Vsak, ki želi napraviti
šoferski izpit, mora pokazati znanje o nudenju prve pomoči. Zlasti je pomembno
znati ponesrečencu nuditi umetno dihanje. Vsak mora znati ponesrečencu
pomagati, da bo sam zadihal. Določena rutina pomaga, da vse poteka kar najhitreje.
Eno od svetopisemskih
poročil o stvarjenju pravi, da je Bog sam vdahnil v telo prvega človeka, ki ga
je naredil iz zemlje neumrljivo dušo. Človek je najpopolnejša Božja stvaritev,
saj je človek prejel duha od Boga.
Tudi evangelij govori o »oživljanju«. Učenci so bili iz strahu za trdo
zapahnjenimi vrati. Ko pa je Jezus stopil mednje, je potrtost izginila. Vse
ustvarjeno je Bog blagoslovil, da se je življenje pretakalo naprej. Bog je
podobno blagoslovil tudi apostole, da bi prejeto življenje in veselje posredovali
naprej. Poslani so, da prinašajo mir, ustvarjajo
veselje in darujejo življenje. To po njih dela Sveti Duh, ki jim ga je dal
Jezus po vstajenju. To je rojstna ura vesoljne Cerkve, ki naj ljudem posreduje
odrešenje.
Če Cerkev nekaj potrebuje,
zadeva to tudi mene. Oznanjati Jezusa in sodelovati pri uresničevanju Božjega
načrta, je torej tudi moja naloga. Če bi apostoli ostali samo skupinica ljudi,
ki žaluje za Jezusom, bi danes ne imeli življenja, ki prihaja po Cerkvi.
Kadarkoli so se učenci zbirali, je bil Jezus v sredini.
Okrog koga smo se danes zbrali mi? Zakaj gremo v cerkev ali v njej dejavno
sodelujemo? Namesto, da bi v cerkvi obiskovali Jezusa, obiskujemo mašo. Morda,
da bi nas tam videli drugi. Namesto da bi kot sodelavec (delivec obhajila,
ministrant, bralec…) zgolj služil občestvu, si od tega
obetam ugled. To ni več služenje,ampak nastopaštvo.
Včasih je Kristus kot edini
pravi razlog za srečanje kristjanov popolnoma v ozadju, saj so bolj poudarjeni
razni jubileji ali določeni ljudje. Nepomembni
dogodki so v ospredju, za Kristusa
pa skoraj ni prostora. K udeležbi nas ne motivirata hvaležnost in veselje, da
smo Kristusovi učenci. Bogoslužje nikakor ne sme postati samo še sredstvo za
dosego drugih ciljev. Če pa se srečamo okrog Kristusa, potem je on temelj
našega veselja.
Cerkev ni namenjena sama
sebi. Naše občestvo je živo takrat, ko se zaveda svojega pravega poslanstva.
Živo občestvo privablja tudi druge. Veselimo se nad vsakim, ki pride. Vsakdo je
za nas Božji dar.
Trudimo se stalno živeti v
zavesti, da tudi nas Bog vsak dan znova pošilja! Če želim rešiti življenje
nekomu, ki je v nesreči, potem ne čakam, da pride k meni. Jaz moram drugim
delati dobro vedno in povsod, pač tam, kjer se pojavlja strah, stiske,
konflikti in spori. Jezus je izpolnil naročilo svojega Očeta tako, da je govoril
o večnem življenju in odpuščal grehe. Pošilja nas, naj ga posnemamo. To delamo,
ko prinašamo mir, ustvarjamo veselje in drugim podarjamo življenje.
dr. Peter Kvaternik
BOŽJA BESEDA ZA VSAK DAN
NED 24. 5. Gal 5,24
Tisti, ki pripadajo Kristusu
Jezusu, so križali svoje meso s strastmi in poželenji vred.
PON 25. 5. Lk 2,19
Marija pa je vse te besede
ohranila in jih premišljevala v svojem srcu.
TOR 26. 5. Mr 10,28
Peter pa mu je začel govoriti:
»Glej, mi smo vse zapustili in šli za teboj.«
SRE 27. 5. Mr 10,38b
»Ali moreta piti kelih, ki ga jaz
pijem ali biti krščena s krstom, s katerim sem jaz krščen?«
ČET 28. 5. Mr 10,50
Odvrgel je svoj plašč, skočil
pokonci in pohitel k Jezusu.
PET 29. 5. Mr 11,24 Za vse, kar molite in prosite,
verjemite, da ste že prejeli, in se vam bo zgodilo.
SOB 30. 5. Mr 11,33b
In Jezus jim je rekel:
»Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.«
IZVIRI
BINKOŠTI
Dar Svetega Duha je najpopolnejši dar nebeškega Očeta ljudem, in prav
ta dar nam Oče podarja najrajši. Veliko manjših stvari je, ki nam jih bo morda
odrekel, če ga bomo prosili zanje: Svetega Duha pa nam nikoli ne bo odrekel.
Jezus pravi: Če vi, ki ste hudobni, znate dajati svojim otrokom dobre darove,
koliko bolj bo vaš nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo!
Prvo, kar moramo napraviti, ko začutimo navzočnost Božjega Duha v svojem
srcu je, da zahrepenimo po večni ljubezni. Brž ko zahrepenimo po večji
ljubezni, jo že imamo več, saj nas živo hrepenenje po ljubezni do Boga učinkovito
odvrača od vsega, kar nasprotuje njegovi volji. Naša ljubezen raste sorazmerno
z našo poslušnostjo Svetemu Duhu. Čim bolj se damo voditi Božjemu duhu, tem
globlje prodira v nas Božje življenje, ki nas preraja v Božje otroke. In čim
bolj smo poslušni Duhu, tem bolj nas nagiblje, da živimo kot Božji otroci, in
tem bolj nas njegovi navdihi razsvetljujejo in preoblikujejo.
Prosimo goreče: Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in prenovi
obličje Zemlje! Pomagaj svoji Cerkvi k taki notranji prenovi, da bo postala
svetlo in prepričljivo znamenje za današnji čas.
Ni komentarjev:
Objavite komentar