Teden Božje Besede 25. 9.–2. 10. 2016

26. nedelja med letom Lk 16,19-31 »Zakaj pravzaprav verujemo?« Morda o tem še niste veliko premišljevali. Morda je za vas vera nekaj samoumevnega. Že vaši starši so bili verni in stari starši prav tako. Vero ste preprosto prevzeli od njih. Včasih so take samoumevnosti dobre. Pogosto pa se ljudje skrivajo za njimi kot za nekakšno kuliso. Vera je za nekatere povsem obrobno vprašanje. O tem, kaj verujejo, se ne sprašujejo; vse je nekaj folklornega, starodavnega. Pravijo: »Vedno je bilo tako«, ali: »O tem enostavno ne razglabljam.« Kdor navaja le tradicijo kot motivacijo za svojo vero, bo težko utemeljil trpljenje, smrt, vstajenje. Prav to pa je srčika naše vere. Za ljudi našega časa ni prepričljivo utemeljevati vero le na tradiciji. Prepriča jih samo nekaj osebnega, kar terja posebno notranjo držo. Zakaj verujemo? Današnji evangelij utemeljuje naše verovanje. Prilika o bogatašu in revnem Lazarju je to. Bogataš niti imena nima. Drugače je pri revežu. On je Lazar. Ima ime. Ob koncu življenja je Lazar sprejet »v Abrahamovo naročje«, bogataš pa po vseh svojih nečednostih »v podzemlje«. Tistega, ki je v življenju doživljal le trpljenje, Bog postavi na svojo desno stran, onega, ki je živel razkošno in svojega bližnjega niti opazil ni, pa zavrže. »Mogočne je vrgel s prestolov in povišal je nizke. Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne. « Tako v edinstveni hvalnici Bogu, v Magnificatu, poje Marija. Njene misli ta evangelij ilustrira in nadgradi z zgodbo o bogatašu in ubogem Lazarju. Bog bo pravičen in usmiljen s trpečimi. Ubogi Lazar razodeva usmiljeno in hkrati pravično Božje obličje. V ubogem Lazarju kaže Bog naklonjenost do ubogih: »Ubogim je dano, da slonijo na Jezusovih prsih.« Če Boga posnemamo, bomo nekoč skupaj z ubogimi pri vseh svetih v nebeškem veselju. V poročnem obredu prejmeta novoporočenca blagoslov z besedami: »Bodita priči Božje ljubezni v svetu, izkazujta dobroto žalostnim in revnim, da vaju bodo nekoč hvaležno sprejeli v nebeška bivališča.« Občestvo naj vedno razodeva tisto večno mladost in veselje do življenja, ki ju lahko beremo na obrazih novoporočencev. Tega ne pričakujmo od drugih, ampak začnimo pri sebi. Prosimo za pogum in trdno vero!
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda Sestre in bratje! 

V soboto začnemo odstirati dneve meseca rožnega venca. Ko vas vabim k molitvi rožnega venca v stolnico, bodisi dopoldne ob 9.30 bodisi zvečer ob 18.00, vas vabim tudi k molitvi v vaših družinah.
Vem, da nekateri premolite »veliko rožnih vencev«, zlasti starejši, in prosite za svoje otroke, vnuke, za potrebe Cerkve in domovine, vem pa tudi, da molitev izginja iz naših družin. Srčno torej vabim družine, da (vsaj) v mesecu oktobru sedete skupaj za deset minut, se umaknete od televizorjev in računalnikov ter zmolite vsaj eno desetko rožnega venca.
Desetka se zmoli takole: naredimo znamenje križa (+), zmolimo očenaš … (1 x), zdravamarijo … (10 x) in Slava Očetu …. ter ponovno zaključimo z znamenjem križa. (Pravzaprav v 10 minutah zmolite vsaj tri, če ne celo štiri desetke).

In še povabilo k prejemu milosti izrednega svetega leta usmiljenja. Sveto leto bomo po vsem svetu, razen v Rimu, zaključili v nedeljo, 13. novembra. V naši stolnici bo osrednja slovesnost ob 16. uri. Sestre in bratje, izkoristimo čas milosti in naklonimo odpustek sebi ali rajnim. Povabimo še druge, naj se odprejo milosti. In še nekaj.
Kar navadili smo se fanta, ki je v zadnjem letu: ministriral pri več svetih mašah dnevno (ob nedeljah vsaj štirikrat); skupaj z mašnikom obhajal (bil je izredni delivec obhajila); ob četrtkih v stolnici dežural od 13. do 17. ure, ob sobotah pa od 12. do 14. ure; tedensko čistil steklena vrata v vetrolovih ter velikokrat vodil srečanja za študente in srednješolce. Vse delo je bilo zastonjsko.
To je Dominik Papež. Iskreno se mu za vse zahvaljujemo. V tem tednu odhaja k bratom kapucinom. Želimo mu obilo blagoslova in božjega varstva.


Sedaj pa seveda čakamo, da bo kakšen prostovoljec ali prostovoljka (morda celo več) zapolnil(a) to mesto … Si že razmišljal, si morda pomislila …?
župnik Jože

Iz življenja župnije

V nedeljo, 18. septembra, je pri sv. maši ob 10.30 pel zbor iz župnije Zali Log, ob 15.00 pa so priromali romarji iz župnije Bogojina v Prekmurju.

Godovi in prazniki 

• Nedelja, 25. 9.: 26. NEDELJA MED LETOM – SLOMŠKOVA, ekumenski dan. 
• Ponedeljek, 26. 9.: sv. Kozma in Damijan, mučenca. 
• Torek, 27. 9.: sv. Vincencij Pavelski, ustanovitelj lazaristov.
•  Sreda, 28. 9.: sv. Venčeslav, mučenec. 
• Četrtek, 29. 9.: sv. nadangeli Mihael, Gabriel in Rafael. 
• Petek, 30. 9.: sv. Hieronim, duhovnik, cerkveni učitelj.
•  Sobota, 1. 10.: sv. Terezija Deteta Jezusa, devica, cerkvena učiteljica.
• Nedelja, 2. 10.: 27. NEDELJA MED LETOM – ROŽNOVENSKA. Angeli varuhi. Začetek TEDNA ZA ŽIVLJENJE.

Dogodki pred nami 

• Nedelja, 25. septembra: Za našo župnijo je KATEHETSKA NEDELJA. Pri sveti maši ob 10.30 sodelujejo veroučenci. Ob 15. uri bo romanje DEKANIJE LJUBLJANA CENTER. Zbiranje na nadškofijskem dvorišču do 15.15, ko bomo začeli s procesijo skozi sveta vrata. Sveto mašo bo daroval pater Podobnik. 
• Ponedeljek, 26. septembra: po večerni sveti maši bo srečanje srednješolske mladine. 
• Sobota, 1. oktobra: ob 10. uri bodo priromali pevci iz Grosuplja. 
• Nedelja, 2. oktobra: Ob 15. uri bodo prišli romarji iz dekanije Radovljica, ki bodo tudi pri evharistični pobožnosti ob 15.30 in sveti maši. 

STALNI DUHOVNI DOGODKI V STOLNICI:

• VSAK DAN od ponedeljka do sobote ob 8.30 molimo rožni venec (pred odprtim tabernakljem) za mesto, domovino in državo ter po namenu molitev oddanih v skrinjico molitev. 
• Vsak DELOVNI dan (če je mogoče tudi petek in soboto) je ob 18. uri molitev rožnega venca. 
• Vsak PONEDELJEK je ob 18.30 večerna sveta maša z večernicami za duše v vicah. 
• Vsak TOREK so ob 18.30 večernice, ki jih molimo skupaj kanoniki, vključene v večerno sveto mašo. 
• Vsak PETEK je ob 15. uri ura Božjegausmiljenja in sveta maša.
•  Vsako NEDELJO je ob 15.30 ura molitve pred Najsvetejšim in sveta maša. 
• Vsako SREDO PRED PRVIM PETKOM so po večerni maši molitve v čast sv. Jožefu (pred Marijino kapelo, kjer je tudi podoba sv. Jožefa). 
• Vsak ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM je po večerni maši pred Najsvetejšim molitev za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov. 
• Vsak PRVI PETEK je ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim s posvetitvi posvetitvijo Srcu Jezusovemu, ob 15. uri pa ura Božjega usmiljenja in sveta maša.
• Vsako PRVO SOBOTO je ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu, ob 16. uri pa maša in po njej še molitev za domovino. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ 

Misel tedna 

Papež Frančišek je pri jutranji sveti maši 19. septembra dejal: »Z dobrim se ne sme nikoli odlašati: 'Dobro ne prenese hladilnika. Dobro je danes, če ga ne narediš danes, ga jutri ne bo več. Ne skrivaj dobrega za jutri.' To pokrije luč in je tudi krivično.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/09/19/...

Teden Božje Besede 18. 9.–25. 9. 2016

25. nedelja med letom Lk 16,1-13

 Kaj bi Bog počel z denarjem, če bi ga imel? Nenavadno vprašanje, a ne brez pomena. Evangelij danes govori o denarju. Zdi se, da Jezusu ni bilo vseeno, kako je s tem. Govori o denarju in mamonu.
Kdaj denar postane mamon? Eni imajo z denarjem slabe izkušnje. Zanje je denar predvsem mamon. Drugi pravijo: »Jaz zaslužim denar na pošten način!« Razmišljanje o evangeliju nas lahko privede do vprašanja: »Kaj bi počel z denarjem Bog?«
Južnoameričan je razmišljal: »Bi ga zakopal v zemljo pod svojo jablano ali bi ga dal v banko?« Na ta način bi dal možnost zaslužka še komu. Ali bi vzel, kar bi nujno rabil, drugo pa prepustil revežem? Ali bi poravnal nastale stroške? Vse ostalo bi lahko pustil, naj si med seboj razdelijo tisti, ki so najrevnejši.
»No, hvala Bogu, Bog ne rabi denarja.« Denar in mamon ni isto. Brez denarja danes ne gre. Vendar ni vsak denar že mamon. Ko ga imamo veliko, lahko hitro postane mamon. Postane zahteven in ovira naš odnos z Bogom.
Človek tako postane suženj denarja. Človek misli, da je največja dobrina in varnost. Jezusov komentar: »Noben služabnik ne more služiti dvema gospodoma … Ne morete služiti Bogu in mamonu.«
Ne vemo, koliko ljudi je denar že zasužnjil. Večina razpolaga le z denarjem, ki je bil težko zaslužen. V stik z denarjem smo prišli, ko za nas še ni bil mamon. Sodobno gospodarstvo zahteva povezovanje različnih subjektov, zato nikoli ni povsem jasno, kako je kdo do denarja prišel.
Cerkev močno opozarja na t. im. »strukturni greh« in na »strukture zla«. Sedanji papež v svoji encikliki LAUDATO SI govori tudi o »ekološkem dolgu«, ki ga ustvarjajo bogate države. Nekatere bogate države bogatijo tudi z dajanjem posojil z visokimi obrestmi in ob tem še z »diktatom cen«, kar je posledica monopolov.
 Revne dežele morajo poceni prodajati osnovne surovine in drago plačati končne izdelke. Revne dežele se zato težko izkopljejo iz revščine. Afriča ni pravijo: »Če hoče kdo v puščavi izkopati vodnjak, bo moral to narediti sam. Ko pa bo iz vodnjaka pritekla pit na voda, jih bo polno, ki bi radi pili iz njega.«

Jezus od nepravičnega oskrbnika ne zahteva prevare in lopovščine, ampak razumnost. Vsakdo mora delovati razumno.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda 

Sestre in bratje! Dva dogodka bi vam rad danes približal. Prihajajoča nedelja, 25. septembra, je Slomškova nedelja, za našo župnijo pa tudi katehetska nedelja. S slovesnim bogoslužjem, pri katerem bodo sodelovali naši veroučenci, bomo začeli novo veroučno leto. Pri sveti maši bomo blagoslovili tudi šolske torbe, knjige, zvezke, športne pripomočke in vse, kar našim otrokom prinaša veselje in slutnjo potrebnosti za življenje.
Spodbudite jih in jim pomagaj te, da bodo lahko stvari prinesli k sveti maši in blagoslovu. Z blagoslovom nase in nad stvar kličemo božji blagoslov in varstvo. Tudi vas vabim, da drug drugega blagoslavljate, možje žene, žene može, otroke … »Blagoslavljajte, ker ste bili poklicani v to, da bi bili deležni blagoslova« (1 Pt 3,9). Upam tudi, da bo do iste nedelje na voljo že večkrat napovedana »tehnična pod pora pri petju«.
V prezbiteriju in na prižnici bomo postavili TV ekrana, ki bosta sicer diskretno umaknjena v primeru uporabe pa se bosta dvignila in bomo (za začetek) lahko sledili besedilom pesmi in torej tudi lažje prepevali.
 Za to obliko prezentacije besedil smo se odločili zaradi možnosti brezzičnega krmiljenja z besedili s katerega koli dela stolnice, kar pomeni, da nam ni bilo potrebno vrtati ne za električen kable ne za montažo projektorjev in ne projekcijskih platen.
Dodaten razlog pa je bila cenovna dostopnost, saj so hitri izračuni pokazali, da bi projekt z dvema dobrima projektorjema, dvema teleobjektivoma in dvema projekcijskima platnoma stal približno dvakrat več. Da o estetskem učinku na stolnico raje sploh govorimo. Vsem želim obilo blagoslova …
župnik Jože

 

 • V ponedeljek, 5. septembra, je v našo stolnico priromala skupina španskih romarjev s svojim duhovnikom. • V petek, 9. septembra, so si stolnico ogledali učenci dveh osmih razredov Osnovne šole Šentvid pri Stični, pri popoldanski maši pa so se nam pridružili romarji iz Romunije in Italije.---------------------------------------------------------

Oznanila

• Nedelja, 18. 9.: 25. NEDELJA MED LETOM – nedelja SVETNIŠKIH KANDIDATOV: Baraga, Gnidovec, Vovk, Majcen, Strle. Ob 15.30 ura molitve pred Najsvetejšim. 
• Ponedeljek, 19. 9.: sv. Januarij. Večerna maša z večernicami za duše v vicah.
• Torek, 20. 9.: sv. Andrej Kim Taegon, duhovnik in drugi korejski mučenci. Večerna maša z večernicami je za ustanovitelje stolnega kapitlja. 
• Sreda, 21. 9.: sv. MATEJ, apostol – evangelist. 
• Četrtek, 22. 9.: sv. Mavricij, mučenec.
• Petek, 23. 9.: sv. Pij iz Pietrelcine. Ob 15. uri ura Božjega usmiljenja, nato sveta maša.
• Sobota, 24. 9.: blaženi Anton Martin Slomšek, škof. Ob 8.30 so hvalnice. 
• Nedelja, 25.9.: 26. NEDELJA MED LETOM – SLOMŠKOVA – ekumenski dan. Za našo župnijo KATEHETSKA NEDELJA. Ob 15. uri romanje DEKANIJE LJUBLJANA CENTER (ob 15.30 ura molitve pred Najsvetejšim in sveta maša)

Dogodki pred nami 

• Ponedeljek, 19. september: začetek rednega verouka. 
• Nedelja, 25. september: pri sv. maši ob 10.30 – slovesen začetek veroučnega leta in blagoslov torb, učbenikov, športnih rekvizitov in stvari, ki so otrokom v veselje. Popoldne ob 15. uri se na nadškofijskem dvorišču začne ROMANJE DEKANIJE LJUBLJANA – CENTER. K temu romanju smo torej POVABLJENI tudi MI! 
• Nedelja, 13. november: ob 16. uri slovesen sklep izrednega svetega leta usmiljenja z zaprtjem svetih vrat

STALNI DUHOVNI DOGODKI V STOLNICI:

• VSAK DAN od ponedeljka do sobote ob 8.30 molimo rožni venec (pred odprtim tabernakljem) za mesto, domovino in državo ter po namenu molitev oddanih v skrinjico molitev. 
• Vsak DELOVNI dan (če je mogoče tudi petek in soboto) je ob 18. uri molitev rožnega venca. 
• Vsak PONEDELJEK je ob 18.30 večerna sveta maša z večernicami za duše v vicah. 
• Vsak TOREK so ob 18.30 večernice, ki jih molimo skupaj kanoniki, vključene v večerno sveto mašo. 
• Vsak PETEK je ob 15. uri ura Božjegausmiljenja in sveta maša.
•  Vsako NEDELJO je ob 15.30 ura molitve pred Najsvetejšim in sveta maša. 
• Vsako SREDO PRED PRVIMPETKOM so po večerni maši molitve v čast sv. Jožefu (pred Marijino kapelo, kjer je tudi podoba sv. Jožefa). 
• Vsak ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM je po večerni maši pred Najsvetejšim molitev za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov. 
• Vsak PRVI PETEK je ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim s posvetitvi posvetitvijo Srcu Jezusovemu, ob 15. uri pa ura Božjega usmiljenja in sveta maša.
• Vsako PRVO SOBOTO je ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu, ob 16. uri pa maša in po njej še molitev za domovino. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ 

Misel tedna 

Papež Frančišek pri jutranji sveti maši 13. septembra: »Navajeni smo kulture brezbrižnosti in prizadevati si moramo ter prositi za milost, da bi oblikovali kulturo srečanja, tega rodovitnega srečanja, srečanja, ki vsaki osebi povrne njeno dostojanstvo Božjega otroka, dostojanstvo živečega.« Vsi potrebujemo Jezusovo Besedo, vsi potrebujemo srečanje z Njim. »Pri mizi, v družini, kolikokrat se je, se gleda televizijo ali se pišejo sporočila na mobilnem telefonu … Vsi so brezbrižni do srečanja. Tudi v samem jedru družbe, ki je družina, ni srečanja.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/09/13/

Teden Božje Besede 1. 9.–18. 9. 2016

24. nedelja med letom Lk 15,1-32 

Ko je papež na obisku zunaj Vatikana, se njegovi varnostniki trudijo ohraniti vse pod nadzorom. Papež pa včasih sledi bolj vzgibom srca kot protokolu in se skloni k otroku, objame bolnika, pozdravi brezdomca …
Če so zaradi tega slabe volje varnostniki, pa, nasprotno, verniki za to papeža nagradijo s ploskanjem. Mnogi vidijo to kot del papeške službe. Mnogi ga vidijo kot Dobrega pastirja. Njemu ne more biti vseeno, kaj je z reveži vseh vrst.
Farizeji in pismouki so bili prepričani, da se je Jezus narobe odločil. Spraševali so se, ali je prav, da si vzame toliko časa za cestninarje in grešnike. Preveč časa potroši zanje! Kako, da tega ne uvidi? Jezusu nikakor ni bilo lahko tako različnim družbenim skupinam hkrati pojasniti, kdo on je in kaj hoče. Najbolje so ga razumeli, ko je govoril preprosto in slikovito.
Govoril je o odnosu med pastirjem in ovcami. Resničnost tega je lahko vsak sam preveril. Danes se nam zdi, da je pretiraval, ko je rekel, da dober pastir pusti celotno čredo ovac (ostalih 99) v puščavi, medtem ko gre iskat izgubljeno ovco. Dobro vemo, da je v skoraj vsaki čredi kaka »črna ovca«, ki dela po svoje.
Jezus ne pretirava, ampak samo poudarja, da On tvega prav vse, samo da bi izgubljeno ovco spet našel. On ni zato med nami, da ohrani obstoječe stanje … Privošči srečo rešenemu in preko njega tudi vsem ostalim.
Vsi naj doživimo to, kar je povedal sedanji papež Frančišek: »Ni svetnika brez preteklosti in ni grešnika brez prihodnosti.« Jezus se v polnosti posveti prav prihodnosti vsakega grešnika. V

Janezovem evangeliju Jezus moli k Očetu: »Dokler sem bil z njimi, sem jih varoval v tvojem imenu, ki si mi ga dal. Obvaroval sem jih in nobeden izmed njih se ni pogubil, razen sina pogubljenja, da se izpolni Pismo.« Je eden vendarle izgubljen? Janez v tem vidi izpolnitev prerokb.
Ali Jezus v tem primeru ni storil vsega? V mestu Vézelay v južni Franciji je v starodavni cerkvi ohranjena zanimiva podoba. Na stebru je kipar upodobil obešenega Juda. Ob njem je Jezus, Dobri pastir, ki nese izgubljeno ovco, izdajalca Juda, »sina pogubljenja«, nazaj k čredi.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda 

Sestre in bratje! Časi, ki jih živimo, so vedno enkratni in polni izzivov, če nanje gledamo pozitivno. Lahko jih sicer primerjamo s starimi (podobnimi) časi in se iz njih kaj naučimo, ne moremo pa rešitev, izhodov dobesedno prenesti v današnji čas.
Živimo v času kibernetike, umetne inteligence, napredka znanosti, pa tudi v času negotove varnostne situacije, morda strahom pred izgubljanjem narodne, kulturne, jezikovne istovetnosti in identitete civilizacijskih vrednot. Nič ne bo boljše, če se bomo vdali pesimizmu (češ, saj ni rešitve) ali relativizmu (češ, saj je vseeno, samo, da preživimo svoj čas …).
Rešitev, in to dolgoročna, se nakazuje nekje drugje. Vrednote, zaupanje v človeške sposobnosti in vero v Boga, kar je značilno za našo civilizacijo (če odmislimo boleče in s smrtjo zaznamovane deviacijske izbruhe), je potrebno ponovno poživiti in iz teh vrednot sproščeno živeti. Vsem ljudem lahko pokažemo lepoto krščanske civilizacije in pozitivno zaznamovanost naše družbe, jezika, kulture, vrednot in vere. Za začetek bi morali končati z napadanjem krščanstva in (katoliške) Cerkve – ampak to je v večini izziv za druge (mnenjske voditelje, politike, zgodovinarje, sociologe …), če jim je (še) kaj mar rod, iz katerega izhajajo; jezik, ki jih ga je naučila govoriti mati; civilizacija, ki jim omogoča, da se nanjo jezijo. Naloga nas, ki imamo v sebi vsaj slutnjo rešitve, če ne trdno upanje in močno vero, da rešitev je, pa je, da se oprimemo vrednot krščanske civilizacije (in lepe tradicije), veselo in sproščeno živimo po svoji veri na vseh ravneh ter smo ponosni na to, kar smo.

Tu ni ne sovraštva ne gneva ne (?) fobije – to je najlepše odprta roka vsem … Tu vidim pomembno vlogo vzgoje in tudi verouka … Zato spodbujam starše k močnemu razmisleku o vrednoti verouka, ki ni in ne sme biti le eden izmed hobijev ali prostočasnih (zunajšolskih) dejavnosti, ampak je – ob otrocih, ki jih imate in so najbolj posrečeni sad vaših tihih sanj – vseživljenjska zgodba, edina prava »naložba «, »naložba vseh naložb!«.
Povabljeni ste torej, da ponesete to sporočilo z vabilom za verouk, predšolski, osnovnošolski in študentski, tudi drugim – POVEJ NAPREJ!
župnik Jože

Iz življenja župnije 

V soboto, 3. septembra, je v stolnico priromala molitvena skupina iz Šmarja- Sapa skupaj s svojim župnikom dr. Bojanom Korošakom.
V nedeljo, 4. septembra, je pri sveti maši ob 10.30 pel moški zbor iz Münchna na Bavarskem (Münchner Männer Chor). Pri sveti maši ob 16. uri, ki jo je vodil msgr. dr. Ivan Jurkovič, pa so sodelova li nekdanji stolniški ministranti. Prav lepo je bilo videti to močno ekipo ministrantov (ministrant je bil tudi nadškof Jurkovič), med katerimi je bil tudi njihov katehet, prelat in kanonik Vinko Prestor.

Oznanila 

• Nedelja, 11.9.: 24. NEDELJA MED LETOM. Ob 15.30 ura molitve pred Najsvetejšim za odvrnitev nevarnosti slehernega zla – zlasti terorizma in drugih oblik sovraštva. 
• Ponedeljek, 12. 9.: Marijino ime; sv. Gvido iz Anderlechta, cerkovnik. Večerna maša z večernicami za duše v vicah. Od 17.00–18.00 SREČANJE KATEHETOV S STARŠI VEROUČENCEV (tudi predšolskih) v župnijski pisarni; ob 19.15 (po večerni maši) bo srečanje ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA v sejni sobi. 
• Torek, 13. 9.: sv. Janez Zlatousti, škof, cerkveni učitelj. Večerna maša je z večernicami. 
• Sreda, 14. 9.: POVIŠANJA SVETEGAKRIŽA, praznik. 
• Četrtek, 15. 9.: Žalostna Mati Božja. Dan vrnitve Primorske k matični domovini, državni praznik. Od 17.00– 18.00 SREČANJE KATEHETOV S STARŠI VEROUČENCEV v župnijski pisarni. 
• Petek, 16. 9.: sv. Kornelij, papež, in Ciprijan, škof, mučenca. Ob 15.00 ura Božjega usmiljenja, nato sveta maša. 
• Sobota, 17. 9.: sv. Robert Belarmin, škof, cerkveni učitelj. Ob 8.30 bodo hvalnice. SREČANJE SLOVENSKE VERNE MLADINE V STIČNI. 
• Nedelja, 18. 9.: 25. NEDELJA MED LETOM – nedelja SVETNIŠKIH KANDIDATOV: Baraga, Gnidovec, Vovk, Majcen, Strle. Ob 15.30 ura molitve pred Najsvetejšim.

Dogodki pred nami 

• Sobota, 17. septembra: Srečanje SLOVENSKE VERNE MLADINE v Stični. Povabljena srednješolska, študentska in druga mladina. Ponedeljek, 19. septembra: začetek rednega verouka. 
• Nedelja, 25. septembra: pri sv. maši ob 10.30 bo slovesen začetek veroučnega leta in blagoslov torb, učbenikov,športnih rekvizitov in stvari, ki so otrokom v veselje. 
• Nedelja, 13. novembra: ob 16.00 bo slovesen sklep izrednega svetega leta usmiljenja z zaprtjem svetih vrat. 

Stalni duhovni dogodki v stolnici: 

VSAK DAN od ponedeljka do sobote ob 8.30 molimo rožni venec (pred odprtim tabernakljem) za mesto, domovino in državo ter po namenu molitev, oddanih v skrinjico molitev.

• Vsak DELOVNI dan (če je mogoče, tudi petek in soboto) je ob 18. uri molitev rožnega venca. 
• Vsak PONEDELJEK je ob 18.30 večerna sveta maša z večernicami za duše v vicah. 
• Vsak TOREK so ob 18.30 večernice, ki jih molimo skupaj kanoniki, vključene so v večerno sveto mašo. 
• Vsak PETEK je ob 15.00 ura Božjega usmiljenja in sveta maša. 
• Vsako NEDELJO je ob 15.30 ura molitve pred Najsvetejšim in sveta maša. 
• Vsako SREDO PRED PRVIM PETKOM so po večerni maši molitve v čast sv. Jožefu (pred Marijino kapelo, kjer je tudi podoba sv. Jožefa). 
• Vsak ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM je po večerni maši pred Najsvetejšim molitev za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov. 
• Vsak PRVI PETEK je ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim s posvetitvijo Srcu Jezusovemu, ob 15.00 pa ura Božjega usmiljenja in sveta maša. 
• Vsako PRVO SOBOTO je ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu, ob 16. uri pa maša in po njej še molitev za domovino. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com

Misel tedna 

Državni tajnik kardinal Parolin je 30. avgusta (stolnica Pordenone) dejal: »Gospod želi vstopiti v naša srca, prebivati v naših mislih in namenih, ne da bi nam odvzel srečo in naše želje, ampak da bi jih ozdravil in pripeljal do srečnega izida – da bi 'iz vsakogar naredil majhno mojstrovino in jo predstavil Očetu, da jo blagoslovi in sprejme'. Vsaka krščena oseba naj ponovno odkrije veličino prejetih darov /…/ Nujno je, da ne pozabimo, da smo vse, kar imamo, prejeli; da smo sad ljubezni, ki ne zaide in na katero lahko ustrezno odgovori le ljubezen. 'Jarem prejete in podarjene ljubezni' je tisto, kar nas osvobaja in navaja k hvaležnosti, kar nam daje moč v težavah in nam omogoča, da se resno zavzamemo za širjenje dobrega, ki je 'dišava Kristusa'.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/08/30/kardinal_ parolin

Teden Božje Besede 4. 9.–11. 9. 2016

23. nedelja med letom Lk 14,25-33 

Ob raznih razprodajah se pameten človek vpraša: »Ali si to lahko privoščim?« Še prej pa: »Ali to, kar ponujajo, res rabim?« To nekateri imenujejo »nov ži vljenjski stil«, mi pa recimo preprosto »odgovorna poraba«. Otrokom in odraščajočim je še pomembneje postavljati taka vprašanja, posebno do - kler niso zreli za odgovorno odločanje.
To je ena osnovnih stvari v vzgoji. Samo kar resnično potrebujemo, opravičuje nakup. Vse drugo je zapravljanje. Za dražje reči mora običajno človek dolgo varčevati, nekatere želje pa se nikoli ne uresničijo. Poznamo zgodbe iz otroštva. Dolgo je trajalo, preden si je nekdo lahko kupil model železniške parne lokomotive, kar si je silno želel.
Ogledoval si jih je v izložbi bližnje prodajalne. Zbiral je denar zanjo. Vmes je vedno pogosteje hodil mimo te prodajalne, pritiskal nos na izložbeno okno in si lokomotivo dolgo ogledoval. Doma je potem prešteval denar iz hranilnika in računal. Končno je le prišel dan nakupa. Danes se mu zdi, da lokomotive ni kupil, ampak da jo je preprosto »priposestvoval «.
Primerjanje tega z vero morda ni najboljše. Vera je nekaj notranjega. Je drža, ki zaznamuje celotnega človeka. Evangelist Luka poskuša povedati o veri čim več tako, da jo postavi v povezavo s človekom, ki hoče zidati stolp, pa nima dovolj ali s kraljem, ki se hoče bojevati, a nima dovolj vojakov. Morda bi uporabil danes gornjo pripoved o lokomotivi.
Vera človeku vedno spreminja celotno življenje. Tudi mi moramo trezno preračunati svoje sposobnosti in možnosti. Vera namreč vedno znova razvršča naše življenjske vrednote. Ni vse v denarju, ne v bogastvu, ne v rezervah za morebitne slabe čase. Pomembno je le zaupanje v Boga. Vse drugo je relativno.
Kdor želi kaj prejeti od Boga, mora imeti roki prosti. Zaradi vere ne smem postati odvisen in utesnjen. Ne smem si »prilaščati« stvari, ki niso moje. Vera nas notranje osvobaja in odpira za Boga in sočloveka. Jezus ve, da zapovedi niso lahke. Vsega ni mogoče uresničiti v enem dnevu. Spremembe opazimo šele po daljšem obdobju. Seveda če se pozorno opazujemo, o veri premišljujemo in krepimo zaupanje v Boga.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda Sestre in bratje! 

Po dveh mesecih počitniškega in dopustniškega življenja velika večina tistih, ki prihajate v stolnico, prehaja v ustaljene okvire. Upam, da je vsakomur uspelo nabrati novih moči in se razveseliti božjih nagovorov prek počitnic, dopusta, obiskov sorodnikov, sprehodov v naravo – odmikov.
Za vsak trenutek, ki smo ga preživeli, naj bo iskren Bogu hvala. Tudi ritem duhovnega življenja v stolnici in župniji se vrača v ustaljene tire. Začenjamo z novim pastoralnim letom, v katerem bo kar nekaj stalnic, nekaj pa seveda tudi novosti.
V pričujočem pisanju jih želim le nekaj natrositi, da bomo o njih lažje razmišljali in še koga povabili.

(1) Ob delavnikih začenjamo ponovno s sveto mašo ob 7.30 – razen ob sobotah.
(2) Ob ponedeljkih zvečer bodo zopet večernice vključene v večerno sveto mašo, ki jo redno darujemo za duše v vicah.
(3) Ob torkih bomo večernice molili ob začetku večerne maše skupaj s kanoniki.
(4) Vsak petek ob 15. uri je ura Božjega usmiljenja, nato pa sveta maša.
(5) Ob sobotah ob 8.30 bodo ponovno hvalnice.
(6) Ves čas pa poteka tudi jutranja molitev ob 8.30 pred odprtim tabernakljem.

• Prihaja tudi čas verouka, zato, prosim, spodaj preberite vabili sestre Irene in sestre Romane, ki sledita temu besedilu in se jima seveda pridružujem tudi sam. Zato vas vabimo, da se skupaj z vašim otrokom oglasite 
• v ponedeljek, 12. 9. ali v četrtek, 15. 9. od 17. do 18. ure v župnijski pisarni k vpisu v novo veroučno leto. Začeli bomo tudi z mesečnimi srečanji v župnišču (po motom: Unum, bonum, verum, pulhrum). O tem več v naslednji številki. Upam tudi, da bomo na novo začeli s svetopisemsko skupino, pa tudi z dodatnim češčenjem Jezusa v Svetem Rešnjem telesu. Več bo znano po seji Župnijskega pastoralnega sveta.

• Sveto leto usmiljenja bomo z zaprtjem svetih vrat slovesno zaključili v nedeljo, 13. novembra ob 16. uri. Čas za prejem posebnih milosti svetega leta usmiljenja – odpustek zase ali za rajne – počasi prehaja v sklepno obdobje. Izkoristimo milostni čas. 

• In še sporočilo z ozirom na pogovore in sklepe na sejah Župnijskega pastoralnega sveta (ŽPS). Počasi prehajamo v fazo ustanavljanja Fundacije stolnica Ljubljana. O tem bomo tudi pisali v naslednjih številkah Tedna Božje Besede (TBB). 
• ŽPS je med drugim sprejel tudi sklep, da glede na to, da je seznam dnevnih odlomkov Svetega pisma mogoče dobiti v mnogih publikacijah (tiskanih in elektronskih) ni posebne potrebe, da se vse dodatno (ponovno) piše še v TBB. Če bi v TBB ponavljali le tisto, kar je zapisno drugje, bi bil TBB nepotreben. Morda bomo v prihodnje morali razmisliti tudi o novem imenu in morda štirinajstdnevniku. TBB je namreč dobil to ime in v primarni obliki izhajal z vsemi navedki prav zato, ker drugje ni bilo mogoče dobiti dnevnih navedkov Božje Besede in spevov pred evangelijem. Vsekakor pa bomo poskusili povečati velikost črk in uvesti stalno rubriko z urami svetih maš. Z željo po odprtosti Božjim navdihom vse lepo pozdravljam. 

župnik Jože

Spoštovani starši, 

ob začetku šolskega leta so seveda vedno v središču pozornosti šolarji, vaši otroci. Skupaj z njimi ste

zakorakali v šolsko leto tudi vi. Prepričana sem, da ob vseh šolskih obveznostih in obšolskih dejavnostih, ki jih izbirate z in za vašega otroka, na dnu vašega srca tli samo ena in največja želja – da bi se vaš otrok v tem šolskem letu lahko v polnosti celostno razvijal in rasel tako telesno, kot duševno, umsko in duhovno. K temu se bomo trudili tudi na naših veroučnih srečanjih. Skupaj bomo odkrivali lepoto naše vere in se trudili na ustvarjalen način poglabljati osebni odnos z Bogom. Zato vas vabimo, da se skupaj z vašim otrokom oglasite v župnijski pisarni k vpisu v novo veroučno leto. Pridite, veseli vas bomo! Kajti razvijanje, poglabljanje in zorenje osebne vere ter življenje po njej namreč ne moremo doseči kot posamezniki, ampak le kot skupnost, kot občestvo, ki si na tej poti deli izkušnje in se medsebojno podpira ter s tem bogati.
s. Irena Jurgec SSND

Dragi otroci in mladi, 

z veseljem vas vabimo na tedenska srečanja verouka, ko se bomo skupaj pogovarjali in odkrivali dragocenost dar u življenja, prijateljstva z Jezusom in med seboj. Lepo povabljeni vsi, ki ste že hodili lansko veroučno leto in vsi novi, ki bi se nam radi pridružili. Letos bomo začeli tudi s svetopisemskimi uricami za naše najmlajše – predšolske otroke. Za blagoslov tega leta bomo prosili pri uvodni maši na Slomškovo nedeljo 25. sept. ob 10.30 v stolnici. Z veseljem pričakujemo vas, vaše družine in vaše prijatelje. »Pustite otročičem naj prihajajo k meni, in ne branite jim; zakaj takih je nebeško kraljestvo« (Lk 18,16).
s. Romana Vrtačič, SL

Oznanila 

• Nedelja, 4. 9.: 23. NEDELJA MED LETOM – angelska nedelja. Ob 9. uri bo sveta maša za
  
  našega pokojnega župnika Toneta Smerkolja. Ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim – vsako prvo nedeljo molimo po namenu molitev oddanih v skrinjico molitev. Pri sveti maši ob 16. uri bodo sodelovali nekdanji stolniški ministran ti, daroval pa jo bo nadškof Jurkovič. 
• Ponedeljek, 5. 9.: sv. Mati Terezija, redovna ustanoviteljica. Večerna maša z večernicami za duše v vicah. BB: 1 Kor 2,1-5; Lk 4,16-30. 
• Torek, 6. 9.: Zaharija, prerok. Večerna sveta maša z večernicami. 
• Sreda, 7. 9.: sv. Regina, devica in mučenka. 
• Četrtek, 8. 9.: praznik MARIJINEGA ROSTVA – mali šmaren. 
• Petek, 9. 9.: sv. Peter Klaver, duhovnik. OB 15. uri Ura Božjega usmiljenja, nato sveta maša. 
• Sobota, 10. 9.: sv. Nikolaj Tolentisnki, spokornik. Ob 8.30 so hvalnice. 
• Nedelja, 11. 9.: 24. NEDELJA MED LETOM. Ob 15.30 ura molitve pred Najsvetejšim za odvrnitev nevarnosti slehernega zla – zlasti terorizma in drugih oblik sovraštva.

Iz življenja župnije 

Od zadnje številke Tedna Božje Besede je v stolnici potekalo kar nekaj dogodkov zato jih bomo le bolj našteli.

• V četrtek, 23. junija, je bila osrednja sveta maša za domovino ob 25. letnici samostojnosti in demokratičnosti. Daroval jo je predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Andrej Glavan. 
• Na praznik apostolov prvakov, sv. Petra in Pavla, 29. junija, je bilo mašniško posvečenje, ki ga je vodil nadškof msgr. Stanislav Zore. Med sveto mašo je bila ob kipu Marije Romarice posvetitev slovenskega vernega ljudstva in domovine Jezusovemu in Marijinemu Srcu. 
• V četrtek, 7. julija (ob 25. letnici konca oboroženih spopadov leta 1991) je bila zahvalna sveta maša in blagoslov pom nika Slovenkam in Slovencem, ki so umrli za domovino. Gre za prvi pomnik vsem, ki so za dom, domovino, samostojnost in demokracijo skozi vso zgodovino darovali svoja življenja. 
• 10. julija je kip fatimske Marije Romarice v procesiji prišel iz frančiškanske cerkve v stolnico, kjer je bila med sveto mašo posvetitev nadškofije in župnije Srcu Jezusovemu in Marijinemu. Po maši smo kip v sprevodu odnesli k Sv. Jožefu.
• Od 14.-17. julija so bili naši veroučenci na preživetveno duhovnem taboru na Valični vasi.
  
  Veliko so se naučili, prijetno imeli in stkali nove prijateljske vezi. 
• V petek, 29. julija je namestnik ruskega patriarha metropolit Ilarion v spremstvu našega gospoda nadškofa in metropolita Stanislava Zoreta obiskal stolnico. Molitev združuje, zato so gostje zmolili očenaš v slovenskem in ruskem jeziku. 
• V času pred in po svetovnem srečanju mladih v Krakovu je bilo kar nekaj romarskih skupin mladih z duhovniki in škofi, ki so se ustavili v naši stolnici in pomolili ali pa imeli sveto mašo. Tudi dve naši mladinski sta se udeležili svetovnega srečanja mladih. 
• Ves čas so v stolnico kot svetoletno cerkev prihajale razne župnije in skupine (udeleženci oratorijev z Borovnice, Vogelj, Preske, Ljubljane - Podutik, - Dravlje, - Sv. Jakob itd.) ter stanovska združenja. 

Dogodki pred nami

• Nedelja, 4. septembra ob 16. uri: sveta maša s srečanjem nekdanjih stolnih ministrantov, ki jo bo (predvidoma) daroval nadškof Jurkovič.
• V četrtek, 8. septembra, je liturgični praznik Marijinega rojstva – mali šmaren: svete maše po nedeljskem redu (le pobožnost ob 15.30 odpade).
• Ponedeljek, 12. septembra: od 17. do 18. ure SREČANJE KATEHETOV S STARŠI VEROUČENCEV (tudi predšolskih) v župnijski pisarni; ob 19.15 (po večerni maši) pa srečanje Žup nijskega pastoralnega sveta v sejni sobi.
• Torek, 12. september ob 19.15 (po večerni maši) uvodno srečanje za srednješolsko mladino … 
• Četrtek, 15. septembra: od 17. do 18. ure SREČANJE KATEHETOV S STARŠI VEROUČENCEV v župnijski pisarni.
• Ponedeljek, 19. septembra, začetek rednega verouka.
• Nedelja, 25. september: pri sv. maši ob 10.30 – slovesen začetek veroučnega leta in blagoslov torb, učbenikov, šport nih rekvizitov in stvari, ki so otrokom v veselje.
•  Nedelja, 13. november: ob 16. uri slovesen sklep izrednega svetega leta usmiljenja z zaprtjem svetih vrat.

Stalni duhovni dogodki v stolnici: 

• VSAK DAN od ponedeljka do sobote ob 8.30 molimo rožni venec (pred odprtim tabernakljem) za mesto, domovino in državo ter po namenu molitev oddanih v skrinjico molitev. 
• Vsak DELOVNI dan (če je mogoče tudi petek in soboto) je ob 18. uri molitev rožnega venca.
• Vsak PONEDELJEK je ob 18.30 večerna sveta maša z večernicami za duše v vicah.
• Vsak TOREK so ob 18.30 večernice, ki jih molimo skupaj kanoniki, vključene v večerno sveto mašo.
• Vsak PETEK je ob 15. uri ura Božjegausmiljenja in sveta maša.
• Vsako NEDELJO je ob 15.30 ura molitve pred Najsvetejšim in sveta maša.
• Vsako SREDO PRED PRVIM PETKOM so po večerni maši molitve v čast sv. Jožefu (pred Marijino kapelo, kjer je tudi podoba sv. Jožefa).
• Vsak ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM je po večerni maši pred Najsvetejšim molitev za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.
• Vsak PRVI PETEK je ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim s posvetitvijo Srcu Jezusovemu, ob 15. uri pa ura Božjega usmiljenja in sveta maša.
• Vsako PRVO SOBOTO je ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu, ob 16. uri pa maša in po njej še molitev za domovino. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ 

Misel tedna 

Papež Frančišek v nedeljo, 28. avgusta, pri opoldanskem nagovoru (Angelus): »'Kadar te kdo povabi na svatbo, ne sédaj na prvo mesto, ker je ta lahko povabil koga, ki je imenitnejši od tebe, pa bo prišel tisti, ki je povabil tebe in njega, in ti rekel: ‘Odstopi prostor temu!’ … Kadar si povabljen, pojdi in sédi na zadnje mesto' (Lk 14,8-9). S tem priporočilom Jezus ni hotel dati pravil obnašanja, temveč lekcijo o vrednosti ponižnosti. Zgodovina uči, da so ošabnost, komolčarstvo, nečimrnost, bahavost vzrok za številna zla. In Jezus nam razloži potrebnost izbire zadnjega mesta, iskanja majhnosti ter neopaznosti. Ponižnost. Ko se postavimo pred Boga s to razsežnostjo ponižnosti, nas Bog poviša, se skloni k nam in nas dvigne k sebi; 'kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan' (v. 11).« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/08/28/

Teden Božje Besede 19. junij – 4. september 2016

12. nedelja med letom Lk 9,18-24 

Če nas kdo vpraša: »Koliko ljudi poznate?«, nam takoj pride na misel več naših znancev in prijateljev. Toda, ali jih resnično poznam? Med seboj smo si zelo različni in z različnimi izkušnjami. Imamo sorodnike, prijatelje znance, kolege, somišljenike, sodobnike ... Poznamo tudi pokojne. Nekatere zgolj iz pripovedovanja. In, koliko poznam samega sebe? Poznaš povsem »svojo lastno hišo«?
Vse, ki jih poznam, so del mojega življenja z vsemi mojimi povezavami. To samo kliče po odgovoru na vprašanje, ki ga je Jezus postavil prijateljem: »Za koga me imajo ljudje? « »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« »Kdo sem – za vas, zate?« »Kaj pomenim vam in tebi?« Ali kratko: »Kje je moje mesto v hiši tvojega življenja?« Kristjani gremo skozi življenje z Jezusom. Spadamo skupaj! Drugače ne gre! Žal gremo pogosto na pot z neko rezervo. Dokler vse lepo poteka in nam je dobro ob Jezusu, je vse O.K. Takrat menimo, da Jezusa dobro poznamo. Koliko sončnih dni smo rezervirali za Boga in za Jezusa? Ga res dobro poznamo? Se dobro umešča v naš življenjski koncept? Včasih je pot z Jezusom zelo trda in kamnita.
Pridejo dnevi, ko se nam zdi Bog zelo daleč in tuj. Tudi ti časi spadajo k življenju. Jezusa poznati pomeni tudi, da v takih obdobjih še utrdimo prijateljstvo z njim. Kristjani se od nekdaj soočamo s tem. Jezus je več kot to, kar mi o njem vemo. Jezusa ni mogoče povsem upodobiti. Vsi taki poskusi so kvečjemu le fragment, le en vidik. Najbolj se mu približamo, ko hodimo z njim, kajti tudi pot učencev je pot skozi trpljenje in smrt. Pot z Jezusom je vedno križev pot. A to je velika tolažba za tiste, ki jih teža bolezni krepko pritiska k tlom. Jezus nas to nedeljo sprašuje: »Za koga me imaš?
Kdo sem zate? Kaj ti pomenim?« Odgovor daje vsak s svojim govorjenjem, mišljenjem in delovanjem. Kritično in realno poglejmo, kakšno mesto dejansko dajemo v življenju Jezusu? Mu dovolimo, da nas spreminja po svojih zamislih?
Bežimo pred križem? Kristus ni Mesija, uporaben le za sončne dni. Ni le dober človek, nadarjen pridigar ali pogumen socialni reformator. Jezus je Božji Sin in človeški Sin, ki daje življenje. Tu smo pri bistvu in jedru naše vere. Kdor gre na pot skupaj z njim, mora sprejeti ta dejstva in tvegati izgubo marsičesa.
Spoznati Jezusa pomeni rasti v upanju, zoreti v ljubezni in korak za korakom napredovati po Njegovi poti. Gospod nam zaupa. Tudi zahteva. Vabi k posnemanju. Vsako poznanstvo ima določen vpliv na moje življenje. Najvažnejše pa je poznati Jezusa. Vem: Slediti Jezusu pomeni življenju dati pravo smer! Pomeni osebno dozorevati. On pozna pot. On je pot. To pot hočem hoditi tudi jaz! Naj bo On moje vse!
dr. Peter Kvaternik

Beseda škofov ob 25-letnici slovenske države 

Dragi bratje in sestre, ob 25-letnici slovenske suverene države in njene samostojnosti v mednarodni skupnosti je prva naša misel hvaležnost Bogu in vsem, ki so si v daljni in bližnji preteklosti prizadevali zanjo kot najbolj trdno institucionalno oporo slovenske duhovne in kulturne identitete. Človek je kulturno bitje in ustvarja svoj svet. Vsaka narodna skupnost razvija svojo kulturo in omiko, z lastno državnostjo pa jo zavaruje in okrepi. Z državo se nočemo povzdigovati nad druge, temveč gledamo nanjo z vidika moralnosti in človekovega dostojanstva. Narodna in državljanska zavest je zahteva in izraz pristnega človeškega ponosa, zvestobe sebi in svojemu dostojanstvu, za kakršne nas je ustvaril Bog, ko nas je ustvaril po svoji podobi in nas usposobil za umno ravnanje, za ljubeče in spoštljive medsebojne odnose in ustvarjalnost na vseh področjih življenja.
V službi teh vrednot je tudi država s svojo neodvisnostjo. Pridobili smo si jo pred četrt stoletja po zaslugi vseh, ki so se skozi stoletja zanjo borili in zanjo umirali, vseh znanih in neznanih svetniških osebnosti, ki so zanjo delale in zanjo prosile oz. molile, vseh mučencev in drugih žrtev treh totalitarizmov na slovenskih tleh, ki so se zanjo darovali, vseh kulturnih in drugih javnih delavcev iz prejšnjih stoletij ter vseh pogumnih mož in žena, ki so osamosvojitev neposredno pripravili in izpeljali.
Imeti svojo državo je velika naloga. Ni vsaka država takoj to, kar bi morala biti, da bi bila po Božji volji in v blagor državljanov. Skupaj z državno neodvisnostjo smo se pred 25 leti odločili za pravno, demokratično in socialno družbo. Že tedaj smo slutili, da bo osamosvojitev enkratno dejanje, prehod v svobodno družbo v polnem pomenu besede ali tako imenovana tranzicija pa bo zelo dolg proces. Kritično moramo biti pozorni na zaostanke pri uveljavljanju načela pravne države, kajti ta je prva podlaga demokracije.
Vsebinske demokracije ni brez pluralizma in enakih možnosti na področju javnih glasil in šolstva ter brez socialne varnosti, svobodne podjetniške pobude ter razvite in od države neodvisne civilne družbe, v kateri ima osrednjo vlogo družina. Danes smo še na poti do zaželene družbene ureditve. Zato moramo vse naše najboljše človeške moči in talente združevati ter vključevati v razvojne priložnosti.
Tako se bomo uspešno soočali z gospodarskimi in kulturnimi izzivi in ne bomo porabljali naših moči v tekmi za ohranjanje malih, skupinskih koristi. V teh kritičnih časih, ki jih doživlja človeštvo, se spomnimo, da nosimo državljani usodo naše težko pridobljene države v svojih rokah. Kot svobodoljubni demokrati moramo s svojim glasom dosledno uveljaviti demokratična načela, ki so zapisana v naši ustavi.
Ko torej z veselo hvaležnostjo in hkrati z zaskrbljenostjo obhajamo srebrni jubilej naše mlade države, želimo pozvati najprej k zdravemu ponosu, dostojanstvenemu domoljubju, k zaupanju in krščanskemu optimizmu ter visoki državljanski zavesti nas vseh, hkrati pa k večji državniški odgovornosti za skupno dobro.
Vse verne državljane vabimo k dejavni zavzetosti in k molitvi za domovino ter k delu za skupno dobro. Spodbujamo vas k večjemu veselju do življenja, k uresničevanju rodovitne družbe z več otroki, z več povezanimi družinami, kjer bodo tudi starejši sprejeti v krog domačih in se bo družbeno tkivo razširjalo in prepletalo ter postavljalo jez individualizmu in otopelosti našega časa. Obenem pa vam in vašim domačim iskreno čestitamo ob prazniku naše domovine. S svojo državo smo Slovenci uresničili tisočletne sanje našega naroda. Zato nase upravičeno lahko gledamo kot na zmagovalce zgodovine.
Izborili smo si svoje mesto v družbi pod svobodnim soncem. Državo pa ne nazadnje sprejemamo tudi kot dar, ki smo ga dolžni predajati naprej, v skrbi za vse, ki prihajajo za nami. Zato je naša država tudi naša neodtujljiva skupna odgovornost ter osebna neodložljiva skrb vsakega državljana. Naša naloga je, da se kot aktivni državljani na volitvah in v civilni družbi, v javnosti in v svojem lokalnem okolju dejavno zavzamemo za suvereno državnost in demokratičnost, za svobodo, pravičnost in mir v naši dragi slovenski državi.
Naj bo 25-letnica slovenske države priložnost, da se povežemo, se spravimo in pogumno ter odgovorno vstopimo v skupno prihodnost. Naj vas in vaše župnijske skupnosti spremlja Božji blagoslov.
Vaši škofje

Župnikova beseda 

Sestre in bratje! Pred nami so zaključni dnevi šole, potem pa počitnice in dopusti, ki jih bomo preživeli na različne načine, v različnih krajih, pač glede na različne možnosti, ki jih imamo. Vsi si zaslužimo primerno dolg počitek, sprostitev, odmik od ritma vsakdanjega življenja. Tudi Jezus je spodbujal: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte! « (Mt 6,31)
Če smo pozorni, Jezus vabi na samoten kraj (odmik od vrveža vsakdanjika, pogled z drugega zornega kota, ki brez kakršnegakoli onesnaženja vidi v vsakdan …) in počitek (umirjenost, zdrava sprostitev …). In vabi nas, naj gremo sami zase … Tudi sami … Privoščim vam lepe počitnice in blagoslovljen, sproščen in rodoviten dopust … Morda vzamete s seboj tudi TBB in Sveto pismo (za tiste, ki niste vešči medmrežja), da boste lahko sledili dnevni Božji besedi (zato je zapisana tudi v počitniškem TBB-ju).
Ne pozabimo na dopustu na Boga … Morda bomo tudi zato, ker prav preživljamo dopust in počitnice, v slovenski prostor vnašali duha sproščenosti in vrednot, katere vsi pogrešamo, toda ostajamo le pri ugotovitvi pogrešanosti in umanjkanja, namesto, da bi jih vrnili nazaj …
Morda je po 25. letih nadvse primeren čas za to (tudi zato objavljamo pastirsko pismo slovenskih škofov ob 25-letnici slovenske državnosti). Da bi bil počitniški izziv še bolj konkreten, vas povabim, da molite za blagoslov dela v naši župniji in razmišljate tudi o tem, kaj bi v naši župniji spremenili, dodali (tako v zvezi z mašami, pobožnostmi, druženji kot tudi časi bogoslužij …), da bi postajali vse bolj živo občestvo.
Priporočam, da tudi pomolite v ta namen, da bi spremenili, kar se spremeniti da in je potrebno, sprejeli, kar ni potrebno spreminjati, in znali razločevati med obojim – vse v duhu poglobitve in rasti v veri.

Pišite o svojih predlogih na joze.plut@rkc.si ali po klasični pošti. 

V Župnijskem pastoralnem svetu smo si zadali, da bi morebitne spremembe vpeljali po koncu svetega leta usmiljenja. Če pa ima kdo kaj več časa med dopusti (in sicer), pa je njegova pomoč dobrodošla tudi pri skrbništvu stolnice (za turiste itd.). Le sporočite … Bog vas blagoslavljaj na vseh poteh življenja …
župnik Jože

P.S. Naj za lepo počitniško popotnico zapišem še del molitve, ki jo je v angleščini napisala prijazna dama in oddala v skrinjico molitev: »Dragi Bog. Od zelo daleč sem prišla. In končno te vidim, Slovenija. Slovenija so nebesa. Tukaj čutim tvojo navzočnost, Gospod … Hvala, Gospod Bog …« (10. 5. 2016)

Oznanila 

• Nedelja, 19. 6.: 12. NEDELJA MED LETOM, sv. Nazarij, prvi koprski škof. Ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim. Zah 12,10-11; 13,1; Gal 3,26-29; Lk 9,18-24. 
• Ponedeljek, 20. 6.: sv. Florentina, opatinja. Večerna maša z večernicami za duše v vicah. 2 Kr 17,5-8.13-15a; Mt 7,1-5. 
• Torek, 21. 6.: sv. Alojzij Gonzaga, redovnik. 2 Kr 19,9b-11.14-21.31-35a.36; Mt 13,44-46. 
• Sreda, 22. 6.: sv. Janez Fischer, škof in Tomaž More, mučenca. Ob 17. uri bo sveta maša za Malteški bolniški viteški red, ob 18.30 pa bo ob zunanjem praznovanju sv. Jožefmarije, ustanovitelja Opus Dei, daroval sveto mašo škof Franci Šuštar. 2 Kr 22,8-13; 23,1-3; Mt 7,15-20. 
• Četrtek, 23. 6.: sv. Jožef Cafasso, redovnik. Ob 16. uri začetek »24 UR POSTA IN MOLITE ZA DOMOVINO«. Pri večerni sveti maši bodo sodelovali mladi tudi s petjem. Najsvetejše bo v stolnici izpostavljeno do naslednjega dne (tudi ponoči), 24. 6., do 16. ure. 2 Kr 24,8-17; Mt 7,21-29. 

• Petek, 24. 6.: Rojstvo Janeza Krstnika. Svete maše le ob 6.00, 7.00, 8.00 in 9.00. Ob 14.30 sprejem fatimske Marije Romarice (pri potopnih stebričkih, nato sprevod v stolnico). Sledi ura molitve. Ob 16. uri je maša vseh slovenskih škofov za domovino ob 25-letnici samostojnosti. Med mašo bo posvetitev vernega slovenskega naroda Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Po maši slovo od Marije Romarice. Iz 59,1-6; Apd 13,22-26; Lk 1,57-66.80. 

• Sobota, 25. 6.: sv. Doroteja, mati in mistikinja, DAN DRŽAVNOSTI. Žal 2,2.10-14; Mt 8,5-17. 
• Nedelja, 26. 6.: 13. NEDELJA MED LETOM, sv. sv. Jožefmarija Eskrivá, ustanovitelj Opus Dei. Ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim. 1 Kr 19,16b.19-21; Gal 5,1.13-18; Lk 9,51- 62. 
• Ponedeljek, 27. 6.: sv. Ema Krška, kneginja. Večerna maša z večernicami za duše v vicah. Am 2,6-10.13-16; Mt 8,18-22. 

• Torek, 28. 6.: sv. Irenej (Hotimir) Lyonski, škof in cerkveni učitelj. Ob »DNEVU SVETEGA OČETA« (praznik sv. Petra in Pavla) bo apostolski nuncij v Republiki Sloveniji msgr. dr. Juliusz Janusz ob 17.30 daroval slovesno sveto mašo, na katero ste vljudno vabljeni. Večerna maša odpade! Am 3,1-8; 4,11-12; Mt 8,23-27. 

• Sreda, 29. 6.: SV. PETER IN PAVEL, apostola. Ob 9. uri MAŠNIŠKO POSVEČENJE. Svete
  
  maše so po nedeljskem redu. Apd 12,1-11; 2 Tim 4,6-8.17-18; Mt 16,13-19. 
• Četrtek, 30. 6.: prvi mučenci rimske Cerkve. Četrtek pred prvim petkom, zato je po večerni maši pred Najsvetejšim molitev za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov. Am 7,10-17; Mt 9,1-8. Petek, 1. 7.: Estera, svetopisemska žena. 
• Prvi petek. Ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim s posvetitvijo Srcu Jezusovemu, ob 15.00 ura Božjega usmiljenja in sveta maša. Am 8,4-6.9-12; Mt 9,9-13. Sobota, 2. 7.: Ptujskogorska Mati božja. 
• Prva sobota. Ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in posvetitev Srcu Marijinemu, ob 16.00 pa maša za domovino. Am 9,11-15; Mt 9,14-17. 
• Nedelja, 3. 7.: 14. NEDELJA MED LETOM – nedelja Slovencev po svetu in god sv. Tomaža, apostola. Ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim – molimo po namenu molitev oddanih v skrinjico molitev. Iz 66,10-14.c; Gal 6,14-18; Lk 10,1- 11.17-20. 
• Ponedeljek, 4. 7.: sv. Urh (Urlik, Uroš), škof. Večerna maša z večernicami za duše v vicah. Oz 2,16b.17b-18.21-22; Mt 9,18-26. 
• Torek, 5. 7.: sv. Ciril in Metod, slovanska apostola, sozavetnika Evrope. Ezk 34,11-16; 1 Tes 2,2b-8; Jn 10,11-16. 
• Sreda, 6. 7.: sv. Marija Goretti, devica in mučenka. Oz,10,1-3.7-8.12; Mt 10,1-7. 

• Četrtek, 7. 7.: sv. Vilibald, škof. Smrtni dan božjega služabnika Antona Vovka. Začetek TRIDNEVNE PRIPRAVE NA PRIHOD milostnega kipa MARIJE IZ FATIME. Ob 8.30 bo molitev rožnega venca pred Najsvetejšim, pri sveti maši ob 9.00 pa posebni nagovor. Ob 18.30 sveta maša V ZAHVALO ZA KONEC VOJNE l. 1991 – po maši BLAGOSLOV IN ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE vsem, ki so v slovenski zgodovini umrli za domovino. Slovesnost bo vodil apostolski nuncij msgr. dr. Juliusz Janusz. Oz 11,1.3-4.8c-9; Mt 10,7-15. 

• Petek, 8. 7.: sv. Kilijan, škof in mučenec. Drugi dan tridnevnice: Ob 8. 30 bo molitev rožnega venca pred Najsvetejšim, posebni nagovor pa pri sveti maši ob 9.00 in 18.30. Oz 14,2-10; Mt 10,16-23. 
• Sobota, 9. 7.: sv. Avguštin Zhao Rong in drugi kitajski mučenci. Tretji dan tridnevnice. Ob 8.30 bo molitev rožnega venca pred Najsvetejšim, pri sveti maši ob 9.00 pa poseben nagovor. Iz 6,1-8; Mt 10,24-33. 

• Nedelja, 10. 7.: 15. NEDELJA MED LETOM in god sv. Amalije (Alme), mučenke. Ob 12. uri slovo Marije Romarice v cerkvi Marijinega oznanjenja (frančiškani), nato procesija s kipom v stolnico. Ob 12.20 prihod v stolnico (sveta maša ob 12.30 odpade). Možnost za skupno in osebno pripravo na posvetitev do 15.30, ko je sklepni del. Ob 16. uri, ko se začne sveta maša, ki jo bo vodil nadškof Stanislav Zore, bo tudi posvetitev nadškofije in naše župnije Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Po maši je sprevod (procesija) z milostnim kipom Marije Romarice k sv. Jožefu. 5 Mz 30,10-14; Kol 1,15-20; Lk 10,25- 37. 

• Ponedeljek, 11. 7.: sv. Benedikt, opat, zavetnik Evrope. Večerna maša z večernicami za duše v
  
  vicah. Iz 1,11-17; Mt 10,34-42; 11,1. 
• Torek, 12. 7.: sv. Mohor, škof, in Fortunat, diakon, mučenca. Iz 7,1-9; Mt 11,20-24. 
• Sreda, 13. 7.: sv. Henrik (Hinko), kralj. Po večerni maši koncert zbora Christ the King iz Velike Britanije. Iz 10,5-7.13-16; Mt 11,25-27. 
• Četrtek, 14. 7.: sv. Kamil de Lellis, duhovnik – redovni ustanovitelj. Iz 26,7-9.12.16-19; Mt 11,28-30. 
• Petek, 15. 7.: sv. Bonaventura, škof in cerkveni učitelj. Iz 38,1-6.21-22,7-8; Mt 12,1-8. 
• Sobota, 16. 7.: Karmelska Mati božja. Mih 2,1-5; Mt 12,14-21. 
• Nedelja, 17. 7.: 16. NEDELJA MED LETOM in god sv. Aleša, spokornika. Ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim. 1 Mz 18,1-10a; Kol 1,24-28; Lk 10,38- 42. 
• Ponedeljek, 18. 7.: sv. Friderik (Miroslav), škof in mučenec ter bl. Elij iz Koštabone, diakon in mučenec. Večerna maša z večernicami za duše v vicah. Mih 6,1-4.6-8; Mt 12,38-42. 
• Torek, 19.7.: sv. Arsenij Veliki, puščavnik. Mih 7,14-15.18-20; Mt 12,46-50. 
• Sreda, 20. 7.: sv. Apolinarij, škof in mučenec. Jer 1,1.4-10; Mt 13,1-9. 
• Četrtek, 21. 7.: sv. Lovrenc iz Brindisija, duhovnik – cerkveni učitelj. Jer 2,1-3.7-8.12-13; Mt 13,10-17. 
• Petek, 22. 7.: sv. Marija Magdalena, spokornica – svetopisemska žena. Jer 3,14-17; Mt 13,18-22. 
• Sobota, 23. 7.: sv. Brigita Švedska, redovnica – sozavetnica Evrope. Jdt 8,2-8; Mt 5,13-16. 
• Nedelja, 24. 7.: 17. NEDELJA MED LETOM – krištofova nedelja, goduje sv. Krištof, mučenec. Blagoslov avtomobilov in nabirka MIVA. Ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim. 1 Mz 18,20-31; Kol 2,12-14; Lk 11,1-13. 
• Ponedeljek, 25. 7.: sv. Jakob Starejši, apostol. Večerna maša z večernicami za duše v vicah. 2 Kor 4,7-15; Mt 20,20-28. 
• Torek, 26. 7.: sv. Joahim in Ana, starši Device Marije. Jer 14,17-22; Mt 13,36-43. 
• Sreda, 27. 7.: sv. Gorazd, Kliment in drugi učenci sv. Cirila in Metoda. Jer 15,10.16-21; Mt 13,44-46. 
• Četrtek, 28. 7.: sv. Viktor (Zmago), papež. Jer 18,1-6; Mt 13,47-53. 
• Petek, 29. 7.: sv. Marta, svetopisemska žena (Lazarjeva sestra). Jer 26,1-9; Mt 13,54-58. 
• Sobota, 30. 7.: sv. Peter Krizolog, škof – cerkveni učitelj. Jer 26,11-16.24; Mt 14,1-12. 
• Nedelja, 31. 7.: 18. NEDELJA MED LETOM. Goduje sv. Ignacij Lojolski. Ob 15.30
  
  molitvena ura pred Najsvetejšim Prd 1,2; 2,21-23; Kol 3,1-5.9-11; Lk 12,13-21. 
• Ponedeljek, 1. 8.: sv. Alfonz M. Ligvorij, škof – cerkveni učitelj. Večerna maša z večernicami za duše v vicah. Jer 28,1-17; Mt 14,13-21. 
• Torek, 2. 8.: sv. Evzebij iz Vercellija, škof. Jer 30,1-2.12-15.18-22; Mt 14,22-36. 
• Sreda, 3. 8.: Lidija, svetopisemska žena. Sreda pred prvim petkom, zato je po večerni maši še molitev v čast sv. Jožefu za družine, može in fante … Jer 31,1-7; Mt 15,21-18. 
• Četrtek, 4. 8.: sv. Janez Marija Vianney, arški župnik. Četrtek pred prvim petkom, zato je po večerni maši pred Najsvetejšim molitev za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov. Jer 31,31-34; Mt 16,13-23. Petek, 5.8.: spomin posvetitve bazilike sv. Marije snežne (Nives). 
• Prvi petek. Ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim, ob 15.00 ura Božjega usmiljenja in sveta maša. Nah 2,1-3; 3,1-3.6-7; Mt 16,24-28. Sobota, 6. 8.: JEZUSOVA SPREMENITEV NA GORI, praznik. 
• Prva sobota. Ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in posvetitev Srcu Marijinemu, ob 16.00 pa maša za domovino. Dan 7,9-10.13-14; 2 Pt 1,16-19; Lk 9,38b-36. 
• Nedelja, 7. 8.: 19. NEDELJA MED LETOM. Ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim – molimo po namenu molitev oddanih v skrinjico molitev. Mdr 18,6-9; Heb 11,1-2.8-19; Lk 12,32- 48. 
• Ponedeljek, 8. 8.: sv. Dominik, redovni ustanovitelj. Večerna maša z večernicami za duše v vicah. Ezk 1,2-5.24-28c; Mt 17,22-27. 
• Torek, 9. 8.: sv. Terezija Benedikta od Križa (Edith Stein), redovnica – mučenka, sozavetnica Evrope. Est 14,1.3-5.12-14; Jn 4,19-24. 
• Sreda, 10. 8.: sv. Lovrenc, diakon in mučenec. 2 Kor 9,6-10; Jn 12,24-26. 
• Četrtek, 11. 8.: sv. Klara (Jasna), devica – redovna ustanoviteljica. Ezk 12,1-12; Mt 18,21-35; 19,1. 
• Petek, 12. 8.: sv. Ivana Šantalska, devica – redovna ustanoviteljica. Ezk 16,59-63; Mt 19,3-12. 
• Sobota, 13. 8.: sv. Poncijan, papež in Hipolit, duhovnik, mučenca. Ezk 18,1-10.13b.30-32; Mt 19,13-15. 
• Nedelja, 14. 8.: 20. NEDELJA MED LETOM. Ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim. Jer 38,4-6.8-10; Heb 12,1-4; Lk 12,49- 53. 

• Ponedeljek, 15. 8.: MARIJINO VNEBOVZETJE – zapovedani praznik. Maše po nedeljskem redu. Ob 15.30 litanije Matere božje pred Najsvetejšim. Raz 11,19a; 12,1-6a.10ab; 1 Kor 15,20- 26; Lk 1,39-56. 

• Torek, 16. 8.: sv. Rok, romar, spokornik. Ezk 28,1-10; Mt 19,23-30. 
• Sreda, 17.8.: sv. Evzebij, papež in mučenec. Državni praznik (ni dela prost dan) združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Ezk 34,1-11; Mt 20,1-16a. 
• Četrtek, 18. 8.: sv. Helena (Alenka), cesarica. Ez 36,23-28; Mt 22,1-14. 
• Petek, 19. 8.: sv. Janez Eudes, duhovnik. EZK 37,1-14; Mt 22,34-40. 
• Sobota, 20. 8.: sv. Bernard, opat – cerkveni učitelj. Ezk 43,1-7a; Mt 23,1-12. 
• Nedelja, 21. 8.: 21. NEDELJA MED LETOM in god sv. Pija X., papeža. Ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim. Iz 66,18-21; Heb 12,5-7.11-13; Lk 13,22-30. 
• Ponedeljek, 22. 8.: Devica Marija Kraljica. Večerna maša z večernicami za duše v vicah. 2 Tes 1,1-5b.11b-12; Mt 23,13.15-22. 
• Torek, 23. 8.: sv. Roza iz Lime, devica. Ob 18.30 bo spominska maša za žrtve vseh totalitarnih režimov 20. stoletja in memorial. Spominsko slavje pripravlja Center za narodno spravo in Vojaški vikariat. Sveto mašo bo daroval nadškof msgr. Stanislav Zore. 2 Tes 2,1-3a.14-17; Mt 23,23-26. 
• Sreda, 24. 8.: sv. Jernej (Natanael), apostol. Raz 21,9b-14; Jn 1,45-51. 
• Četrtek, 25. 8.: sv. Jožef Kalasanc, duhovnik. 1 Kor 1,1-9; Mt 24,42-51. 
• Petek, 26. 8.: sv. Zeferin, papež. 1 Kor 1,17-25; Mt 25,1-13. 
• Sobota, 27. 8.: sv. Monika, mati sv. Avguština. 1 Kor 1,26-31; Mt 25,14-30. 
• Nedelja, 28. 8.: 22. NEDELJA MED LETOM. Goduje sv. Avguštin, škof – cerkveni učitelj. Ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim. Sir 3,17-18.20.28-29; Heb 12,18-19.22- 24; Lk 14,1.7-14. 
• Ponedeljek, 29. 8.: Mučeništvo Janeza Krstnika. Večerna maša z večernicami za duše v vicah. 1 Kor 2,1-5; Lk 4,16-30. 
• Torek, 30. 8.: sv. Feliks (Srečko), mučenec. 1 Kor 2,10b-16; Lk 4,31-37. Sreda, 31. 8.: sv. Rajmund Nonad, redovnik, kardinal. 
• Sreda pred prvim petkom, zato je po večerni maši še molitev v čast sv. Jožefu za družine, može in fante … 1 Kor 3,1-9; Lk 4,38-44. Četrtek, 1. 9.: sv. Egidij (Tilen), opat. 
• Četrtek pred prvim petkom, zato je po večerni maši pred Najsvetejšim molitev za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov. 1 Kor 3,18-23; Lk 5,1-5. Petek, 2. 9.: sv. Marjeta, devica, mučenka. 
• Prvi petek. Ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim, ob 15.00 ura Božjega usmiljenja in sveta maša. 1 Kor 4,1-5; Lk 5,33-39. Sobota, 3. 9.: sv. Gregor Veliki, papež – cerkveni učitelj. 
• Prva sobota. Ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in posvetitev Srcu Marijinemu, ob 16. h pa maša za domovino. 1 Kor 4,6-15; Lk 6,1-5. 
• Nedelja, 4. 9.: 23. NEDELJA MED LETOM – angelska nedelja. Ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim – molimo po namenu molitev oddanih v skrinjico molitev. Mdr 9,13-18b; Flm 9b-10.12-17; Lk 14,25-33.

Iz življenja župnije 

V četrtek, 9. junija, nam je »O pokori« spregovoril dr. Feliu Torra.

V soboto, 11. junija, smo na Dolenjskem imeli zaključek verouka s prijetnim druženjem in sveto mašo. 

Dogodki pred nami 

• Vsak delovni dan je ob 8.30 molitev pred odprtim tabernakljem za mesto, državo in domovino. 
• Vsako nedeljo in zapovedani praznik je ob 15.30 ura molitve pred Najsvetejšim in sveta maša. 
• Vsak ponedeljek je ob 18.30 sveta maša z večernicami za duše v vicah. 
• Vsak petek je ob 15. uri ura Božjega usmiljenja in sveta maša. 
• V četrtek, 23. junija, bomo ob 16. uri začeli s 24-urnim češčenjem, tako imenovanih »24 UR POSTA IN MOLITVE ZA DOMOVINO«, ki ga bomo zaključili s SVETO MAŠO ZA DOMOVINO, ki jo bodo 

• v petek, 24. junija ob 16. uri darovali vsi slovenski škofje (osrednja maša za domovino). Pri tej maši bo posvetitevvernega slovenskega naroda Jezusovemuin Marijinemu Srcu. Fatimska Marija Romarica bo kar dvakrat prišla v našo stolnico, 

• v petek, 24. Junija, od 15.30 do 17.30 (osrednje maša za domovino ob 25-letnici

  

  samostojnosti), ko bomo skupaj s slovenskimi škofi posvetili vernislovenski narod Jezusovemu in Marijinemubrezmadežnemu Srcu, 

• in v nedeljo, 10. Julija, od 12.20 do 17.30, ko bo posvetitev za našo nadškofijo in župnijo. Na slednji dogodek se bomo pripravljali s tridnevnico. 

• V torek, 28. junija, bo ob 17.30 sveta maša ob »dnevu sv. očeta«, ki jo bo daroval apostolski nuncij msgr. dr. Juliusz Janusz. 
• V četrtek, 7. julija, bo ob 18.30 slovesna sveta maša, ki jo bo daroval apostolski nuncij msgr. dr. Juliusz Janusz, ki bo po maši ob 25-letnici samostojnosti blagoslovil pomnik vsem, ki so umrli za domovino.

• V nedeljo, 10. julija, priroma v stolnico milostni kip Marije iz Fatime. Ob 12.00 je slovo od frančiškanov, nato procesija v stolnico, kjer bomo lahko pred milostnim kipom molili do 16. ure, ko bo sveta maša s posvetitvijo nadškofije in župnije Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Sveto mašo daruje nadškof Zore. Po sveti maši bo milostni kip v procesiji odšel k sv. Jožefu. Na prihod milostnega kipa se bomo pripravljali s tridnevnico. 

• V torek, 23. 8., na spominski dan na žrtve vseh totalitarnih režimov, bo ob 18.30 sveta maša in memorial, ki ga pripravljata Center za narodno spravo in Vojaški vikariat. Sveto mašo daruje nadškof Stanislav Zore. Med stolnimi duhovniki imamo kar dva zlatomašnika: msgr. dr. Rudi Koncilija in msgr. mag. Jože Trošt. Obeh jubilantov se veselimo in upamo, da bomo lahko z njima obhajali zlato mašo tudi v stolnici. Še posebej se veselimo slavja našega nekdanjega regens chorija g. Jožeta Trošta in mu skupaj s stolnim zborom in celotnim občestvom kakor tudi gospodu Rudiju Konciliji vzklikamo: »Blagoslovi, Gospod! Še na mnoga leta!« O podrobnostih pa, prosim, glejte za vsak dan posebej.Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ 
  

Misel tedna 

Kardinal Sodano o Sloveniji (pri maši ob 25-letnici samostojne Slovenije, ki jo je daroval v Vatikanu): »Slovenija je danes poklicana, da sprejme Kristusovo sporočilo, kakor je to storila pred več stoletji, ko je Kristusov evangelij bil oznanjen v vaši deželi,« je dejal kardinal Sodano med homilijo in spomnil, da je enako spodbudo izrekel že pred petimi leti, ko je daroval slovesno mašo ob 20-letnici osamosvojitve Slovenije.
 »Danes … bi želel ponoviti isto sporočilo, sporočilo zvestobe tisti dragoceni duhovni dediščini, ki je vedno zaznamovala zgodovino Slovenije.« … Ljudje so v opojnosti svoje moči (že) nameravali zgraditi mesto in pri tem zanemariti Boga.
A tisto mesto je postalo babilonski stolp. »Tudi v Evropi smo imeli takšno žalostno izkušnjo v različnih zgodovinskih obdobjih … Pluralna družba ne pomeni agnostične družbe.
 Laična država nikakor ne pomeni laicistične države, ki ne upošteva verskih vrednot,« zato naj »dvignemo h Gospodu gorečo molitev za novo Slovenijo, ki se bo razvijala v brazdi tistih duhovnih vrednot, ki so podlaga vsake civilizacije.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/06/13/

Teden Božje Besede 12. 6.–19. 6. 2016

11. nedelja med letom Lk 7,36-8,3 

»To je tista, ki se ponuja moškim. Zaradi nje je marsikateri zakon razpadel. Gnali so jo čez mesto, da bi jo izven obzidja kamenjali. Še prej so jo privedli pred Jezusa, naj jo obsodi!« … On jo je rešil s tem, da je Judom rekel: »Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« S tem je povedal: »Nihče, ki tu stoji, ni tak, kot bi moral biti.« Vsi so odpovedali v ljubezni. Krivi so, ker niso omogočili ljubezni, da bi v njih rasla. »Ta se je v hiši pririnila do Jezusa in s svojim početjem motila pogovor z Jezusom«, ki ga je organiziral farizej Simon.
Ona je vso pozornost pritegnila nase. »Jezusu je s solzami močila noge in mu jih brisala z lasmi ter vanje vtirala dragoceno dišeče olje. Za nekatere je bila to huda provokacija, za Jezusa pa posledica njene velike ljubezni. Samo ljubezen lahko privede do take hvaležnosti.
Sad ljubezni je vedno ljubezen. Ljubezen zna prisluhniti, izziva. Včasih postavlja tudi neprijetna vprašanja. Smo doslej vsaj kdaj zares ljubili? Ljubezen ni drugemu »viseti na ramenih«, biti zaljubljen vanj, bolestno zasledovati nekoga, spati z nekom … Ko bo nastopil trenutek »poslednje sodbe«, nam bo zastavljeno vprašanje, koliko smo ljubili.
V romanu z naslovom »Moje ime je bilo Juda«, opiše avtor C. K. Stead dogajanje v farizejevi hiši takole: »Marija Magdalena je bila ena od Jezusovih najbolj zvestih spremljevalk. Brez dvoma jo je imel rad. Zaupal ji je, ji odpustil grehe, bil vesel njene neustrašenosti.
Sprejel bi jo gotovo v krog ožjih učencev, če bi bila moškega spola.« Nekatere pa je njeno ravnanje zabavalo. Opazovali so, kako poljublja Jezusove noge, jih briše z lasmi, mazili z oljem. »To je ženska, ki očitno rada vedno provocira.«
Njeno življenje je ena sama provokacija. Različno jo ocenjujejo. Tudi Jezusovi učenci. Drugače Jezus. Za njeno ljubezen ji vrača z Božjo ljubeznijo. Kdor sprejema ljubezen, jo je sposoben dajati. Ne vemo ali je bila to res Marija Magdalena. Označujejo jo za »ženo brez imena«. Važno je spoznanje: Sad ljubezni je lahko le ljubezen!
dr. Peter Kvaternik 

Župnikova beseda 

Prelat prelature Opus Dei, foto: ŠkeBl

Sestre in bratje! Tudi za našo stolnico in župnijo počasi prihaja čas, ko bomo medse sprejeli kip Marije romarice iz Fatime. V naši stolnici bomo kip imeli kar dvakrat. V petek, 24. Junija, in v nedeljo, 10. julija. Natančne ure so navedene v rubriki Dogodki pred nami.
PosvetitevJezusovemu in Marijinemu Srcu, ki jo bomo skupaj s škofi 24. junija pri maši za domovino izrekli verni Slovenci, je tudi spomin na dogodek posvetitve, ki jo je med drugo svetovno vojno opravilo tisoče vernih Slovencev skupaj s škofom Gregorijem Rožmanom.
Zato želim tu deliti z vami Spomin na obletnico posvetitve Slovencev Materi Božji maja leta 1944, ki ga je za nas zapisal, takrat petnajstletni mladenič Josip, ki je danes v krepkih osemdesetih, prof. dr. Josip M. Turk, dr. med. Takole je zapisal: »Potekalo je zadnje leto 2. svetovne vojne. Čas hudih dogodkov, velike zmede in trpljenja. Slovenija je bila razkosana, zasedena od Nemcev. Po Dolenjskem so divjali boji med partizani, domobranci in Nemci.
Tudi na Gorenjskem in Štajerskem ni bilo miru. Mnogo ljudi je bilo odgnanih v razna taborišča. Smrt je kosila med ljudstvom. Cerkev se je odločila poklicati na pomoč Mater Božjo s tem, da ji posveti slovensko ljudstvo.
Škof Gregorij Rožman je zbral prebivalstvo iz Ljubljane in ljubljanske pokrajine in ga povedel v sprevodu iz središča – od stolnice svetega Nikolaja na Rakovnik. Odmevala je pesem: 'Marija, Marija, vse ljudstvo ječi, Marija, pomagaj nam ti.' Sam sem bil star 15 let.
V sprevod sem se vključil kot dijak pod vodstvom kateheta Janeza Oražma. Bil je to velik zbor ljudi od otroških let do odraslih, z veliko vere in močnim upanjem v pomoč. Ljubljana, 9. 5. 2016« Blagoslova želim vsem in globoko vabilo k pomisleku za posvetitev Jezusovemu inMarijinemu Srcu in udeležbi na obeh (ali vsaj eni) slovesnosti posvetitev. 
Jože Plut

Oznanila 

• Nedelja, 12. 6.: 11. NEDELJA MED LETOM. 2 Sam 12,7-10.13; Gal 2,16.19-21; Lk 7,36-8,3. 
• Ponedeljek, 13. 6.: sv. Anton Padovanski, redovnik in cerkveni učitelj. 1 Kr 21,1-16; Mt 5,38-42. 
• Torek, 14 .6.: sv. Valerij in Rufin, mučenca. 1 Kr 21,17-29; Mt 5,43-48. 
• Sreda, 15. 6.: sv. Vid, mučenec. 2 Kr 2,1.6-14; Mt 6,1-1.16-18. 
• Četrtek, 16. 6.: sv. Beno, škof. Sir 48,1-14; Mt 6,7-15. 
• Petek, 17. 6.: sv. Rajner, samotar. 2 Kr 11,1-4.9-18; Mt 6,19-23. 
• Sobota, 18. 6.: sv. Marko in Mercilijan, mučenca. 2 Krn 24,17-25; Mt 6,24-36. 
• Nedelja, 19. 6.: 12. NEDELJA MED LETOM, sv. Nazarij, prvi koprski škof. Zah 12,10-11; 13,1; Gal 3,26-29; Lk 9,18-24.

Iz življenja župnije 

V četrtek, 2. junija, so stolnico obiskali upokojenci iz Mute.

Upokojenci z Mute, foto: ŠkeBl

V petek, 3. junija, je po obisku pri nadškofu svetoletno stolnico obiskal prelat prelature Opus dei mons. Javier Echevarría.
V soboto, 4. junija, so iz Grosuplja peš priromali večinoma mladi romarji, v nedeljo, 5. junija, pa romarji iz Brezovice.
V nedeljo, 5. junija, pa so se nam pri popoldanski sveti maši pridružili peš romarji iz župnije Brezovica.

Dogodki pred nami 

• V ponedeljek, 13. junija, ob 18.30 sveta maša z večernicami za duše v vicah. 
• V petek, 17. junija, bo ob 15. uri uraBožjega usmiljenja in sveta maša. 
• V soboto, 18. junija, je narodno romanje bolnikov in invalidov na Brezje. Iz naše župnije ne bomo organizirali posebnega avtobusnega prevoza, saj se je zadnja leta prijavilo zelo malo udeležencev. Prosim, prijavite se v sosednjih župnijah, še lepše pa bi bilo, da svojci poskrbite za prevoz. 
• V nedeljo, 19. junija, bomo pri vseh mašah brali pismo slovenskih škofov ob 25. letnici suverenosti Slovenije. Pri vseh mašah s petjem bomo zapeli slovensko himno. Mašni obrazec bo za domovino in državo. 
• V četrtek, 23. junija, bomo ob 16. uri začeli s 24. urnim češčenjem, tako ime novanih »24 UR POSTA IN MOLITVE ZA DOMOVINO«, ki ga bo mo zaključili s SVETO MAŠO ZA DO MOVINO, ki jo bodo 
• v petek, 24. junija, ob 16. uri darovali vsi slovenski škofje (osrednja maša za domovino). 

• Fatimska Marija romarica bo kar dvakrat prišla v našo stolnico, v petek, 24. junija, od 15.30 do 17.30 (osrednja maša za domovino ob 25. letnici samostojnosti), ko bomo skupaj s slovenskimi škofi posvetili verni sloveski narod Jezusovemu in Marijinemubrezmadežnemu Srcu, in 

• v nedeljo, 10. julija, od 12.30 do 17.30, ko bo posvetitev za našo nadškofijo in župnijo. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com

Misel tedna 

Mladi romarji z Grosupljega, foto: JoPl

Papež Frančišek sodnikom in pravnikom: »Sodnike prosim, naj uresničujejo svojo poklicanost in svoje temeljno poslanstvo, ki je vzpostavljanje pravičnosti, brez katere ni reda, trajnostnega in celostnega razvoja ter še manj družbenega miru. Nedvomno je družbeno zlo, ki je v današnjem svetu zelo prisotno, korupcija na vseh ravneh.
Le-ta oslabi katerokoli vlado, demokracijo in sodno delovanje. Vi, sodniki, imate dolžnost, da izvajate pravičnost. Posebej vas prosim, da posvetite posebno pozornost pravičnosti na področju trgovine z ljudmi. V soočanju z le-to in z organiziranim kriminalom vas prosim, da se varujete, da bi zapadli v mrežo korupcije …
Sodniki so danes poklicani, da bolj kot kadarkoli prej posvetijo veliko pozornosti potrebam žrtev. So prve osebe, ki morajo biti rehabilitirane in ponovno vključene v družbo.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/06/04/

Teden Božje Besede 5. 6.–12. 6. 2016

10. nedelja med letom Lk 7,1-11 

Romarji z dekanije Ribnica, foto: JoPll

Pred časom so nas mediji zasipali s poročili o rekah beguncev (gre za begunce in ne migrante), ki so prihajali sem z vzhoda in juga. Najprej so jih ljudje sprejeli z naklonjenostjo in jim nudili pomoč. Potem so postali zaskrbljeni, predvsem zaradi drugačne kulture prišlekov. Kam namestiti družine z veliko otroci?
Kako se soočiti z islamsko vero? Kaj pa z vidika beguncev? Doma jim je vojna uničila vse. Zgubili so sorodnike, hišo, službo … Mnogi so morali stran zaradi vere. Radi bi živeli. Bolje kot zdaj. Neprekinjene kolone beguncev na TV so kot velikanske procesije. V stiski prosijo za pomoč. Ponekod so res pustili za sabo kupe odpadkov, vendar so večinoma ohranili disciplino. Pobegniti hočejo smrti in omogočiti otrokom normalno življenje. Evangelij govori o podobni koloni ljudi. Vodi jo nek mrlič.
Spominja na vse, ki so utonili v Sredozemskem morju in jih je kasneje morje naplavilo na obalo. Za mrtvim mladeničem iz Naima greDO njegova mati, sorodniki, prijatelji in vaščani ter globoko žalujejo. V tistem času je bilo treba mrliča še isti dan pokopati izven mestnega obzidja. Udeleženci pogreba bi radi, da bi se življenje vrnilo v tega mladeniča. Tudi mi spremljamo znance in prijatelje h grobu.
 Smo brez besed. Morali bi pokojnikove sorodnike tolažiti, a ne gre. Radi bi rešili mladega človeka iz objema smrti, a to ni mogoče. Tako so se počutili tudi tisti v pogrebnem sprevodu pred Naimom. Podobno se počutimo mi, ko na TV gledamo, kako se ubežniki trudijo, a obale žal mnogi ne dosežejo. Morda so med njimi sinovi-edinci, ki so doslej skrbeli za svojo mater. Mnogi ljudje se danes počutijo kot da jih vodni tok smrti neustavljivo nosi z veliko hitrostjo po utečenem koritu življenja. Sprva se zdi kot »vožnja« po toboganu celo zabavno, a kmalu lahko postane ena sama groza. Dva človeška tokova torej trčita skupaj pred vrati mesta Naim.
Na eni strani je tok smrti, kajti na čelu tega je mrlič, in na drugi tok življenja, ki ga vodi Jezus. Žalujoči materi pravi: »Ne jokaj!« S tem postavi v ospredje tiste,ki trpijo, žalujejo … Smrti ni več, ker je z Jezusovim vstajenjem nastopila nova doba: Življenje samo.
Mladeniča je poklical nazaj v življenje. Jezus je navzoč v žalujočih in trpečih. Od nas pričakuje vero v vstajenje. Pred Naimom sta se srečala sprevod smrti in sprevod življenja. Kaj in kje so danes mestna vrata? So to zunanje meje Evropske zveze? So to meje naše države? Ta vrata so povsod – v družini, na cesti, v hišah beguncev … Jezus je tam in vsakemu od nas govori: »Ne jokaj!«
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda 

Sestre in bratje! Počasi mineva eno leto odkar izhaja Teden Božje Besede (TBB) v prenovljeni obliki. To je obdobje, ko lahko začnemo premišljevati o morebitnih spremembah in dopolnilih, kakor tudi o morebitnih spremembah reda (ur svetih maš) in vzpostavitvi primernih izrednih delivcev (delivk) obhajil pri svetih mašah ob nedeljah in praznikih. Nekatere predloge za TBB ste že dali meni osebno, druge (kot na primer večje črke itd.) pa ste posredovali prek članov Župnijskega pastoralnega sveta (ŽPS). Hvala lepa.
Tudi na zadnji seji ŽPS smo govorili o predlogih in morebitnih pobudah za spremembe TBB. Pogovarjali smo se o vmesnosti pisanja vsakodnevnih citatov odlomkov Svetega pisma, ki jih beremo pri maši, in morebitnem (verjetnem) izhajanju TBB na vsakih štirinajst dni. Upoštevati želimo kar nekaj dejstev: ciljna publika TBB, ki je stolno občestvo, takšno kakršno je; sprememba koncepta glede na namen iz začetkov izdajanja TBB, ko je bilo drugih publikacij zelo malo in je bilo zato vmesno pisati dnevne citate za Božjo besedo, vrstico pred evangelijem itd. (danes lahko navedke najdemo v Družini, koledarjih, Magnificatu, na spletnih naslovih); želimo, da je TBB estetski, s primerno vsebino in zunanjim izgledom, saj ga vzamejo tudi mnogi občasni obiskovalci stolnice in turisti ter tako nesejo »podobo utripa naše krščanske skupnosti« s seboj.
To so tudi razlogi, da po začetni novi obliki v lanskem septembru, nismo bistveno spreminjali ne koncepta ne oblike, saj po nekaj številkah ne moremo ugotoviti dejanskega odziva in je za to potreben primeren čas.
Vabim vas torej k sodelovanju in pobudam glede TBB, pa tudi glede ritma svetih maš, saj vidimo, da se težišče nedeljnikov z nekdanjih jutranjih premika na opoldanski oziroma popoldanski čas.
Prav tako vas vabim k sodelovanju oziroma prosim vse, ki imate kaj časa in voljo, da del časa darujete skrbi za stolnico (usmerjanje turistov, skrb za diskretno možnost molitve tistih, ki prihajajo v stolnico itd.), pa tudi za petje, branje, molitev, ministriranje, čiščenje. Dobronamerno pišem, dobronamerne odzive pričakujem … Blagoslova želim vsem …

Jože Plut

Stolnica poromala na Brezje, foto: Romar

Oznanila 

• Nedelja, 5. 6.: 10. NEDELJA MED LETOM. 1 Kr 17,17-24; Gal 1,11-19; Lk 7,11-17. 
• Ponedeljek, 6 .6.: sv. Norbert, škof. 1 Kr 17,1-6; Mt 5,1-12. 
• Torek, 7. 6.: sv. Robert Newminsterski, opat in prvi mučenci tržaške Cerkve. 1 Kr 17,7-16; Mt 5,13-16.
•  Sreda, 8. 6.: sv. Medard, škof. 1 Kr 18,20-39; Mt 5,17-19. 
• Četrtek, 9. 6.: sv. Primož in Felicijan, mučenca. 1 Kr 18,41-46; Mt 5,20-26. 
• Petek, 10. 6.: sv. Bogumil Poljski, škof. 1 Kr 19,9a.11-16; Mt 5,27-32. 
• Sobota, 11. 6.: sv. Barnaba, apostol. 1 Kr 19,19-21; Mt 5,33-37. Nedelja, 12. 6.: 11. 
• NEDELJA MED LETOM. 2 Sam 12,7-10.13; Gal 2,16.19-21; Lk 7,36-8,3.

Iz življenja župnije 

V torek, 24. maja, smo šenklavški (stolniški) farani z avtobusom in dvema avtomobiloma poromali k Mariji Pomagaj na Brezje in na Breznico, rojstno župnijo škofa Vovka, božjega služabnika … V soboto, 28. maja, so v stolnico priromali romarji iz dekanije Ribnica in člani Župnijskega pastoralnega sveta iz župnije Ljubljana – Podutik. V nedeljo, 29. maja, pa so uporabniki facebooka in twitterja prišli v stolnico – eni kot romarji, nekateri pa le na ogled.

TW in FB, foto: ŠkeBl

Dogodki pred nami 

• V ponedeljek, 6. junija, je ob 18.30 sveta maša z večernicami za duše v vicah. Po večerni maši je še srečanje za vse BRALCE, ki že berete pri svetih mašah in molitvah ter vse, s katerimi smo se pogovarjali ali pa želite in imate močno voljo za branje pri bogoslužjih. Srečanje bo v župnišču v konferenčni sobi. 
• V torek, 7. junija, bo večerna maša za ustanovitelje stolnega kapitlja. 
• V četrtek, 9. junija, ob 19.15 (po večerni maši), bo v Baragovi dvorani v župnišču predaval dr. Feliu Torra o temi POKORA (kaj je pokora, greh in pokora (spoved), usmiljenje in pokora, različna pokora …). 
• V petek, 10. junija, bo ob 15. uri ura Božjegausmiljenja in sveta maša. V soboto, 11. junija, so ob 8.30 hvalnice. Ta dan bomo na Dolenjskem imeli srečanje družin ob zaključku veroučne šole. Povabljene tudi družine, ki v stolnico hodite k maši, tudi če se verouka udeležujete v drugih župnijah. Le župniku sporočite, koliko vas gre, da bomo lažje organizirali. Z avtomobili se zberemo ob 9.30 na pred trgovino Rutar na Rudniku. 
• V soboto, 18. junija, bo narodno romanje bolnikov in invalidov na Brezje. Iz naše župnije ne bomo organizirali posebnega avtobusnega prevoza (smo se odločili na seji Župnijskega pastoralnega sveta), saj se je zadnja leta prijavilo zelo malo udeležencev. Prosim, prijavite se v sosednjih župnijah ali pa svojci poskrbite za prevoz. 
• Fatimska Marija romarica bo kar dvakrat prišla v našo stolnico, v petek, 24. junija od 15.30 do 18.00 (osrednje maša za domovino ob 25. letnici samostojnosti) in v nedeljo, 10. julija od 12.30 do 17.30, ko bo tudi posvetitev škofije. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/

Misel tedna 

Papež Frančišek o Marijinem obiskanju Elizabete: »To dekle, ki je imelo šestnajst, sedemnajst let, ne več, je bilo pogumno. Vstane in gre. Brez izgovorov … Pogum ženske.
Pogumne ženske, ki so v Cerkvi, so kakor Marija. Te ženske, ki skrbijo za družino; te ženske, ki skrbijo za vzgojo otrok, ki se spoprijemajo z mnogimi nasprotovanji, z mnogo bolečine; ki skrbijo za bolne …
Pogumne: vstanejo in služijo, služijo … Služenje je krščansko znamenje. Kdor ne živi za služenje, ne služi življenju.« Služenje v veselju.