NEDELJA, 12. 4. 2015 BELA NEDELJA – NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA

2. VELIKONOČNA – BELA NEDELJA

Apd 4,32-35; 1 Jn 5,1-6; Jn 20,19-31

 Praznik vstajenja Slovenci imenu-jemo VELIKA NOČ. Ime samo pove, da gre za »največji« dogodek. Odvija se (kot pasha) sredi noči, a mu pravi pomen daje šele vse tisto, kar tej noči sledi.
Čudno, da se evangelist še teden po vstajenju ustavlja ob malenkostih, kot je navedba, da so bila vrata pro-stora, kjer so bili učenci, trdno zapahnjena. Je bilo prvo srečanje  z Vstalim  prešibko doživetje, da bi si upali odpreti vrata in premagali strah in depresijo? Zakaj so se apostoli tako močno obdali s ključavnicami?
Evangelist poudarja, da Jezusovi učenci na veliko noč niso komplet-ni. On je namreč izbral simbolno število  apostolov – 12. Predstavljali so judovske rodove. To  število bi moralo biti znamenje polnosti, vendar ni. Juda se je z izdajo Jezusa za vedno sam izločil iz tega kroga. Manjkal je tudi Tomaž. Kaj pa je v tem tragičnega? Manjkal je namreč tisti, ki je običajno postavljal zelo važna življenjska vprašanja. Tomaž je zahteval, da mora sam videti  Jezusove rane, da bi veroval. To dejansko pomeni, da dojema Jezusa kot celoto in ne ovrednoti le njegovo vstajenje. Ob vstajenju hoče videti tudi znamenja križa in trpljenja! Njegova vera se ne zadovolji zgolj z vstajenjem. Povezana je tudi s svetom. Svet pa je nujno povezan s trpljenjem in smrtjo. Vera, ki nima nobenega odnosa do realnega sveta, je preživeta in zato  nezanimiva.
Govorimo o t. im. »zdravem dvo-mu«. Ta pripomore, da je krog Jezusovih učencev zopet poln. Šele ko vera v vstajenje stopi v stik s človeškimi izkustvi, dobi svoj smisel. Taka vera odpira vsaka vrata in premaga vsak strah.
Kaj je mislil Jezus, ko je rekel Tomažu: »Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo?« Vprašanje ne velja samo Tomažu. Jezus hoče vsem dopovedati, da ne smejo ostati samo pri tem, kar so videli. Konec je Jezusovega javnega delovanja, konec Jezusovih znamenj. Nastopila je doba Svetega Duha in doba Cerkve. Kar so učenci videli, mora postati vidno v življenju. Jezusa je treba tako oznanjati,  da bo vsak ob Njem dosegel odrešenje.
Samo od »gledanja« še ne posta-nemo sveti. Vera v vstajenje nas mora usposobiti, da vidimo rane na telesu tega sveta in jih poskušamo pozdraviti. Jezusovo vabilo Tomažu, naj se dotakne njegovih ran, velja tudi nam. Gre za naše lastne notranje rane, pa tudi rane današnjega trpečega sveta. Vsta-jenjska vera ne more biti ločena od sveta in od človeških izkustev.
Ko smo prebrali evangelij, še ni vse evangelizirano. Evangelist pravi, da je še mnogo drugega, kar ni zapisano tu. Srečevanje z Vstalim se nadaljuje v Cerkvi. »Neverni Tomaž« je danes močan pričevalec. K veri spada tudi dvom (Ratzinger). Tomaž ni samo »neverni«, ampak je pripravljen »iti z  Jezusom v smrt« in tisti, ki vprašuje Jezusa za »pot«. 

dr. Peter Kvaternik

AKTUALNO

BELA NEDELJA – NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA

Leta 2000 je papež Janez Pavel II. določil, da se bela nedelja imenuje tudi nedelja Božjega usmiljena. To je odgovor svetega očeta na pobudo, ki je prišla iz Božjega ljudstva z mnogih strani sveta in jo je  papež prepoznal kot posebno znamenje delovanja Svetega Duha v našem času. V svoji okrožnici o Božjem usmiljenju je zapisal: »Resnica o Bogu, Očetu usmiljen-ja, kakor se je razodela v Kristusu, nam kaže, kako neizmerno blizu je Bog člove-ku, zlasti tedaj, ko je ta ogrožen v svojem najglobljem jedru. Zato se mnogi ljudje in mnoga občestva, ki jih vodi živ verski čut, obračajo k Božjemu usmiljenju. K temu jih nagiba Kristus, čigar Duh deluje na dnu človeških src.«
Oznanilo o Božjem usmiljenju je staro toli-ko, kot sámo krščanstvo, je postalo posebej aktualno za naš čas v povezavi s poljsko redovnico sv. Faustino Kowalsko, ki je živela v prvi polovici prejšnjega stoletja. Njej se je Jezus večkrat razodel in ji naročal, naj poskrbi, da se bo v vsej Cerkvi na prvo nedeljo po veliki noči uvedel praznik Božjega usmiljenja.
V naši stolnici ta praznik Božjega usmiljenja obhajamo vsak mesec na prvi petek ob 15h popoldne z molitveno uro Božjega usmiljenja in sveto mašo. Pridružite se tej pobožnosti.

NAMENI APOSTOLATA MOLITVE

Splošni: Da bi se ljudje naučili spoštovati stvarstvo in ga čuvati kot Božji dar.
Za evangelizacijo: Da bi preganjani kris-tjani čutili tolažečo prisotnost vstalega Gospoda in podporo celotne Cerkve.
Slovenski: Da bi iz vere v Kristusovo vstajenje in naše večno življenje črpali evangeljsko veselje, ki nam ga priporoča papež Frančišek
 

IZVIRI

VELIKA NOČ

Ko Vstali prihaja med učence, vedno znova slišimo pozdrav: Mir vam bodi, mir v te razbolele in prestrašene duše – mir, spokojnost, osvobojenost srca, kakšen vstajenjski dar ustrahovanemu človeku, kakšna spodbuda nam, »ustrahovanemu slovenskemu ljuds-tvu«, da bi svoje krščansko prepričanje zaživeli bolj zavestno, pokončno, pogumno in odkrito, sproščeno.

Vstajenjsko razpoloženje krepi tudi Gospodovo naročilo apostolom: Kate-rim grehe odpustite, so jim odpuščeni! Kakšen vstajenjski dar je odpuščanje, osvobojena, neobremenjena vest, z zakramentom sprave, spovedjo vedno znova človeku da na možnost, da lah-ko mirno stopi pred Gospoda in odkri-to pogleda v oči svojemu bližnjemu.

To je Gospodovo vstajenje, to je dogodek, ki vsemu človeštvu odpira nove razsežnosti! Apostoli ne morejo, da ne bi govorili o tem! Ta dogodek na prvi dan v tednu kristjani podoživ-ljamo vsako nedeljo, ki je prvi dan v tednu, vsaka nedelja je vstajenje, je praznik naše vere in zaupanja v Gos-poda, ki je o sebi rekel: Jaz sem vsta-jenje in življenje, in svoje zagotovilo v velikonočnem jutru dokončno potrdil.

OZNANILA

NEDELJA (12. 4.)
Danes je 2. VELIKONOČNA - BELA NEDELJA.
Prvo berilo: Apd 4,32-35
Spev po berilu: Ps 118
*Odpev: ZAHVALJUJTE SE
GOSPODU, KER JE DOBER.
Drugo berilo: 1 Jn 5,1-6
Spev pred evangelijem:
ALELUJA. KER SI ME VIDEL,
TOMAŽ, VERUJEŠ. BLAGOR TISTIM, KI NISO VIDELI PA SO VEROVALI! ALELUJA.
Evangelij: Jn 20,19-31

PONEDELJEK (13. 4.)
Berilo: Apd 4,23-31
Spev po berilu: Ps 2
*Odpev:  BLAGOR VSEM,
KI ZAUPAJO V GOSPODA.
Spev pred evangelijem:
ALELUJA. Če ste vstali s Kristu-som, iščite, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sedeč na Božji desnici. ALELUJA.
Evangelij: Jn 3,1-8
Večerna maša z večernicami bo za duše v vicah.

TOREK (14. 4.)
Berilo: Apd 4,32-37
Spev po berilu: Ps 93
*Odpev: GOSPOD JE KRALJ
VELIČASTVA.
Spev pred evangelijem:
ALELUJA. Sin človekov mora biti povzdignjen, da bi vsak, kdor vanj veruje, imel večno življenje. ALELUJA.
Evangelij: Jn 3,7-15
Večerna maša bo združena z
večernicami.

SREDA (15. 4.)
Berilo: Apd 5,17-26
Spev po berilu:  Ps 34
*Odpev: UBOŽEC JE KLICAL IN GOSPOD GA JE SLIŠAL.
Spev pred evangelijem:
ALELUJA. Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina; kdor vanj veruje, ima večno življenje. ALELUJA.
Evangelij:  Jn 3,16-21

ČETRTEK (16. 4.)
SV. BERNARDKA LURŠKA
Berilo: Apd 5,27-33
Spev po berilu: Ps 34
*Odpev: UBOŽEC JE KLICAL IN GOSPOD GA JE SLIŠAL.
Spev pred evangelijem:
ALELUJA. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes, govori Gos-pod; kdor jé od tega kruha, bo živel vekomaj. ALELUJA.
Evangelij: Jn 3,31-36

PETEK (17. 4.)
Berilo: Apd 5,34-42
Spev po berilu: Ps 27
*Odpev: GOSPOD PROSIM,
DA BI PREBIVAL V BOŽJI HIŠI.
Spev pred evangelijem:
ALELUJA. Kdor jé moje meso in poje mojo kri, ostane v meni in jaz v njem, govori Gospod. ALELUJA.
Evangelij: Jn 6,1-15

SOBOTA (18. 4.)
Berilo: Apd 6,1-7
Spev po berilu:  Ps 33
*Odpev: TVOJE USMILJENJE, GOSPOD, BODI NAD NAMI.
Spev pred evangelijem:
ALELUJA. Tvoje besede, Gospod,
so duh in življenje; besede večnega
življenja imaš. ALELUJA.
Evangelij: Jn 6,16-21

BOŽJA BESEDA ZA VSAK DAN

NED 12. 4.               Jn 20,27-28
»… ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovoril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!«

PON 13. 4.                Jn 3,8
»Veter veje, kored hoče, njegov glas slišiš, pa ne veš, od kod prihaja in kam gre. Tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha.«

TOR 14. 4.                 Jn 3,14-15
Kakor je  Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi vsak kdor vanj veruje, imel večno življenje.

SRE 15. 4.              Jn 3,21
Kdor pa se ravna po resnici, pride k luči, da se razkrije, da so njegova dela narejena v Bogu.

ČET 16. 4.              Jn 3,34
Kogar je namreč poslal Bog, govori Božje besede, kajti on ne daje Duha na mero.

PET 17. 4.              Jn 6,9a
Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi.

SOB 18. 4.                 Jn 6,20-21
On pa jim je rekel: »Jaz sem. Ne bojte se!« Hoteli so ga vzeti v čoln, a se je čoln takoj znašel pri obrežju, kamor so pluli.
 

Velika noč

Kako sijoč dan po dnevih spomina na Gospodovo trpljenje: dnevi tesnobe, razočaranja in pokopanih upov so mimo.

Vstali Nazarečan, ki se je v svojem življenju že jasno predstavil, da je življenje in vstajenje. Postal je tisti temeljni kamen, na katerem stoji vsa naša vera. Daje večno zagotovilo: volja mojega Očeta je, da vsak kdor veruje v Sina, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan.

Gospod je res vstal, Aleluja!

OZNANILA

za veliki teden in velikonočno osmino

CVETNA NEDELJA JEZUSOVEGA TRPLJENJA (29. marec)

Danes se Cerkev spominja Kristusovega vhoda v Jeruzalem, kjer je dovršil svojo velikonočno skrivnost.

Ob 9.00 uri se zberemo na dvorišču škofijskega doma, kjer bo škof dr. Anton Jamnik blagoslovil oljke, butarice, palmove veje in drugo zelenje. Nato sledi po evangeliju slovesna procesija v čast Kristusu Kralju, ki ga spremljamo v Jeruzalem.

Popoldne ob 15.30 bo molitev križevega pota v stolnici.

Pri drugih mašah se bomo tega vhoda spominjali z blagoslovom zelenja.

Prvo berilo: Iz 50,4-7

Spev po berilu: Ps 22

* Odpev: MOJ BOG, MOJ BOG, ZAKAJ SI ME ZAPUSTIL?

Drugo berilo: Flp 2,6-11

Spev pred evangelijem: KRISTUS JE ZA NAS POSTAL POKOREN VSE DO SMRTI, SMRTI NA KRIŽU. ZATO GA JE BOG POVZDIGNIL NAD VSE IN MU PODELIL IME, KI JE NAD VSAKIM IMENOM.

Evangelij:  Mr 14,1-72; 15,1-47

+

VELIKI PONEDELJEK (30. marec)

Berilo: Iz 42,1-7

Spev po berilu: Ps 27

* Odpev: GOSPOD JE MOJA LUČ IN MOJA REŠITEV.

Evangelij: Jn 12,1-11

+

VELIKI TOREK (31. marec)

Berilo: Iz 49,1-6

Spev po berilu: Ps 71

* Odpev: OZNANJAL BOM TVOJO PRAVIČNOST.

Evangelij: Jn 13,21-33.36-38

+

VELIKA SREDA (1. april)

Berilo: Iz 50,4-9a

Spev po berilu: Ps 69

* Odpev: O BOG, USLIŠI ME V SVOJI VELIKI DOBROTI.

Evangelij: Mt 26,14-25

VELIKONOČNO TRIDNEVJE

VELIKI ČETRTEK (2. april)

KRIZMENA MAŠA ob 9.00

Med to sveto daritvijo je blagoslov bolniškega olja, posvetitev krizme (za maziljenje pri krstu, birmi in mašniškem posvečenju), in blagoslov krstnega olja. Krizmeno mašo, h kateri so vabljeni vsi duhovniki iz nadškofije, bo daroval nadškof msgr. Stanislav Zore.

Prvo berilo: Iz  61,1-3a.6a.8b-9

(»Gospod me je mazilil in me poslal oznanjat blagovest«).

Spev po berilu: Ps 89

* Odpev: GOSPODOVE MILOSTI BOM NA VEKE OPEVAL.

Drugo berilo: Raz 1,5-8 (»Napravil nas je za kraljestvo in duhovnike«).

Vrstica pred evangelijem: GOSPODOV DUH JE NAD MENOJ; POSLAL ME JE, DA OZNANIM BLAGOVEST UBOGIM.

Evangelij: Lk 4,16-21 (»Duh Gospodov je nad menoj«).

Popoldne ob 17.00 je sveta maša – Gospodova zadnja večerja za ostarele in tiste, ki se ne morejo udeležiti večerne svete maše.

18.30 VEČERNA SLOVESNA MAŠA - GOSPODOVA ZADNJA VEČERJA

Med mašo bo nadškof msgr. Stanislav Zore umil noge dvanajstim možem (znamenje ljubezni in služenja).

Prvo berilo: 2 Mz 12,1-8.11-14 (»Predpisi za velikonočno večerjo«).

Za SPEV PO BERILU beremo nocoj Ps 116, ki so ga Judje peli medtem, ko so uživali velikonočno jagnje.

* Odpev: KELIH ZAHVALE  JE UDELEŽBA PRI KRISTUSOVI KRVI.

Drugo berilo: 1 Kor 11,23-26 (»Kolikorkrat jemo ta kruh in pijemo kelih, oznanjamo Gospodovo smrt.«).

Vrstica pred evangelijem: NOVO ZAPOVED VAM DAM, GOVORÍ GOSPOD, DA SE LJUBITE MED SEBOJ, KAKOR SEM VAS JAZ LJUBIL.

Evangelij: Jn 13,1-15 (»Izkazal jim je ljubezen do konca.«)

Jezus se je po zadnji večerji umaknil na vrt Getsemani. V spomin na ta dogodek prenesemo ob koncu maše Najsvetejše v tabernakelj v kapeli sv. Križa. Kristjani ta večer s skupno in zasebno molitvijo častimo Jezusa pozno v noč. To je večer evharistije - zakramenta sv. Rešnjega Telesa in Krvi, duhovništva - zakramenta mašniškega posvečenja in že večer  Jezusovega prijetja in trpljenja.

Takoj po končanem obredu zadnje večerje bo odkrivanje oltarjev in po prenosu Najsvetejšega na stranski oltar bo sveta molitvena ura, ki jo bodo vodili bogoslovci. Stolnica bo nato do 22.30 odprta za osebno molitev in pobožnost.

+

VELIKI PETEK GOSPODOVEGA

TRPLJENJA (3. april)

 STROGI POST

9.00 MOLITVENO BOGOSLUŽJE VELIKEGA PETKA. Pri tem bogoslužju vsi sodelujemo v dveh zborih, kot pri večernicah ob ponedeljkih in torkih. Za sodelovanje bodo razdeljeni molitveniki  s psalmi in drugimi besedili. 

15.00 križev pot s petjem.

18.30 slovesno OPRAVILO VELIKEGA PETKA, ki ga vodi pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar. Višek obreda velikega petka je češčenje svetega križa, pred katerim tudi poklekujemo. Po obhajilu se prenese Najsvetejše pregrnjeno s tančico v Božji grob, kjer bo izpostavljeno za češčenje do 21. ure.

I. BOGOSLUŽJE BOŽJE BESEDE

Prvo berilo: Iz 52,13-53,12 (»Zaradi naših pregreh  je bil ranjen«).

Spev po berilu: Ps 31

* Odpev: OČE, V TVOJE ROKE IZRO-

ČAM SVOJO DUŠO.

Drugo berilo: Heb 4,14-16;5,7-9 (»Učil se je pokorščine in poslušnim postal vir zveličanja«).

Vrstica pred pasijonom: KRISTUS JE BIL ZA NAS POKOREN DO SMRTI, SMRTI NA KRIŽU. ZATO GA JE TUDI BOG POVZDIGNIL  IN MU PODELIL  IME, KI JE NAD VSAKIM IMENOM.

Evangelij: Jn 18,1-19,42

II.  SLOVESNE PROŠNJE ZA VSE  

      POTREBE       

III. ČEŠČENJE SV. KRIŽA

IV.  OBHAJILO

Nabirka na veliki petek je namenjena za Cerkev v Sveti deželi.

+

VELIKA SOBOTA (4. april)

Na veliko soboto se Cerkev mudi pri Jezusovem grobu in premišljuje njegovo trpljenje in smrt.

Izpostavitev Najsvetejšega v Božjem grobu ob 6.30 in blagoslov ognja pred stolnico za domove. Izpostavljeno v Božjem grobu bo ves dan – vabljeni k češčenju.

9.00 MOLITVENO BOGOSLUŽJE VELIKE SOBOTE. Vabimo vas, da se udeležite  molitve hvalnic, ki nam jih je za ta dan pripravila Cerkev. Molitvi se bodo pridružili tudi vitezi Božjega groba.

+

BLAGOSLOVI VELIKONOČNIH JEDIL bodo od 12.00 do 18.00, vsako uro.

+

VEČERNICE VELIKE SOBOTE.

Popoldne ob 17.15 molimo kot druge ure molitvenega bogoslužja, vodil jih bo pomožni škof msgr. dr. Šuštar.

VELIKA NOČ GOSPODOVEGA

VSTAJENJA

VELIKONOČNA VIGILIJA

Začetek ob 20.00. Vodi nadškof msgr. Stanislav Zore. Pravočasno si priskrbite v kiosku svečke, ki jih boste potrebovali med »slavjem luči« in med krstnim bogoslužjem. Prosimo, da uporabljate papirnate krožnike, ki bodo na voljo v kiosku, da ne bomo pokapljali z voskom klopi, stolov in tepihov.

I. SLAVJE LUČI

V cerkvi je temno. Na škofijskem dvorišču   bomo blagoslovili ogenj in ob njem prižgali velikonočno svečo, ki je simbol vstalega Kristusa. Ko diakon prinese velikonočno svečo v cerkev, zapoje: »KRISTUSOVA LUČ«. Vsi vstanemo in odgovorimo: »BOGU HVALA!« To se zgodi trikrat, da bi toliko močneje doživeli hvaležnost za Kristusovo luč. Hvalnica velikonočni sveči, ki jo bo diakon prepeval, naj bo tudi naša hvalnica. Med petjem  stojimo in se v srcu zahvaljujemo.

II. BESEDNO BOGOSLUŽJE

Prvo berilo: 1Mz 1,1-2,2 (Bog je videl vse, kar je ustvaril, in bilo je zelo dobro)

Spev po berilu: Ps 104

*Odpev: POŠLJI SVOJEGA DUHA IN PRENOVI OBLIČJE ZEMLJE.

Drugo berilo: 2 Mz 14,15-15,1 (Izraelovi sinovi so šli po suhem sredi morja)

Izhod Izraelcev iz Egipta in prehod preko Rdečega morja je ena najvažnejših starozaveznih podob odrešenja in osvobojenja, ki nam ga je prinesel Jezus. Za nas se je to osvobajanje začelo s krstom. Prehod prek Rdečega morja je podoba našega krsta.

Spev po berilu: 2 Mz 15 (1-2. 3-4. 5-6)

* Odpev: PEL BOM GOSPODU, KER JE PREVZVIŠEN.

Tretje berilo: Iz 55,1-11(Novo življenje in večna zaveza).

Spev po berilu: Iz 12,2-6

* Odpev: Z VESELJEM BOSTE ZAJEMALI VODO IZ STUDENCEV ODREŠENJA.

NATO VODITELJ BOGOSLUŽJA  ZAPOJE:

SLAVA BOGU NA VIŠAVAH

Spet se oglasijo orgle in zvonovi, ki so molčali od velikega četrtka.

Četrto berilo: Rim 6,3-11 (»Od mrtvih vstali Kristus ne umrje več«).

Po četrtem berilu: VSI VSTANEMO. Pevec prične peti ALELUJO, ki se trikrat ponovi, vsakokrat na višjem tonu, kot pri vstajenju.

Spev po berilu: Ps 118

* Odpev: ALELUJA, ALELUJA, ALELUJA (koralni napev).

Evangelij: Mt 28,1-10

III. KRSTNO BOGOSLUŽJE

Odrasli katehumeni, ki bodo prejeli zakramente uvajanja.

Najprej pojemo litanije vseh svetnikov, za tem je blagoslov krstne vode, krst in birma. Po krstu in birmi spet prižgemo SVEČE, ki smo jih po hvalnici velikonočni sveči ugasnili. Škof nas bo povabil, naj se, kakor prej katehumeni, odpovemo  hudobnemu duhu ter izpovemo vero. Čeprav nas bo škof vprašal v množini, naj vsak odgovori v prvi osebi ednine: »Se odpovem«, »Verujem«.

V spomin našega krsta nas bo škof poškropil z blagoslovljeno vodo.

IV. EVHARISTIČNO BOGOSLUŽJE

Kruh in vino prinesejo k oltarju novokrščenci. Sveto obhajilo je namreč vrhunec uvajanja v krščanstvo.

VELIKA NOČ 2015

Ob 6.00 izpostavimo Najsvetejše v Božjem grobu v češčenje, nato bo sledila sveta maša; naslednja sveta maša bo ob 7.00.

8.30 VSTAJENJSKA PROCESIJA IN SLOVESNA NADŠKOFOVA MAŠA: Obred vstajenja se začne pri Božjem grobu, čemur sledi procesija z Najsvetejšim po mestu po običajni poti in se zaključi v stolnici pri glavnem oltarju. K tej procesiji so vabljene narodne noše, zastopniki vitezov in drugih skupnosti. Kot običajno bo sodelovala tudi Mengeška godba. Temu bo sledila sveta maša, ki jo bo vodil nadškof msgr. Stanislav Zore.

Prvo berilo: Apd 10,34a.37-43 (»Ko je vstal od mrtvih, smo z njim jedli in pili.«)

Spev po berilu: Ps 118

* Odpev: TO JE DAN, KI GA JE GOSPOD NARÉDIL.

Drugo berilo: Kol 3,1-4 (»Iščite, kar je zgoraj, kjer je Kristus«).

PESEM SLEDNICA

Spev pred evangelijem: ALELUJA. NAŠE VELIKONOČNO JAGNJE, KRISTUS,  JE BILO DAROVANO,  ZATO OBHAJAJMO PRAZNIK  V GOSPODU. ALELUJA.

Evangelij: Jn 20,1-9

Ob 15h bo v cerkvi sv. Jožefa na Poljanah zaobljubljena potresna pobožnost.

VELIKONOČNA OSMINA

je edina osmina, ki je v bogoslužju še ostala - poleg božične osmine. Vsak dan v tej osmini ima posebne mašne molitve. Vsak dan molimo slavo. Katehumeni in vsi, ki smo na veliko noč praznovali spomin svojega krsta, naj bi v tej osmini z obilnejšo udeležbo pri bogoslužju pokazali  svoje veselju nad tem, kar se je ob krstu z nami zgodilo.

PONEDELJEK V VELIKONOČNI

OSMINI (6. april)

Berilo: Apd 2,14.22-32

Spev po berilu: Ps 16

* Odpev: GOSPOD, VARUJ ME, VATE ZAUPAM!

Spev pred evangelijem: ALELUJA. TO JE DAN, KI GA JE NAREDIL GOSPOD, RADUJMO SE IN SE GA VESELIMO. ALELUJA.

Evangelij: Mt 28,8-15

Na VELIKONOČNI PONEDELJEK bodo svete maše po nedeljskem razporedu.

TOREK V VELIKONOČNI OSMINI

(7. april)

Berilo: Apd 2,36-41

Spev po berilu: Ps 33

* Odpev: ZEMLJA JE POLNA GOSPODOVE DOBROTE.

Spev pred evangelijem: ALELUJA. TO JE DAN, KI GA JE NAREDIL GOSPODSpev po berilu: Ps 33

* Odpev: ZEMLJA JE POLNA GOSPODOVE DOBROTE.

Spev pred evangelijem: ALELUJA. TO JE DAN, KI GA JE NAREDIL GOSPOD, RADUJMO SE IN SE GA VESELIMO. ALELUJA.

Evangelij: Jn 20,11-18

SREDA V VELIKONOČNI OSMINI

(8. april)

Berilo: Apd 3,1-10

Spev po berilu: Ps 105

* Odpev: ZEMLJA JE POLNA GOSPODOVE DOBROTE.

Spev pred evangelijem: ALELUJA. TO JE DAN, KI GA JE NAREDIL GOSPOD, RADUJMO SE IN SE GA VESELIMO. ALELUJA.

Evangelij: Lk 24,13-35

ČETRTEK V VELIKONOČNI

OSMINI (9. april)

Berilo: Apd 3,11-26

Spev po berilu: Ps 8

* Odpev: KAKO ČUDOVITO JE BOŽJE IME PO VSEJ ZEMLJI!

Spev pred evangelijem: ALELUJA. TO JE DAN, KI GA JE NAREDIL GOSPOD, RADUJMO SE IN SE GA VESELIMO. ALELUJA.

Evangelij: Lk 24,35-48

PETEK V VELIKONOČNI OSMINI 

(10. april)

Berilo: Apd 4,1-12

Spev po berilu: Ps 118

* Odpev: KAMEN, KI SO GA ZIDARJI ZAVRGLI, JE POSTAL VOGELNI KAMEN.

Spev pred evangelijem: ALELUJA. TO JE DAN, KI GA JE NAREDIL GOSPOD RADUJMO SE IN SE GA VESELIMO. ALELUJA.

Evangelij: Jn 21,1-14

SOBOTA V VELIKONOČNI OSMINI (11. april)

Berilo: Apd 4,13-21

Spev po berilu: Ps 118

* Odpev: ZAHVALJUJEM SE TI, DA SI ME USLIŠAL.

Spev pred evangelijem: ALELUJA. TO JE DAN, KI GA JE NAREDIL GOSPOD, RADUJMO SE IN SE GA VESELIMO. ALELUJA.

Evangelij: Mr 16,9-15

Cvetna nedelja

Današnje berilo je odlomek iz pisma apostola Pavla Filipljanom. To je hvalnica Jezusu Kristusu, himna ki je Gospod vsega. Ta sicer kratek odlomek je izredno teološko bogato besedilo. Na  čim krajši način poskuša povedati kaj je zgodovina odrešenja in kakšno je Jezusovo mesto v njej. Je neke vrste teološki »kompendij« ali »zgoščen povzetek«, v katerem nič ne manjka. Vključuje tudi učlovečenje Božjega Sina, njegovo odrešilno delovanje, prav tako pa tudi njegovo smrt na križu in vstajenje kot vrhunec vsega. Poslušati to besedilo na cvetno nedeljo, ko se bere poročilo o Jezusovem trpljenju in smrti, je kakor imeti pod vrvjo, ki jo je visoko čez prostor napel vrvohodec, še varovalno mrežo, če bi se vrvohodcu ob prečkanju prostora vendarle zatresla noga. Jezus bo umrl, vendar bo potem tudi vstal. Ta himna je pomembna formula(cija), ki ostaja še vedno le formula(cija).

Veroučitelj je dal učencem nalogo, naj pripravijo čim več različnih upodobitev Kristusa. Prišli so tudi do te himne. Pretežni del udeležencev je sicer bil po eni uri sposoben na pamet povedati velik del vsebine te himne, a je nastal problem, ko bi bilo treba navesti pravi namen tega besedila. Ostali so brez besed in vsem je bilo jasno: filipljanska himna je zanje ostala le formula(lacija), oziroma skupek lepih besed. Učitelj je peljal mlade v župnišče v veroučno učilnico. Tam je bilo na voljo zelo veliko malih blazin za sedenje. Naročil jim je, naj iz njih naredijo nekaj, kar bo odražalo vsebino himne. Učenci so o njej razmišljali in se pogovarjali in himna je hitro dobivala svojo vidno podobo. Ko so se trudili, da jo predstavijo le v materialni obliki, so potem o njej lažje razmišljali in našli ključ kako jo vsebinsko posredovati drugim.

Si lahko predstavljate filipljansko himno upodobljeno z blazinami, ki jih uporabljam na sedežih? Mladi so ji dali podobo diagrama v obliki stolpcev. Iz blazin so sestavili »stolp(c)e«. Prvi je bil visok. Sledil je »stolp(e)c« z pol manj blazinami, tako kot je pri lesenem križu prečni tram za polovico krajši od pokončnega. Na tleh ni bilo na razpolago nobene blazine več. Prav na koncu pa je stal izredno visok stolp, ki je bil daleč večji kot vsi prejšnji. V velikosti teh stolpcev so učenci  zajeli vsebina te himne, ki jo je mogoče povzeti v nekaj besed: Jezus Kristus je pravi Bog.

Kakor danes vemo, naj bi Pavlu prišla v roke v obliki psalma ali pesmi že obstoječa himna. On jo je namerno  vključil v svoje pismo Filipljanom. Tako se zdi ta himna  najstarejši del krščanske veroizpovedi. Vsebinsko to pomeni: Ta Jezus Kristus ni ostal v nebesih, ampak je prestopil mejo med nebom in zemljo. Jezus je vsemu navkljub hotel prehoditi povsem  isto pot, kot jo prehodimo vsi ljudje. Vse do smrti na križu. Z njo ga je Bog Oče povišal. Mi se bomo z vso vnemo še naprej trudili, da bi po Njem postali čim bolj Božji.

dr. Peter Kvaternik

VELIKONOČNO VOŠČILO SLOVENSKIH ŠKOFOV

Dragi bratje in sestre!

V času, ko hodimo od groba do groba, z enega vrta ovenelih vencev na drugega, tako pretresljivo zveni beseda angela ob grobu: »Kaj iščete živega med mrtvimi?« (Lk 24,5). Žal nas vsakdanjik preveč pogosto vodi k iskanju med mrtvimi. Hodimo od groba, se vedno globlje pogrezamo v obup in vijemo roke v žalovanju nad mrtvimi upi. Velika noč pa nas vabi, da od grobov odidemo k bratom in sestram. Bratom in sestram moramo sporočiti, da Živega ne moremo iskati med mrtvimi. Da je vstal in živi.

Velikonočni kristjan ne hodi več h grobovom, ampak napoti svoj korak k bratom in sestram. S seboj nosi oznanilo vstajenja, oznanilo življenja in veselja. »On, ki so ga razpeli na les in umorili, je vstal in živi.« Aleluja. Veselimo in radujmo se! Aleluja.

Vam, ki ste zaradi brezobzirnosti in sovražnosti ljudi skupaj s Kristusom zasmehovani, vam, ki ste v svojem trpljenju križani skupaj s Kristusom, vam, ki se vam je življenje stemnilo, tako da sonce ne daje več svetlobe in je luna otemnela, vam, ki ste pod bremeni in težo življenja skupaj s Kristusom položeni v grob, vsem vam želimo, da bi v Kristusovem vstajenju doživeli, kako se tistim, ki Boga ljubijo, razmaknejo vsa obzorja in se tudi sredi največje teme zasvita zora velikonočnega jutra. Vsem voščimo blagoslovljeno veliko noč.

Vaši škofje

ŽUPNIKOVO VELIKONOČNO VOŠČILO

Postni čas se izteka - postrgali smo stari kvas s hudobijami vred - pred Vstalega prinašamo sadove postnih premagovanj in sadov dobrih in spokornih del.

Gospod naj vse to oplemeniti in obogati s svojim velikonočnim darom veselja, miru, da bomo tako lažje iskali, kar je zgoraj in živeli v veselem upanju, da se bo naše življenje nadaljevalo v Očetovi hiši ...

Ko vam voščim blagoslovljene velikonočne praznike v svojem imenu in imenu stolnega kapitlja in župnije, vas pozdravljam z Jezusovim pozdravom: »Mir vam bodi«.

Vaš stolni prošt in župnik, Jožef Lap

AKTUALNO

* SPOVEDOVANJE v stolnici je od petka pred cvetno nedeljo do velike sobote, vsak dan od 6.00 do konca večerne maše. Prosimo, da s prejemom zakramenta svete spovedi ne bi odlašali na zadnje praznične dni.

* Na VELIKONOČNI PONEDELJEK (6. aprila) bodo svete maše po nedeljskem redu.