Pisatelj pisma Hebrejcem nadaljuje v tem
odlomku svoj nauk o tem, kakšna je razlika med daritvami stare zaveze,
duhovniki, ki so jih opravljali, ter daritvijo, s katero je Jezus enkrat za
vselej odpravil vse daritve in žrtve, »ki nikoli ne morejo odvzeti grehov«. Ne
moremo trditi, da starozavezne daritve niso dosegale svojega namena, saj so
Izraelce gotovo približale Bogu in bile pristen izraz njihove vere in
hvaležnosti. Z njimi so na najboljši možni način, kakor so vedeli in znali in
s spoznanjem, ki so ga imeli, ter navsezadnje tudi po Božjem naročilu in
predpisih, častili Boga. Celo daritve za greh, čeprav niso mogle odvzeti
grehov, so imele svoj globoki pomen, saj so obujale spokornega duha,
obžalovanje nad grehi in gotovo tudi spodbujale k poboljšanju in
spreobrnjenju.
S tem, ko je Jezus »za grehe daroval eno samo
žrtev«, pa je te daritve ne samo odpravil, ampak tudi dopolnil ter v sebi tako
rekoč »povzel« vse, kar so predstavljale: najdragocenejše in najpopolnejše,
kar se lahko daruje in kar ima moč odvzemati grehe. On je namreč edinorojeni
Sin (Izak), ki ga Oče (Abraham) daruje kot nedolžno žrtev (jagnje) za
odrešenje vseh. Ničesar več ni, kar bi mogli tej daritvi še dodati, saj so z
njo na široko odprta vrata v nebesa. Prvi je »za vekomaj sedel na Božjo
desnico« Kristus, za njim pa bodo tega deležni vsi, ki s(m)o njegovi.
Razveseljuje nas in nam vedno znova vliva upanje to, da je »naredil popolne
tiste, ki so posvečeni« ter da nam je »vse to odpuščeno«. Bog nas je namreč
ustvaril zase, njemu smo posvečeni, zato nam v svoji ljubezni odpušča, da
lahko postanemo 'njemu podobni' (popolni).
Roman
Starc
Teden zaporov od 18. do 24. 11. Tudi letos nas
zaporniški vikar Robert Friškovec vabi k obhajanju tedna zaporov: »Namen tedna
zaporov je, da bi se kristjani zavedali potreb vseh, ki se jih dotika beseda
zapor: zaprte osebe in njihove družine, žrtve kaznivih dejanj, zaposlenih v
zaporskem sistemu in vseh drugih, ki skrbijo za zapornike. Naslov letošnjega
tedna zaporov je Bližajmo se z zaupnostjo. Poziv k zaupnosti odkriva še bolj
izzivalno potovanje, na katero se lahko odpravi vsak, posebej še v času
preizkušnje. Vsi lahko prepoznajo v sebi klic ali tiho hrepenenje po milosti
in usmiljenju, ki bi jim bilo v pravem trenutku v pomoč. V tednu zaporov, ko se
z zaupnostjo bližamo Njegovemu prestolu, stopimo skupaj v molitvi, da bi vsi
prizadeti spoznali, kaj pomeni odkriti sočutje Božjega usmiljenja in milosti
Jezusa Kristusa, ki nas nosi skozi izčrpavajoča in težavna obdobja preizkušenj.
'Bližajmo se z zaupnostjo ..' kamor so se odpravili mnogi pred nami in kamor se
odpravljamo v molitvi skupaj. Naj nas letošnji teden zaporov med seboj poveže v
molitvi in skrbi za vse brate in sestre, ki v sebi doživljajo zapor in težo
življenja v različnih dimenzijah.« Sv. Cecilija. V četrtek goduje zavetnica
cerkvene glasbe, pevcev in organistov. Prav je, da se vsaj ob tej priložnosti
tudi s toplo besedo zahvalimo pevcem našega stolnega zbora, našemu regens chori
g. Gregorju, organistu Matiju ter ostalim, ki občasno priskočijo na pomoč. Prav
tako sem hvaležen tudi vsem, ki zavzeto prepevate in sodelujete pri svetih
mašah z ljudskim petjem. Bog naj vam da še naprej zdravja in dobrega glasu, da
boste radi prepevali njemu v čast!
Ena najlepših in najbolj ganljivih pripovedi
o svetnikih v krščanskem starem veku govori o mladi
kristjani Ceciliji, ki še danes spada med najbolj priljubljene ljudske svetnike. Zgodovinska pričevanja o njenem mučeništvu niso ohranjena, njena zgodba pa je zapisana v pasijonu iz 5. stoletja. Zanesljivo je le, da ni legendarna oseba, saj so leta 1854 v Kalistovih katakombah poleg kripte papežev našli njen grob, kamor jo je dal pokopati papež Urban. Cecilija se je še kot mlado dekle zaobljubila, da želi zaradi ljubezni in zvestobe do Jezusa ostati devica vse svoje življenje. Starši so jo poročili s poganom Valerijem, ki jo je spoštoval in imel tako rad, da ni nasprotoval njeni zaobljubi. Tudi sam se je odločil, da postane kristjan in za krščanstvo pridobil še svojega brata Valerijana. Oba pa sta bila kmalu po krstu izdana, mučena in obglavljena. Prefekt Turcij Almahij, ki se je hotel polastiti njunega premoženja, je dal zapreti še Cecilijo. Postavil jo je pred sodišče in jo silil, da daruje bogovom. Cecilija pa mu je pogumno odgovorila: »Zdi se mi, da si slep, ker jaz in vsi z zdravimi očmi vidimo, da to, kar ti imenuješ bogove, ni nič drugega kot kamen, les in bron ... Stegni svojo roko in zgrabi; čutil boš, če že s pogledom ne zaznavaš, da je to zgolj kamen, in sicer brez koristi. Take kamene podobe so najboljše za v peč, da se iz njih žge apno. Niti sebe niti tebe ne morejo pred plamenom obvarovati. Samo Kristus te lahko reši smrti in večnega ognja.« To so bile njene zadnje besede pred sodnikom, ki jo je nato ukazal sežgati v peči za segrevanje kopeli v njeni lastni hiši. Toda iz plamenov je prišla nepoškodovana, nato je Almahij ukazal, da jo obglavijo. A tudi potem, ko je rabelj trikrat zamahnil po njej z mečem, je ostala živa še tri dni in šele nato umrla v velikih bolečinah. Častimo jo kot zavetnico glasbe, saj naj bi, kot pravi pasijon, na poročni slovesnosti v svojem srcu opevala Boga: »Medtem, ko so zvenele orgle, je devica Cecilija v svojem srcu pela samo k Bogu ...«
STOLNICA NAŠ DOM
Dela v letu 1704
Pred zimo, do konca oktobra, so do vrha
pozidali kapele in jih med seboj povezali z obokom. Z deli so zopet
nadaljevali 3. marca 1074 in najprej dokončali grobnico v kapeli Sv. Rešnjega
telesa, štukaterji pa so začeli oblikovati kapitele. Medtem so razpravljali o
podiranju zvonika ter se odločili, da ga podrejo in namesto njega sezidajo dva.
Giulio Quaglio se je iz domovine vrnil 24.
aprila in s seboj prinesel sliko sv. Dizme. Najprej se je lotil slikanja fresk
na zunanjščini in upodobil Zaharija v templju ter Jezusov krst. Prvega julija,
ko zaradi praznika niso delali, pa se je zaprl v svetišče in se, na freski na
desni steni prezbiterija, kjer sv. Miklavž reši meščane Mire pred lakoto, s
pomočjo zrcala upodobil tako, »da je videti, kakor da na sliki živi
in diha«. Sam je razložil, da se je zato
postavil tja, kjer ubogim razdeljujejo kruh, ker je tudi sam prejel zadosti dober
delež od zavetnika te cerkve, sv. Miklavža. Medtem se je 27. junija zgodila še
ena nesreča pri zidanju, ko se je zgodaj zjutraj
vrh cerkve zlomil viseči mostovž in je eden
izmed zidarjev padel, drugi pa se pravočasno rešil in obvisel med dvema
tramovoma. Teža tramov, ki so padli na spodnjo streho, pa je na tla vrgla še
sedem delavcev, ne da bi bili kakorkoli poškodovani. »Kako čudovit čudež!« je
zapisal Dolničar. »Komu drugemu kot sv. Miklavžu se je treba zahvaliti, ki je
te in vse druge doslej nepoškodovane ohranil in rešil v tolikih očividnih
nevarnostih.«
• V nedeljo, 25. 11., na Kristusa Kralja, bo
slovesno bogoslužje ob 9.00 vodil nadškof msgr. Stanislav Zore.
• V ponedeljek, 26. 11., bodo pri maši ob 18.00
maševali vsi slovenski škofje z gosti ob zasedanju Slovenske škofovske
konference.
Lepo
vabljeni k udeležbi!
* * *
• V soboto, 1. 12., bomo v veroučni učilnici v
župnišču z otroki izdelovali adventne venčke. Začeli bomo ob 10.00, lepo
vabljeni!
• V četrtek, 6. 12., na god sv. Nikolaja, bo v
stolnici celodnevno češčenje. Vabljeni k molitvi pred Najsvetejšim.
• V petek, 7. 12., bodo ob 18.00 slovesne
večernice pred praznikom Brezmadežne. Vodil jih bo škof dr. Franc Šuštar.
• V soboto, 8. 12., bo slovesno bogoslužje ob
9.00 vodil škof dr. Anton Jamnik. Ob 17.00 pa bo v stolnici slovesna
akademija v čast Brezmadežni, ki jo pripravljajo bogoslovci.
• V nedeljo, 9. 12., na Miklavževo nedeljo, bo
med sveto mašo ob 16.00 nadškof msgr. Stanislav Zore podelil Sveta pisma
letošnjim katehumenom.
• Ponedeljek, 19. 11.: sv. Matilda, redovnica,
mistikinja
• Torek, 20. 11.: sv. Edmund, kralj
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in
prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni
prazniki na delovni dan:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in
zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30,
12.30, 16.00, 18.30
• Sreda, 21. 11.: Darovanje Device Marije
• Četrtek, 22. 11.: sv. Cecilija, devica,
mučenka
• Petek, 23. 11.: sv. Klemen I., papež, mučenec
• Sobota, 24. 11.: sv. Andrej in drugi
vietnamski mučenci
»Vaše poslanstvo je ukoreninjeno v izročilu
Svetega pisma, posebej psalmov, ki vabijo, da bi Gospoda slavili s citrami, mu
peli in ga hvalili s strunami in flavto (prim. Ps 33; 150). Za dobro petje je
potrebno prizadevanje in dobra volja, vendar pa gre za napor, ki prinaša
zadovoljstvo, saj pomaga poslušalcu, da postaja bolj občutljiv za glas Duha. To
je posebej pomembno, kadar s svojimi pesmimi spremljate bogoslužne slovesnosti
in omogočate vernikom, da se bolj in globlje približajo Bogu. Tako pomagate
izražati veselje, zaupanje, kesanje, ljubezen... Pesem je jezik, ki vodi k
občestvu src.«
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski
urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar