Teden Božje Besede 13. 5. 2018-20. 5. 2018

7. VELIKONOČNA NEDELJA

1 Jn 4, 11-16

V apostolu Janezu lahko brez dvoma vidimo velik vzor in glasnika ljube­zni do Boga. O tem se lahko prepriča­mo ob prebiranju njegovega pisma, ki nas spremlja zadnjih nekaj nedelj. Zlasti zadnja dva od­lomka prejšnjo nedeljo in današnji predstavlja­ta celoto, v kateri doseže to pismo svoj vrhunec.

V  obeh ponovi najlepšo opredelitev Boga v Novi za­vezi in Svetem pismu nasploh,

da je Bog ljubezen, kajti vsaka ljube­zen prihaja od Boga in odseva življe­nje Božjih oseb v Sveti Trojici. Stavek: »... če nas je Bog tako vzlju­bil, smo se tudi mi dolžni ljubiti med seboj,« se nanaša na misel, ki smo jo slišali zadnjič, namreč da nas je Bog »vzljubil in poslal svo­jega Sina v spravno daritev za naše grehe«. Našo človeško, medsebojno ljubezen tako postavlja v odnos do Božje ljubezni. Ljubezen do druge­ga ni naša izbira, ampak imperativ, ki nam ga narekuje dejstvo, da smo vsi ljubljeni od Boga. Zunaj 'ljube­zenskega odnosa' Boga ne moremo razumeti in ga ne videti. Vidimo ga lahko le, če ravnamo in živimo po zgledu Božje ljubezni. Zato tudi pravi Janez v sklepu uvoda v svoj evangelij: »Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog (Sin), ki biva v Očetovem naročju, on je razložil.«

Ljubezen kristjana torej te­melji na oprijemljivi in zgo­dovinski resničnosti: Jezusu Kristusu. V njem se je namreč razodela popolna Božja ljubezen do nas. Vera (vanj) in ljubezen se torej povezuje­ta v enovito celoto. Ni prave ljube­zni brez prave vere, kot ni prave vere brez prave ljubezni. Bistvo in temelj krščanskega življenja je torej ljube­zen, ljubezen pa je Bog, zato »tisti, ki ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu in Bog ostaja v njem«.

Roman Starc

ŽUPNIKOVA BESEDA

Binkošti. Velikonočni čas je v resnici eno samo praznovanje, ki bo v teh dneh doseglo svojo »potrditev«. Pred nami je namreč binkoštni praznik, na katere­ga se, tako kot učenci v dvorani zadnje večerje, pripravljamo s posebno devetdnevnico. Kljub temu da ta »sovpada« s šmarnično pobožnostjo, vas vabim k bolj zavzeti osebni molitvi v čast Sve­temu Duhu. Ponekod za binkošti okna in vrata hiš okrasijo z lipovimi veja­mi, da Sveti Duh sede nanje. Mi pa ga prosimo, naj »sede« v naše življenje ter nas vedno vodi in razsvetljuje. Slovesne večernice. Na predvečer ve­čjih oz. pomembnejših praznikov ima­mo v stolnici tudi slovesne večernice, ki jih prepevamo skupaj z bogoslovci in kanoniki. To je lepa in doživeta obli­ka molitve, zato je še toliko bolj žalo­sten pogled na skoraj popolnoma pra­zno stolnico. Vabim vas, da si kdaj pa le vzemete pol ure časa in se teh večernic udeležite. Prepričan sem, da vam ne bo žal.

MAŠA EVANGELIJ IN HOMILIJA 9. papeževa kateheza Pogovor med Bogom in ljudstvom

Pogovor med Bogom in njegovim ljudstvom, ki se razvije med bese­dnim bogoslužjem, doseže svoj vrh z branjem evangelija. Pred tem s petjem aleluje (v postnem času pa kakšnega drugega speva) skupnost vernikov sprejme in pozdravi Go­spoda, ki bo govoril v evangeliju. Tako kakor Kristusove skrivnosti osvetlijo celotno svetopisemsko

razodetje, tako med besednim bo­goslužjem evangelij predstavlja luč za razumevanje smisla svetopisem­skih besedil Stare in Nove zaveze, ki so pred njim. Kristus je namreč središče in polnost vseh spisov in vsega bogoslužnega slavja.

Kristus nam govori

Zato tudi liturgija loči evangelij od ostalih beril in ga obda s poseb­no častjo in spoštovanjem. Branje evangelija je namreč pridržano po­svečenemu služabniku, ki na kon­cu branja poljubi knjigo. Poslušamo ga stoje, na začetku pa naredimo znamenje križa na čelu, ustih in pr­sih. Sveče in kadilo so v čast Kristu­su, ki po evangeljskem branju daje odmev svoji učinkoviti besedi. Po teh znamenjih skupnost prepozna navzočnost Kristusa, ki ji sporo­ča 'veselo novico', ki spreobrača in spreminja. Gre za neposreden go­vor, kakor potrjujeta odpeva »Slava tebi, Gospod« in »Hvala tebi, Kritus«. Ne vstanemo zgolj zato, da bi poslušali evangelij, ampak ker nam govori Kristus. Moramo biti zbrani, saj gre za neposreden pogovor, sam Gospod nam govori.

Evangelij Kristusova usta

Med mašo torej ne beremo evan­gelija, da bi izvedeli, kako so se od­vijali dogodki, ampak da bi se za­vedali, da to, kar je Jezus enkrat storil in rekel, še naprej opravlja in sedaj govori nam. Jezusova bese­da v evangeliju je živa in vstopa v moje srce, zato je zelo pomembno, da ga poslušamo z odprtim srcem. Sv. Avguštin je zapisal: »Evange­lij so Kristusova usta. On kralju­je v nebesih, a ne neha govoriti na zemlji.« Če je res, da med bogo­služjem Kristus še vedno oznanja evangelij, potem mu s tem, ko se udeležimo maše, moramo dati od­govor v svojem življenju.

Homilija ni predavanje

Da bi do nas prispelo sporočilo, se Kristus poslužuje tudi duhovni­kove besede, ki ima po evangeliju homilijo. Drugi vatikanski kon­cil jo toplo priporoča kot del bo­goslužja. Homilija ni priložnostni govor, ni kateheza, ni neka kon­ferenca ali predavanje, temveč je nadaljevanje pogovora, ki se je že začel med Gospodom in njegovim ljudstvom in naj bi se izpolnil v ži­vljenju. Pristna eksegeza evange­lija je naše sveto življenje! Gospo­dova beseda sklene svojo pot, ko v nas postane meso, se spremeni v

dela, kakor se je zgodilo pri Mari­ji in svetnikih. Enako kot Gospo­dova beseda vstopi skozi ušesa, za­tem pa pride v srce in gre v roke, v dobra dela, tudi pridiga sledi Go­spodovi besedi in opravi enako pot, da bi ji pomagala prispeti do našega srca in v roke.

Homilija naj bo dobro pripravljena in kratka

Kdor pridiga, duhovnik ali diakon ali škof, mora dobro opravi­ti svojo službo za tiste, ki so se udeležili maše. A tudi tisti, ki po­slušajo, morajo opraviti svoj del. Predvsem morajo biti zbrani in za­vzeti pravilno notranjo držo brez subjektivnih zahtev, zavedajoč se, da ima vsak pridigar odlike in omejitve. Če se včasih z razlogom dolgočasimo zaradi dolge, neosredotočene ali nerazumljive homilije, je spet drugič lahko ovira naš predsodek. Kdor pridiga, se mora zavedati, da ne dela nekaj svojega. Pridigar daje glas Jezusu, pridiga o Jezusovi besedi. Homilija mora biti dobro pripravljena in kratka, nanjo pa se je treba pripraviti z molitvijo in proučevanjem Božje besede.

Pri besednem bogoslužju se preko evangelija in homilije Bog pogovar­ja s svojim ljudstvom, to pa ga po­sluša z zbranostjo in češčenjem, obenem pa ga prepoznava kot nav­zočega in delujočega. Če torej poslu­šamo 'veselo novico', nas bo ta spre­obrnila in preoblikovala, da bomo tudi mi sposobni spremeniti sebe in svet.

Povzeto in deloma prirejeno po: Radiu Vatikan / splet

DOGODKI PRED NAMI

•  V ponedeljek, 14. 5., bo po maši ob 19.15 v župnišču sestanek ŽPS. Člani lepo vabljeni!

•  V četrtek, 17. 5., bo po večerni sveti maši ob 19.15 v Baragovi dvora­ni v stolnem župnišču predstavi­tev dveh knjig. Milanka Dragar bo predstavila knjigo Dediščina mol­ka, v kateri opisuje različna tabori­šča, morišča in povojne poboje, Bo­štjan M. Turk pa knjigo Kota 101, ki govori o dediščini titoizma v Slove­niji.

•  V soboto, 19. 5., bodo ob 18.00 slo­vesne večernice pred binkoštnim praznikom. Vodil jih bo škof Šuštar.

•  V nedeljo, 20. 5., na binkošti, bo ob 16.00 slovesna sveta maša, ki jo bo vodil gospod nadškof.

•  V četrtek, 24. 5., na god Marije Pomagaj, bo tradicionalno župnij­sko romanje na Brezje. Prijavite se v kiosku. Točna ura odhoda (okrog 12.00, maša na Brezjah ob 15.00) bo še oznanjena.

•  V soboto, 26. 5., bo v stolnici zvečer ob 20.00 koncert zbora Con Brio iz ZDA.

•  V torek, 29. 5., na god sv. Maksima Emonskega, bo v stolnici celo­dnevno češčenje.

•  V sredo, 30. 5., bodo ob 18.00 slo­vesne večernice pred telovim. Vo­dil jih bo škof Šuštar.

•  V četrtek, 31. 5., na praznik Sve­tega Rešnjega telesa in krvi, bo slovesno sveto mašo s procesijo po stolnici vodil škof Šuštar.

GODOVI IN PRAZNIKI

•   Nedelja, 13. 5.: 7. velikonočna nedelja

•   Ponedeljek, 14. 5.: sv. Bonifacij, mučenec

•   Torek, 15. 5.: sv. Izidor, kmet

•   Sreda, 16. 5.: sv. Janez Nepomuk, duhovnik in mučenec

•   Četrtek, 17. 5.: sv. Jošt, puščavnik

•   Petek, 18. 5.: sv. Janez I., papež in mučenec

•   Sobota, 19. 5.: sv. Krispin, redov­nik

•   Nedelja, 20. 5.: BINKOŠTI

»Spet kliče nas venčani maj, k Mariji v nadzemeljski raj...«

Šmarnična pobožnost

je v stolnici vsak dan ob 8.30 ter pri sveti maši ob 18.30, ob nedeljah pa ob 15.30. Lepo vabljeni!

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob so­botah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30. Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00.

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ Stolnica Ljubljana TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/