Na vprašanje farizejev, ali morajo Judje
cesarju, glavi okupacijske oblasti, plačevati davke ali ne, je Jezus odgovoril
zgolj načelno: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.«
Ni razpredal o tem, kaj Rimljani za pobrani davek naredijo za judovski narod,
za izboljšanje infrastrukture in kakovost življenja navadnih ljudi. Ker je bila
rimska oblast več stoletij relativno stabilna, Judje niso imeli krvavih
notranjih sporov, obenem pa so bili varni pred sosedi, ki si jih ves ta čas
niso mogli podrediti, kot v preteklosti, ko so se tresli pred Egipčani,
Asirci, Babilonci, Perzijci in nazadnje, pred rimsko okupacijo, pred Grki.
Vsaka okupacijska oblast, tudi rimska, ni pobirala le davkov, ampak je za
javno infrastrukturo (vodovode, ceste, obzidja, utrdbe ipd.) vsaj enkrat
oropala tudi tempeljsko zakladnico. Za pobrani davek so torej okupatorji
vendarle nekaj naredili; praviloma so Judom dopustili vsaj kulturno in versko
avtonomijo. Osnovni motiv, zakaj so si Rimljani podredili Palestino, pa ni bila
skrb za njene prebivalce, marveč okoriščanje z njihovimi davki, trgovskimi potmi,
strateškimi točkami itd. Mislim, da bi Jezus navadnim Judom mirno spregledal,
če bi kdo od njih ne plačal vseh predpisanih davščin, ampak bi s skromnimi prihranki
raje kupil vprežno živino, svojim otrokom pa obutev in obleko. Z davki bo vedno
križ, ker nobena oblast pobranega denarja v obliki skrbi za javno dobro ljudem
ne povrne v enaki meri, kot jim ga odtegne. Tudi razvita demokracija ne more
trajno onemogočiti sistemske korupcije, vzporedne ekonomije ter vzpostavljanja
oligarhičnih in mafijskih mehanizmov. Davke moramo plačevati. A zadnji
kriterij plačevanja je notranji Božji glas.
Milan
Knep
Iz nadškofove pridige ob začetku akademskega
leta v stolnici: Ob začetku študijskega leta smo se zbrali pri maši, da bi pred
Gospoda položili čas in napore, ki jih bomo vložili v pridobivanje znanja in v
oblikovanje srca. Oboje je še toliko bolj pomembno v tem času. Vsak dan znova
se srečujemo s koronavirusom in s krizo, ki jo virus povzroča.
Čas krize je vedno čas prečiščevanja. Pokaže
se namreč, iz kakšnega testa je kdo, kakšno vsebino nosi v sebi. Veliko bolj
izrazito kot sicer se pokaže resničnost Jezusovih besed v evangeliju, ko pravi:
»Po njih sadovih jih boste spoznali«. Žal se dogaja, da se tudi v veri in
Cerkvi odpovedujemo zdravemu nauku in se oklepamo vsemogočih razodetij. Kako
potrebna bi bila Pavlova beseda Timoteju: »To razlagaj bratom, pa boš dober
služabnik Kristusa Jezusa, saj te hranijo besede vere in dobrega nauka, ki si
mu sledil. Ogibaj pa se posvetnih in čenčastih bajk. Vadi se v pravi pobožnosti«
(1 Tim 4,6-7). Vse prevečkrat se tudi nam dogaja, da sicer ne začnemo
zagovarjati različnih resnic in lahko vsak izbere tisto, ki mu trenutno najbolj
ustreza, pač pa ravnamo tako. Imam svojo resnico, ki sem jo pobral kdo ve kje,
svojo pobožnost, ki je lahko v hudem sporu z zdravim teološkim izročilom in sem
slepo zaverovan vanjo. Če dejstva govorijo proti tej moji resnici, toliko slabše
za dejstva. Če je koncil povedal kaj drugega, potem tega koncila ne priznavam.
In če je moja resnica v nasprotju z učenjem papeža, potem je ta papež
antikrist. Zato vas iskreno vabim, da postanete učenci svobode, za katero nas
je osvobodil Kristus. Svobodo pa človeku prinaša širina duha, temeljita
podkovanost v njegovi stroki in nenehna radovednost, nekakšna zvedavost, da bi
pogledal, kaj je za naslednjim ovinkom, kaj je na naslednji strani knjige, kaj
bom odkril v naslednji študijski uri. Radovednost, ki si postavlja vprašanja
in išče odgovore nanje. Radovednost, ki je nemirna in ustvarjalna. Radovednost,
ki spreminja življenje, ga odpira za prihodnost in mu kaže nove poti.
Ob zdravi in odgovorni rasti v znanju in
vedenju po načelih znanosti pa je enako pomembna tudi vzgoja človekovega srca.
Vzgojeno srce namreč oblikuje pravo lestvico vrednot in stvari postavi na
pravo mesto. Kristjanovo srce se oblikuje ob največji zapovedi, ki jo Jezus
povzame v nekaj besedah: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse
duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo ... Ljubi svojega bližnjega kakor
samega sebe« (Mr 12,30-31). Brez oblikovanega srca razum in njegovi dosežki
postanejo sami sebi namen. Namesto da bi bili sredstvo za služenje človeku,
njegovemu dostojanstvu in njegovemu vsesplošnemu dobremu, postanejo sredstvo
za obvladovanje človeka in za ustvarjanje koristi in dobička za posameznika
ali za posamezne skupine. Vsega tega je danes v svetu veliko in ne potrebuje
posebnih osvetlitev.
Freska
na oboku glavne ladje podobe apostolov |
Sveti
Jakob Starejši
|
Sveti Jakob Starejši je upodobljen s svojimi
značilnimi atributi: v desnici drži romarsko palico, na popotnem plašču pa ima
pripeto školjko. Skupaj s svojim bratom Janezom je bil Jakob med prvimi
Jezusovimi učenci. Jezus ga je zaradi njegovega živahnega in vihravega značaja
imenoval »sin groma«. Bil je sin ribiča Zebedeja in Salome, tudi sam ribič. Iz
Matejevega evangelija zvemo, da ga je Jezus poklical, ko sta z bratom v čolnu
popravljala mreže. Moral ju je res prevzeti, da sta takoj vse zapustila in šla
za njim. Odtlej sta med Jezusovimi učenci zavzemala posebno mesto. Bil je pravi
Jezusov bratranec, evangelisti ga večkrat omenijo, znan je dogodek, kako je
njuna mati Saloma prosila Jezusa, naj jima podeli odlični mesti (na »desnici
in levici«) v svojem, tako si je predstavljala, zemeljskem kraljestvu. Jezus
pa jima je obljubil, da bosta pila isti kelih kot on in bosta krščena z istim
krstom torej bosta oba deležna njegovega mučeništva in smrti.
Po Jezusovem vnebohodu in binkoštih je najprej
oznanjal v Jeruzalemu, Judeji in Samariji. Kasneje naj bi po izročilu nekaj
časa deloval v Španiji, za kar pa ni trdnih dokazov. Apostolska dela na kratko
povedo, da ga je Herod dal umoriti z mečem. To se je zgodilo okrog velike noči
leta 44. Jakob je torej prvi med učenci pretrpel mučeniško smrt za Jezusa. V
slovečo božjo pot Santiago de Compostela so njegove kosti v 7. stoletju prinesli
Arabci.
Je zavetnik vojakov, delavcev, lekarnarjev,
klobučarjev, svečarjev, romarjev, jabolk in poljskih pridelkov, priprošnjik pa
za vreme in proti revmi. Pri nas mu je posvečenih nad 60 župnijskih in
podružničnih cerkva, po njem se imenuje več krajev, pa tudi sadje (hruške).
Goduje 25. julija.
• V torek, 20. 10., bo v stolnici ob 18.30 sveta
maša ob zaključku škofijskega dela procesa za beatifikacijo Božjega služabnika
prof. dr. Antona Strleta.
• V četrtek, 5. 11., bo v stolnici ob 18.30
sveta maša ob dnevu poljske neodvisnosti (11. novembra). Daroval jo bo gospod
nadškof. Po maši bo kratek koncert poljske sakralne glasbe.
• Nedelja, 18. 10.: 29. nedelja med letom misijonska
nedelja
• Ponedeljek, 19. 10.: sv. Pavel od Križa,
duhovnik
• Torek, 20. 10.: b.sl. Anton Strle, duhovnik
• Sreda, 21. 10.: sv. Uršula, devica, mučenka
• Četrtek, 22. 10.: sv. Janez Pavel II., papež
• Petek, 23. 10.: sv. Janez Kapistran, duhovnik
• Sobota, 24. 10.: sv. Anton Marija Claret,
škof, redovni ustanovitelj
• Nedelja, 25. 10.: 30. nedelja med letom
DELAVNIKI:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
OB SOBOTAH IN
PRVIH PETKIH tudi ob 16.00
CERKVENI
PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30,
16.00, 18.30
NEDELJE IN
ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30,
12.30, 16.00, 18.30
Lepo vabljeni k skupni molitvi rožnega venca
vsak delavnik ob: 8.30 pred izpostavljenim Najsvetejšim;
18.00 molitev vodijo bogoslovci.
8.30: rožni venec pred Najsvetejšim 18.00: rožni
venec
Nedelja
15.30: molitev pred izpostavljenim
Najsvetejšim
PRVI
ČETRTEK
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
PRVI
PETEK
8.30: molitev pred
izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: ura Božjega usmiljenja
PRVA SOBOTA
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
Hvaležni vam bomo za vse svete maše, ki jih
boste lahko darovali in vaše darove, ki jih boste namenili za stroške
stolnice, naše zaposlene in prostovoljce. Bog povrni!
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski
urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/