petek, 24. marec 2017

Teden Božje Besede 26. 3.-2. 4. 2017



Osrednja misel današnje Božje besede je, da je Jezus »luč«, kristjani pa »otro­ci luči«. Nasprotje med temo in lučjo je podoba, ki pred kristjana postavi ja­sno ločnico, ko gre za temeljno življenjsko usmeritev: ali sle­diš Kristusu in se tvoja dobra dela razodevajo v luči ali pa so »jalova«, vredna obsod­be, ker jih počenjaš v temi, na skrivaj, čeprav se ne morejo zakriti. Jezus, ki je o sebi povedal: »Jaz sem luč sveta, kdor gre za menoj, ne bo hodil v temi, temveč bo imel luč življenja,« je v evangeliju to dokazal, ko je sleporojenemu odprl oči. S tem je že­lel pokazati na korenito spremembo, ki se zgodi v človeku pri krstu in na kar Pavel spomni Efežane: »Nekoč ste bili tema, zdaj pa ste luč v Gospodu.« V ozadju podobe o luči in temi je namreč zakrament svetega krsta, pri katerem krščenec stopi iz teme greha v luč življenja v Kristusu, iz duhovne slepote v »gle­danje« Boga v veri. Ker gre za odločilen trenutek, ki ga nihče ne sme prezreti, je tu na mestu Pavlova spodbuda: »Živite kot otroci luči ...« Kristjan mora s svo­jim življenjem in dejanji pričati, da je krščen in da je Kristus zanj »luč življenja«. To pa se najbolj kaže v delih, za katera lah­ko rečemo, da so temeljna, ko gre za urejanje človeko­vih odnosov: »Dobrota, pra­vičnost in resnica.« Dobrota v odnosu do sočloveka, pravičnost do Boga in resnica do samega sebe. Pavel svojo misel zaključi s povabilom, vzetim iz starokrščanske hvalnice, ki so jo uporabljali pri krstu: »Prebudi se, ki spiš, in vstani od mrtvih, in razsvetlil te bo Kristus.« To je povabilo, ki velja za vse nas: dolžni smo tako živeti, da bo luč, ki jo prinaša Kristus, odsevala v nas in iz našega življenja.
mag. Roman Starc
Sestre in bratje,
postni čas, ki ga živimo in romanje, ki ga bomo imeli v soboto, 1. aprila, me je nagnilo k temu, da z vami podelim 14. postajo križevega pota in sklep križevega pota, ki je pred leti pripravil letos umrli hrvaški duhovnik in utemeljitelj hagioterapije Tomislav Ivančic.
14.postaja:
JEZUSA POLOŽIJO V GROB
Štirinajsti križ: Ostati brez člove­škega upanja.
Prijatelji so mislili, da so mi izkaza­li najvišjo čast s tem, da so moje telo položili v grob. Poskrbeli so za telo. To je bilo vse, kar so mogli storiti. Po­zabili so, da bo to le za 3 dni. Mene smrt ne nadvlada. Spomni se, da te misel na smrt vznemirja. Ko nad te­boj zagrnejo gomilo, te ni več. Kaj lahko še storiš takrat, ko za tabo ne ostane niti najmanjša sled? Ko veš, da ne bo nihče prihajal na tvoj grob, ko umreš nepoznan in ubog, ko za te­boj ne ostane nič več, takrat me mo­raš srečati.
To je križ. Izgubiti tudi poslednjo že­ljo, da nekaj pomeniš in nekaj zapu­stiš. To je pravzaprav tisto, kar moti, da nisi luč. Tukaj me moraš najti. Kako, če se bojiš leči v grob sebičnosti in biti pokopan? Kako naj se najde- va, če prihajaš k meni, ne da bi rušil mostove za seboj? Pa vendar je ravno to pogoj, da preobrazim tvoje življe­nje. To je štirinajsti križ nad katerim
lebdi vstajenje. Kako se veselim gro­ba tvojega napuha! Ti še vedno no­češ v grob, še vedno se upiraš svojemu umiranju, zato si mrtev. Ko bi hotel leči v grob svojega napuha in umreti sebi, bi vstal v novo življenje. Samo mrtev človek more vstati od mrtvih. Smrt ti še vedno ni vzela zadnji od­por! Ne boj se! Govorim o mostu med menoj in teboj. Smrt greha je veselje in tvoj objem z menoj. To je najve­čja eksplozija ljubezni. Jaz sem pre­šel to pot in te čakam. Mar ne razu­meš, da nisem odšel z zemlje? Prej sem bil gost na zemlji, šele sedaj sem gospodar. Tudi ti boš to. Izroči smr­ti tisto, kar ji pripada. Ne glej več na grob, kakor na brezup in konec, mar­več kakor na rojstvo in začetek. Naj umre tvoj napuh! Vstajenjska zarja je že na vidiku.
SKLEP
Oče, hvala ti za ta križev pot. Pre­poznal sem svoje križe, kijih moram sprejeti vsak dan in iti za tvojim Si­nom. Sedaj vem, kako se sprejema, odpoveduje, odpušča in ljubi nav­kljub vsemu! Sedaj vem, kako se umira že pred smrtjo in stopa napro­ti življenju.
Hvala ti, ker sedaj vstopam v tvoje kraljestvo. Izstopam iz svoje uporne volje in vstopam v tvojo. Postajam deležen tvoje narave, tvoj otrok, tvo­je veselje. Oče, naredi, da se že danes uresniči moje vstajenje. Amen.
Blagoslovljen postni čas želim vsem,
župnik Jože
    V četrtek, 17. marca, je škof Franci Šuštar imel drugi postni govor.
    V soboto, 18. marca, je ob liturgičnem praznovanju sv. Jožefa nadškof Zo­re daroval sv. mašo za prostovoljce in sodelavce Škofijske karitas Ljubljana in blagoslovil može in fante.
    V nedeljo, 19. marca, smo pri sv. maši ob 10.30 našim katehumenom izročilo Očenaš.
    Nedelja, 26. 3.: 4. POSTNA NE­DELJA. Sklep tedna družine.
    Ponedeljek, 27. 3.: sv. Peregrin, re­dovnik.
    Torek, 28. 3.: sv. Protej, škof; sv. Vojan (Bojan), knez.
    Sreda, 29. 3: sv. Bertold, redovni ustanovitelj.
    Četrtek, 30. 3.: sv. Janez Klimak,

. V nedeljo, 26. 3., bo ob 15.30 križev pot.
    V ponedeljek, 27.3., bo večerna maša z večernicami za duše v vicah. Po maši bo srečanje za srednješolce.
    V torek, 28. 3., bo večerna maša z večernicami. Ob 18.30 bo katehumenat.
    V četrtek, 30. 3., od 12.-12.30 kon­cert sakralne glasbe v živo; pri maši ob 18.30 pa bo imel (5.) POSTNI GO­VOR škof Anton Jamnik; po večerni maši bo srečanje za študente.
    V petek, 31. 3., bo ob 8.30 križev pot, ob 15. uri pa ura Božjega usmiljenja in sveta maša.
    Petek, 31. 3.: sv. Gvido (Vido), opat.
    Sobota, 1.4.: sv. Agapa (Ljuba) in Irena, mučenki.
    Nedelja, 2. 4.: 5. POSTNA NEDE­LJA in sv. Frančiške Paolski, puščavnik.
  V soboto, 1. 4., so ob 8.30 hvalnice. Ta dan je župnijsko postno romanje v Kočevski rog (križev pot) in na Goro pri Sodražici (Magdalena Gornik). Odhod iz Streliške ulice ob 7. uri.
  V nedeljo, 2. 4., bo pri maši ob 10.30 izročitev veroizpovedi katehumenom, ob 15.30 pa križev pot.
  V sredo, 5. 4., bo po večerni maši ve­rouk za odrasle - mistagogija.
  V petek, 7 .4., bo SREČANJE ZA BOLNE IN OSTARELE. Ob 16. uri bo sv. maša v stolnici z možnostjo prejema zakramenta bolniškega maziljenja, nato prijateljsko druženje na proštovem vrtu (ali v župnišču v prime­ru slabega vremena).
V soboto, 8. 4., bo ob 10. uri delav­nica IZDELOVANJA BUTARIC za cvetno nedeljo.
  Na CVETNO nedeljo, 9. 4., ob 8.30 začetek procesije na nadškofijskem dvorišču; ta dan začnemo celodnevno SPOVEDOVANJE pred veliko nočjo.
  Vsak dan lepo povabljeni k molitvi rožnega venca ob 8.30 (od ponedeljka do četrtka) ali zvečer ob 18. uri in h križevemu potu ob petkih ob 8.30 in ob nedeljah ob 15.30.
  Vsak četrtek bo od 12. do 12.30 kon­cert SAKRALNE GLASBE v živo.
Postni govori so ob četrtkih med ve­černo mašo ob 18.30, ki jo bo daroval škof, ki bo imel postni govor: 
30. marec: škof Anton Jamnik
6. april: nadškof Stanislav Zore
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
Papež Frančišek med sredino avdienco (15. 3) in pri jutranji maši 16. marca:
»Ljubezen je predvsem milost, je dar. Da lahko ljubimo, je Božji dar in zanj moramo prositi. In Bog nam ga z veseljem da, če ga prosimo. Ljubezen je milost.«... »Delati dobro ni lahko: tega se moramo vedno učiti. In uči nas On. Toda učite se! Kakor otroci. Na poti življenja, krščanskega življenja, se uči vse dni. Vse dni seje treba naučiti nekaj narediti, biti boljši kakor dan prej. Učiti se. Oddaljiti se od zla in se učiti delati dobro: to je pravilo spreobrnjenja.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2017/03/19/
Delavniki: 6.00; 7.00; 7.30 (razen ob sobotah); 8.00; 9.00; 10.30 (samo v petek in soboto tudi ob 16.00); 18.30. Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 16.00; 18.30. Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 11.30; 12.30; 16.00; 18.30.
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. joze.plut@rkc.si / 031-673-111 www.stolnica.com/

petek, 17. marec 2017

Teden Božje Besede 19. 3.-26. 3. 2017



Za Jude je bila postava temeljni zakon, ki se ga je bilo potrebno držati in do potan­kosti živeti; tako zelo, da so v natanč­nem izpolnjevanju predpisov po-
stave videli ves smisel svojega verovanja. V tem duhu so uči­li, da se človek opraviči (»zve­liča«) zgolj po delih postave, tako, da je vera postala bolj ali manj samo zunanje izpolnjeva­nje tega, kar zapovedujejo zapovedi in predpisi.
Da bi pokazal zmotnost ta­kega prepričanja in učenja, apostol Pavel večkrat poudari, da smo »opravičeni iz vere« in se zato ne moremo sklicevati na svoje lastno prizadevanje ali zasluge. Pred Bogom namreč nihče ni pravičen sam iz sebe ali zgolj zaradi izpolnjevanja postave, pač pa je milost tista, ki opravičuje. In to vse, zlasti slabotne in grešnike, ki se s svo­jimi deli ne morejo ponašati.
Opravičenje pa je dar, ki v srce tistega, ki je po Kristusu spravljen z Bogom, prina­ša mir. Ta naš mir je Kristus sam, ki nam tudi vliva upanje, da bomo nekoč dose­gli Božjo slavo. On je namreč »umrl za brezbožne«, da bi vsi, slabotni in grešni­ki, dosegli odrešenje. Šele to upanje je za kristjana osnova za pona­šanje, saj človek nima ničesar drugega, s čimer bi si lahko zaslužil opravičenje pred Bo­gom. Toliko bolj, ker to upa­nje ne osramoti, saj temelji na Božji ljubezni do nas.
Vera in upanje nas tako končno pripeljeta do neskončne ljubezni, s katero nas Bog ljubi. Pavlu se na tem mestu zapiše pravi mali »hvalospev« tej ljubezni, ko pravi da »je Božja ljubezen izlita v naša srca« in jo Bog izkazuje »s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki«. Ljubezen je torej tista, ki daje pravi smisel Jezusovi žrtvi in daritvi na križu in vra­čamo jo lahko le z vero in (za)upanjem.
mag. Roman Starc
Sestre in bratje,
v teh dneh se pred nami pojavljata dva močna človeška lika, sv. Jožef in Božja mati Marija. Jožef je pokončen moški, ki bi ga bilo vredno posnemati vsem fantom, možem in očetom. Čeprav ni poznal novozaveznega nauka, da naj bo v pravičnosti korak naprej od drugih (prim. Mt 5,20), je tak bil. Za nosečo Marijo je iskal rešitev izven okvirov ustaljenega, običajnega in zakonitega, ker je njej in Otroku želel dobro. Bil pa je tudi odprt za božji nagovor, ki mu je pritrdil in Mariji ter Otroku priskr­bel trajno rešitev. Zato velja za pravič­nega (prim. Mt 1,19) in je vzornik in priprošnjik fantov, mož in očetov. Med drugim pa je tudi priprošnjik v stiski (za srečno zadnjo uro) in zaščitnik ve­soljne Cerkve ter slovenskih dežel.
Marija pa se nam v tem tednu pred­stavlja s praznikom »Marijinega oznanjenja«, kot ljudsko imenuje­mo ta praznik, pravilno pa je praznik Gospodovega oznanjenja Mariji. Ob­hajamo ga devet mesecev pred boži­čem - takrat je Marija rodila Besedo, ki ji je privolila ob oznanjenju ange­la Gabrijela, ob Jezusovemu spočetju. Na praznik Gospodovega oznanjenja Mariji zato obhajamo »materinski dan«. Vsem, moškim in ženskam, želim, da bi se zgledovali po teh dveh ljudeh - v celoti in vedno. Naj bosta Jožef in Marija priprošnjika naše­mu narodu, da bi imeli obilje moških in ženskih, ki bi znali ravnati kakor
onadva. Bodimo odprti, kakor Samarijanka, za »živo vodo« (prim. Jn 4). Bog blagoslovi naše žene in matere, fante in može!
župnik Jože
     V četrtek, 9. marca, je škof Franci Šuštar imel drugi postni govor.
      Nedelja, 19. 3.: 3. POSTNA - PAPEŠKA NEDELJA. Začetek te­dna družine.
      Ponedeljek, 20. 3.: sv. Klavdija, mučenka.
      Torek, 21.3.: sv. Serapion, škof, mučenec.
      Sreda, 22. 3: sv. Lea, spokornica.
      Četrtek, 23. 3.: sv. Turibij iz Mongroveja, škof.
      Petek, 24. 3.: sv. Katarina Šved­ska, redovnica.
      Sobota, 25. 3.: GOSPODOVO OZNANJENJE - slovesni praznik.
      Nedelja, 26. 3.: 4. POSTNA NEDELJA. Sklep tedna družine.
      V nedeljo, 19. 3., bomo pri vseh mašah zapeli zahvalno pesem, ker je to tudi PAPEŠKA nedelja;

pri sv. maši ob 10.30 bodo katehumeni prejeli očenaš; ob 15.30 je križev pot za družine in življenje, ker ta dan začnemo obhajati teden za življenje.
   V ponedeljek, 20. 3., bo večerna maša z večernicami za duše v vicah. Po maši bo srečanje za srednješolce in seja Župnijskega pastoralnega sveta.
   V torek, 21. 3., bo večerna maša z večernicami. Ob 18.30 bo katehumenat.
   V sredo, 22. 3., bo ob 18.30 apo­stolski nuncij msgr. dr. JULIUSZ JANUSZ obhajal slovesnost ZLA­TE MAŠE. Povabljeni.
   V četrtek, 23. 3., bo po maši s POSTNIM GOVOROM škofa Antona Jamnika še koncert zbora Benenden Chamber Choir iz Veli­ke Britanije. Ob 19.15 bo tudi sreča­nje Biblične skupine.
   V petek, 24. 3., bo ob 8.30 križev pot, ob 15.00 pa ura Božjega usmi­ljenja in sveta maša.
   V soboto, 25. 3., je slovesni pra­znikGOSPODOVEGA OZNA­NJENJA - materinski dan. Maše bodo kakor za praznik na delovni dan.
   V nedeljo, 26. 3., bo ob 15.30 križev pot.
   V ponedeljek, 27. 3., bo takoj po večerni maši v cerkvi - stolnici - drugi del TEČAJA ZA BRALCE BOŽJE BESEDE: praktične vaje z branjem pri ambonu.
   V četrtek, 30. 3., bo pri maši ob 18.30 škof Anton Jamnik imel 5. postni govor.
G. Quaglio, Jezus in Samarijanka, ljubljanska stolnica, foto: JoPl
   V soboto, 1. 4., bo župnijsko po­stno romanje v Kočevski rog (kri­žev pot) in na Goro pri Sodražici (Magdalena Gornik).
   V nedeljo, 2. 4., bomo pri maši ob 10.30 katehumenom izročili vero­izpoved.
   V petek, 7. 4., bo SREČANJE ZA BOLNE IN OSTARELE. Ob 16. uri bo sv. maša v stolnici z mo­žnostjo prejema zakramenta bol­niškega maziljenja, nato prijatelj­sko druženje na proštovem vrtu (ali v župnišču v primeru slabega vreme­na).
Vsak dan lepo povabljeni k molitvi rožnega venca ob 8.30 (od ponedelj­ka do četrtka) ali zvečer ob 18. uri in h križevemu potu ob petkih ob 8.30 in ob nedeljah ob 15.30.
Postni govori bodo ob četrtkih med večerno mašo ob 18.30, ki jo bodo darovali škofje, ki bodo imeli postni govor:
23. marec: škof Anton Jamnik 30. marec: škof Anton Jamnik 6. april: nadškof Stanislav Zore
Papež Frančišek pri jutranji maši 14. marca o spreobrnjenju: »Delati dobro ni lahko: tega se moramo vedno učiti. In uči nas On. Toda učite se! Kakor otroci. Na poti življenja, krščanskega življenja, se uči vse dni. Vse dni seje treba naučiti nekaj narediti, biti boljši kakor dan prej. Učiti se. Oddaljiti se od zla in se učiti delati dobro: to je pravilo spreobrnjenja. Kajti spreobrniti se ne pomeni iti k neki dobri vili, ki nas spreobrne s čarobno paličico: ne! Je pot. Je pot oddaljevanja in učenja.«
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
Delavniki: 6.00; 7.00; 7.30 (razen ob sobotah); 8.00; 9.00; 10.30 (samo v petek in soboto tudi ob 16.00); 18.30. Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 16.00; 18.30. Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 11.30; 12.30; 16.00; 18.30.

četrtek, 9. marec 2017

Teden Božje Besede 3.-19. 3. 2017



Prva stvar, s katero se srečamo v današnji Božji besedi je Božji klic, ki ga v sebi čuti kristjan in ki od njega terja odgovor. Pri Abrahamu je ta klic prepro­sti »Pojdi ...« ter obljuba in blagoslov, pri apostolu Pavlu pa spodbuda mlademu Ti­moteju, naj z njim trpi »za evangelij«. Pavel je namreč to pismo pisal v Rimu, v času, ko je prestajal strogi zapor in bil celo vklenjen v verige kakor hudodelec. Tri različne osebe, trije različni načini pokli­canosti, a pri vseh gre za »sveti klic«, ki ga človek nikoli ne more pripisovati svo­jim zaslugam (»ne zaradi naših del«) pač pa je izključno delo božje milosti. A če je Abrahamu vse skupaj še precej nejasno in njegov odgovor temelji predvsem na veri in zaupanju, pa je pri Pavlu, Timoteju in novozaveznem božjem ljudstvu več kot jasno, da je poklicanost sad Kristusovega odrešenja in ne človeškega prizadevanja. Pavel tu spretno poveže oba pojma: po­klic in odrešenje z Božjo milostjo in nje­govim sklepom. Milost (odrešenje) nam je podarjena in za Božji sklep (poklic) nimamo nobenega zasluženja. Pavel ves čas poudarja, da gre pri tem za izključni Božji dar, ki je ne­odvisen od naših dobrih del. Čeprav se zaveda svojih da­rov in sposobnosti, pa vedno znova govori o milosti, daru in odrešenju, spričo katerih se nimamo s čim ponašati ali se na kaj sklicevati.
Lahko pa - in celo poklicani smo - da pri tem sodelujemo, zlasti s svojim (po) trpljenjem in sprejemanjem križa. »Z menoj trpi za evangelij«: trpljenje in ži­vljenjska nevarnost sta kristjanom stalna spremljevalca. Naš temeljni poklic na­mreč je, upodobiti v sebi Kristusa križa- nega in biti nekoč deležen njegove slave.
mag. Roman Starc
Sestre in bratje.
Kot je bilo že večkrat omenjeno, smo se odločili, da bomo letošnje župnijsko po­stno romanje pripravili za ves dan. Od­ločili smo se za soboto, 1. aprila. Romanje bo imelo dva močna poudarka: (1) ro­marski križev pot v Kočevskem rogu (križev pot je delo ak. kiparja Jarma) in (2) spoznavanje slovenske mistikinje Mag­dalene Gornik (1835-1896) na Gori pri Sodražici, pozabljene Slovenke, ki je 47 let živela brez vsake zemeljske hrane, no­sila na svojem telesu znamenja Kristuso­vih ran in zadoščevala Bogu za vse žali­tve njegove ljubezni. Ogledali si bomo še cerkev v Kočevju (morda tudi v Kočevski Reki), Ribnici in Novi Štifti pri Ribnici. Za organizirano kosilo se bomo ustavili v Ribnici ob 13. uri, za ostalo prehrano pa naj bo kaj primernega v nahrbtniku). Cena romanja je 8 €, stroške kosila (4,5 €) bomo krili na kraju samem.



Odhod iz Ljubljane (Streliška) bo ob 7. uri, prihod nazaj v večernih urah. Prijavite se lahko v kiosku od nedelje, 12. marca, naprej. Kiosk je odprt vsak dan: od 9.00 - 10.30 in od 17.30 -18.30 ob sobotah in nedeljah od 9.00 -10.30.
Romanje je cenovno dosegljivo in je lepa priložnost za duhovno poglobitev, med­sebojno spoznavanje in graditev obče­stva. Povabljeni vsi obiskovalci stolnice in ljudje dobre volje. Povabljeni pa še, sestre in bratje, k mo­litvi, premišljevanju in postni spovedi, ki jo ni potrebno odlašati na zadnje dni.
Blagoslovljen postni čas želim.
Župnik Jože


       V četrtek, 2. marca, je nadškof Zore imel letošnji prvi postni govor.
       V nedeljo, 5. marca, so letošnji katehumeni med sveto mašo ob 10.30 imeli vpis imen v knjigo katehumenov. Obred je vodil nadškof Zore.

Godovi in prazniki

      Nedelja, 12. 3.: 2. POSTNA NE­DELJA.
      Ponedeljek, 13. 3.: sv. Leander Seviljski, mučenec; obletnica izvolite pa­peža Frančiška.
     Torek, 14. 3.: sv. Matilda, kraljica.
     Sreda, 15. 3.: sv. Ludovika de Marillac, redovnica; obletnica posvetitve škofa Franca Šuštarja.
     Četrtek, 16. 3.: sv. Hilarij Oglejski, škof; smrtni dan božjega služabnika Daniela Halasa.
     Petek, 17. 3.: sv. Patricij (Patrik), škof.
     Sobota, 18. 3.: liturgično prazno­vanje sv. Jožefa; sv. Ciril Jeruzalemski, škof - cerkveni učitelj in božji služab­nik Vendelin Vošnjak.
     Nedelja, 19. 3.: 3. POSTNA - PAPEŠKA NEDELJA. Začetek tedna družine.

     V nedeljo, 12. 3., bo ob 15.30 križev pot.
     V ponedeljek, 13. 3., bo večerna maša z večernicami za duše v vicah. Po maši bo srečanje za srednješolce.
     V torek, 14. 3., bo večerna maša z večernicami. Ob 18.30 je katehumenat.
     V četrtek, 16. 3., bo pri večerni maši drugi POSTNI GOVOR, ki ga bo imel škof Franci Šuštar. Ob 19.15 bo v Baragovi dvorani gost večera
Ivo Hvalica (v organizaciji Društva slovenskih katoliških izobražencev in stolniških večerov).
   V petek, 17. 3., bo ob 8.30 križev pot, ob 15.00 pa ura Božjega usmilje­nja in sveta maša.
   V soboto, 18. 3., bo liturgično praznovanje sv. Jožefa. Maše bodo kakor za praznik na delovni dan. Ob 9. uri sv. maša za sodelavce Škofijske karitas Ljubljana, ki jo bo daroval nadškof Zore.
   V nedeljo, 19. 3., bomo pri vseh mašah zapeli zahvalno pesem, ker je to tudi PAPEŠKA nedelja; pri sv. maši ob 10.30 bodo katehumeni pre­jeli očenaš; ob 15.30 je križev pot za družine in življenje, ker ta dan začne­mo teden za življenje.
   V sredo, 22. 3., bo ob 18.30 apo­stolski nuncij Juliusz Janusz obhajal slovesnost ZLATE MAŠE.
   V četrtek, 23. 3., bo po maši s po­stnim govorom škofa Antona Jamnika še koncert zbora Benenden Cham­ber Choir iz Velike Britanije.
   V soboto, 1. 4., župnijsko postno romanje v Kočevski rog (križev pot) in na Goro pri Sodražici (Magdalena Gornik).
   Vsak dan lepo povabljeni k moli­tvi rožnega venca ob 8.30 (od pone­deljka do četrtka) ali zvečer ob 18. uri in h križevemu potu ob petkih ob 8.30 in ob nedeljah ob 15.30.
Postni govori bodo ob četrtkih med ve­černo mašo ob 18.30, ki jo bodo daro­vali škofje, ki bodo imeli postni govor:
   16. marec: škof Franci Šuštar
   23. marec: škof Anton Jamnik
   30. marec: škof Anton Jamnik
   6. april:    nadškof Stanislav Zore
Papež Benedikt o postu: »>Zmagovit boj zoper skušnjave na začetku Jezusove­ga javnega delovanja je povabilo, da bi se zavedli svoje lastne krhkosti in spreje­li Milost, ki osvobaja od greha in vliva novo moč v Kristusu, kije pot, resnica in življenje (prim. Uvajanje odraslih v kr­ščanstvo, št. 25). Gre za odločen poziv k zavesti, da krščanska vera po Jezusovem zgledu in v občestvu z Njim vključuje boj 'proti svetovnim gospodovalcem te mrač­nosti' (Ef 6,12), v kateri hudič deluje in se tudi danes ne utrudi skušati človeka, ki se hoče približati Gospodu. Kristus je v tem boju zmagal, da bi tudi naše srce odprl upanju in nas vodil do zmage nad zapeljivostmi zla.«
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2017/03/04/
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
Delavniki: 6.00; 7.00; 7.30 (razen ob sobotah); 8.00; 9.00; 10.30 (samo v petek in soboto tudi ob 16.00); 18.30. Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 16.00; 18.30. Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 11.30; 12.30; 16.00; 18.30.