izgovorila ti dve besedi, je prvič razprla roke in na nas
razlila tako močno luč, da smo v njej po Bogu, ki je bil ta luč, lahko videli
sami sebe jasneje, kakor se vidimo v najboljšem ogledalu. Padli smo na kolena
in ponavljali molitve, ki nas jih je naučil angel. Nato je Marija dodala:
'Vsak dan molite rožni venec, da boste svetu izprosili mir in konec vojne.'
Zatem se je pričela narahlo dvigati proti vzhodu, dokler ni izginila v
daljavi.«
Pastirčki se vrnejo domov in si obljubijo, da
ne bodo nikomur pripovedovali, kaj so videli. A Jacinta je obljubo prelomila
in doma vse povedala. Ko svakinja Olimpija Lucijino mater pobara o zadevi in
ta od hčere zahtevala pojasnilo, hči trdovratno molči. Mati povzdigne glas, a
deklica se ne zbega. Dnevi minevajo in pastirčki še bolj vztrajno molijo;
molijo vse tri dele rožnega venca in se žrtvujejo. Novica se hitro razširi in
vsi nestrpno pričakujejo 13. junij. V vasici vre, radovednost je neizmerna.
Naj nas prevzame povabilo k molitvi in pokori.
In pridimo v četrtek, 18. 5., po večerni maši v župnišče, kjer bomo prisluhnili
duhovno-zgodovinskemu pogledu na fatimske dogodke. Pričevala bosta zakonca
Severin in Mojca Maffi. Obilo blagoslova.
Župnik
Jože
• Ponedeljek, 15. 5.: sv. Izidor, kmet, sv.
Zofija (Sonja), mučenka.
• Torek, 16. 5.: sv. Janez Nepomuk,
duhovnik.
• Sreda, 17. 5: sv. Jošt, puščavnik.
• Četrtek, 18. 5.: sv. Janez I., papež.
• Petek, 19. 5.: sv. Krispin redovnik.
• Sobota, 20. 5.: sv. Bernardin Sien- ski,
duhovnik.
• V četrtek, 18. 5., bo ob 9. uri nad-
škofova maša ob 50-letnici izhajanja revije Cerkev v sedanjem svetu (Cerkev v
svetu); od 12. do 12.30 bo koncert sakralne orgelske glasbe v živo; po večerni
maši v Baragovi dvorani stolnega župnišča bo zgodovinsko duhovna predstavitev
Marijinih prikazovanj v Fatimi, ki so bila ravno pred 100 leti.
• V sredo, 24. 5., bo tradicionalno romanje
našega občestva k Mariji Pomagaj na Brezje. Odhod s Streliške je ob 9. uri.
• V ponedeljek, 29. 5., ko goduje sv. Maksim
Emonski, bomo kot ponavadi imeli celodnevno češčenje.
• V soboto, 10. 6., bo družabno-du- hovni
zaključek veroučne šole za letošnje leto (od 9. do 16. ure).
• V nedeljo, 11. 6., bo srečanje članov
župnijskega pastoralnega sveta (in njihovih družin).
• V torek, 20. 6., bo v stolnici po večerni
maši predstavitev (ogled) filma o Božjem služabniku Antonu Vovku.
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
Iz homilije » O Bogu, ki preseneča« papeža
Frančiška (8. maj 2017): »Duh je Dar Boga, tega Boga, našega Očeta, ki nas
vedno preseneča - Bog presenečenj ...je »živi Bog, je Bog, ki prebiva v nas,
Bog, ki premika naše srce, Bog, kije v Cerkvi in hodi z nami in nas med to hojo
vedno preseneča.« Kakor je bil ustvarjalen, ko je ustvaril svet, tako je
ustvarjalen vse dni pri ustvarjanju novih stvari. »Bog, ki nas preseneča.«
Delavniki: 6.00; 7.00; 7.30 (razen ob sobotah); 8.00; 9.00; 10.30 (samo v petek
in soboto tudi ob 16.00); 18.30. Cerkveni
prazniki na delovni dan: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 16.00; 18.30. Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00;
7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 11.30; 12.30; 16.00; 18.30.
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni
župnijski urad. Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. joze.plut@rkc.si / 031-673-111 ht tp: // www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar