Teden Božje Besede - 10. 4.–17. 4. 2016

3. velikonočna nedelja Jn 21,1–19

Kdor danes bere knjigo Razodetja, mu je sprva zelo tuja. Pisec knjige je Janez. Predstavlja nam trenutne prizore iz nebes. Danes slišimo o živih bitjih s podobo leva, bika, orla ali človeka. Vsako ima šest peruti. Za marsikoga nebesa in angeli niso realnost. Mnogi se ob tem le prizanesljivo nasmehnejo.

Zavodski vrtec z nadškofom, foto: JoPl

Zanje so to le fantazijska bitja, kakor tudi 24 starešin na prestolih, ki se okronani z zlatimi
venci ponižno klanjajo do tal in častijo Jagnje. Za človeka 21. stoletja je to lahko le primerna
scena za kak fantazijski film. Janez tako predstavi neki trenutek v nebesih, ki je usoden za našo prihodnost. Pomaga nam razumeti cilj našega življenja.
Kristjani pri vsaki maši omenjamo Jagnje Božje. Jagnje je simbol nedolžnosti in pokorščine, kajti samo če so poslušne pastirju, so ovce na varnem. Božji Sin je postal človek in bil kot jagnje žrtvovan. Sveto pismo primerja odnos med Bogom in ljudstvom z odnosom med pastirjem in čredo. Varnost in rešitev življenja dosežemo le, če se prepustimo njemu kot pastirju. Jezus je »Jagnje, ki ga peljejo v zakol« (Izaija). Pokorščina Očetu ga privede naravnost na križ. Jagnje pri Janezu ni podvrženo smrti, ima večno življenje. Dana mu je moč, kraljestvo, modrost, čast, gospostvo in hvala. Jagnje ima še en pomen. Velikonočno jagnje ponazarja rešitev Izraelcev iz Egipta. Kri jagnjeta, s katero so Izraelci zaznamovali hiše, jih je rešila smrti. Jezusova kri tudi nas osvobaja sužnosti greha. Pasha je hvaležno spominjanje in uresničitev osvoboditve.
Božje Jagnje nas dokončno osvobaja. Njegova pot v smrt je za nas pot v življenje. Vzemimo resno Janezovo razodetje! Njegovo razodetje konkretizira naše krščansko življenje. Jezus Kristus je središče našega bivanja. Njemu pripada vsa čast, hvala, spoštovanje. Zato pred njim vsa bitja padajo na kolena. Krščanstvo ni le skupek običajev in praznikov, zapovedi, etičnih načel, vrednot in zapovedi. Krščanstvo je češčenje Jezusa Kristusa. Če ga mi postavimo v središče, bomo sprejeti v središče nebeškega življenja. Jagnje ne predstavlja samo Jezusa Kristusa, ampak tudi učence. Učence je Jezus poslal »kakor ovce in jagnjeta med volkove« (Luka) in pripadajo čredi enega pastirja (Janez).
Podobni smo apostolom, če se mu popolnoma predamo. Darovanje Božjega Sina je podobno daritvi jagnjeta. Druge poti v življenje ni. Žrtvujmo se velikodušno kot Jezus!
dr. Peter Kvaternik

Sestre in bratje!

Na župnijskem pastoralnem svetu smo se že nekajkrat pogovarjali o »večerih odprtosti«, ko bi za naše župnijsko občestvo in tudi za širši krog obravnavali aktualne teme (iz sodobnosti in zgodovine, iz družbe in Cerkve, iz religije …). Predvsem želimo obravnavati teme, ki jih morda drugi spregledajo, jim posvečajo premalo pozornosti, so preveč »cerkvene «, »katoliške«, »slovenske«. Čas, v katerem živimo, je čas brez identitet, čas »vsepravšnjosti« in čas »ničdobrosti«. To je čas (ne)zavednih manipulacij z ljudmi in čas izgubljenih priložnosti, ker če je vse enako dobro, je vse enako zanič in ni potrebno nobeno resnično prizadevanje, razen zoper tistega, ki trdi, da ni vse isto in vse dobro. Tak čas ni bil še nikoli čas za resnično ustvarjalnost. Kakor da bi živeli v času sanj, dremavosti in polsna, polteme, somraka. Kakor da bi se bali izrazitosti, jasnosti, resnice, iskanja …
Zapisano pa je: »Kajti vse, kar se razodeva, je luč. Zato je rečeno: 'Prebúdi se, ki spiš, in vstani od mrtvih in razsvetlil te bo Kristus'« (Ef 5,14). Prebudimo se … Kot vodilo večerom nam je bilo blizu latinsko reklo: Unum, bonum, verum, pulhrum - Enkratno, dobro, resnično, lepo. Samo dobre in

Janez Jalen, foto: splet

resničen stvari so lepe in enkratne. Vrstni red teh štirih besed lahko po mili volji menjamo, vedno pa ostaja bistvo: enkratn(ost), dobro(ta), resnica(čnost), lepo(ta). Želimo torej biti odrti lepemu,  dobremu, resničnemu in enkratnemu – razsežnostim, ki kažejo na Tistega, ki je za vsem in nad vsem,
ki je začetek in konec, Α in Ω. Želimo se (pre)buditi iz zaspanosti.
Letos mineva 50 let od smrti slovenskega duhovnika in pisatelja Janeza Jalna, ki je umrl 12. aprila 1966 v Ljubnem na Gorenjskem (rojen 26. 5. 1891 v Rodinah). Kar nekaj let svojega življenja je preživel v Ljubljani v stolnem župnišču. Zato je prav, da se ga spomnimo z literarno-glasbenim večerom tudi v naši stolnici. Več bomo izvedeli na samem večeru v torek, 12. aprila, po večerni maši (ob 19.15) v župnišču (Baragova dvorana). Pisatelja bo predstavila gospa Marjeta Žebovec.
župnik Jože

Oznanila

• Nedelja, 10. 4.: 3. VELIKONOČNA NEDELJA. Apd 5,27-32.40-41; Raz 5,11-14; Jn 21,1- 19.
• Ponedeljek, 11. 4.: sv. Stanislav, škof in mučenec. Apd 6,8-15; Jn 6,22-19.
• Torek, 12. 4.: sv. Zenon Veronski, škof; sv. Jurij I., papež.Apd 7,51-60; Jn 6,30-35.
• Sreda, 13. 4.: sv. Martin I., papež in mučenec. Apd 8,1b-8; Jn 6,35-40. 
• Četrtek, 14. 4.: sv. sv. Lidvina, devica; sv. Lambert, škof. Apd 8,26-40; Jn 6,44-51.
• Petek, 15. 4.: sv. Paternij, škof. Apd 9,1-20; Jn 6,52-59.
• Sobota, 16. 4.: sv. Bernardka Lurška, devica. Apd 9,31-42; Jn 6,60-69.
• Nedelja, 17.4.: 4. VELIKONOČNA – NEDELJA DOBREGA PASTIRJA. Apd 13,14.43-52; Raz 7,9.14b-17; Jn 10,27-30.

Iz življenja župnije

V sredo, 30. marca, so v stolnico poromali otroci iz vrtca Zavoda svetega Stanislava. Imeli so sveto mašo, pozdravil pa jih je tudi gospod nadškof.
Fatimsko pobožnost je na prvo soboto, 2. aprila, vodil upokojeni nadškof Alojz Uran.
Vrhunec praznika Božjega usmiljenja je bila po uri Božjega usmiljenja sveta maša, ki jo je daroval nadškof Stanislav Zore.

Dogodki pred nami

Teden molitve nove duhovne poklice je od 3. velikonočne nedelje in ga zaključimo na nedeljo Dobrega pastirja.

Z groba škofa Rožmana, fto: JoPl

• OD PONEDELJKA DO SOBOTE je ob 8.30 molitev ROŽNEGA VENCApred odprtim tabernakljem za mesto, državoin domovino ter po namenu molitev,oddanih v skrinjico molitev. Molitev rožnegavenca je tudi ob 18.00 skupaj z bogoslovci.
• Ponedeljkova večerna maša z večernicamije za duše v vicah.
• V torek, 12. 4., bo po večerni maši (19.15) literarno-glasbeni večer SPOZNAJMO JANEZA JALNA v Baragovi dvorani vžupnišču. V sredo, 13. 4., je spominski dan pokopa škofa Rožmana v stolnici. Bil je eden prvih škofov na svetu, ki je škofijo posvetil Brezmadežni. Ob 17.30 bomo imeli molitve pri grobnici, kjer je pokopan, nato šesveto mašo.
• V petek, 15. 4., ob 15.00, bo ura Božjega usmiljenja in sveta maša. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu stolnica.com.

 

Papež Frančišek o Božjem usmiljenju:

»Božje usmiljenje je večno. Nikoli se ne konča, nikoli se ne izčrpa, ne preda se pred zaprtostjo in
nikoli se ne utrudi. V tem 'vekomaj' najdemo podporo v trenutkih preizkušnje in slabotnosti. Lahko smo prepričani, da nas Bog ne zapusti. Vekomaj ostane z nami. 'Zahvalimo se za to njegovo tako veliko ljubezen, ki nam jo je nemogoče doumeti. Prosimo za milost, da se ne bi nikoli utrudili zajemati Očetovega usmiljenja in ga prinašati v svet. Prosimo, da bi bili usmiljeni, da bi povsod širili moč evangelija, da bi napisali tiste strani evangelija, ki jih apostol Janez ni napisal.'«

Ob Mariji in Jezusu, foto: JoPl

Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/04/03/...