Teden Božje Besede 8. 5.–15. 5. 2016

7. velikonočna nedelja Jn 17,20–28 

Leta 321 je rimski cesar Konstantin izdal odlok, da morajo vsi meščani, sodniki in obrtniki na časti vredne »dneve sonca« počivati. Nedelja je postala dela prost dan, ko t. i. »hlapčevsko delo« ni bilo dovoljeno. Pred 100 leti je npr. le župnik odločil, ali smejo kmetje žeti tudi ob nedeljah, ker se je napovedovalo slabo vreme. Večina ljudi je danes ob nedeljah prosta, vendar raste število tistih, ki morajo delati. To ni samo bolniško osebje, uslužbenci v javnem prometu … Pri nas so mnoge trgovine odprte vse nedelje, pa tudi še kaj drugega pri nas in drugod …
Nedelja je ogrožena tudi s tem, da so ob sobotah prodajni centri odprti pozno v noč. Pri tem najbolj trpijo žen(sk)e. Vsi moramo resno premisliti, kakšen je naš odnos do nedelje. Nedelja je zaradi človeka in ne obrnjeno. Je velik Božji dar človeku. Tretja od deseterih zapovedi pravi, naj bo sedmi dan posvečen Bogu in molitvi. Judje so ob sobotah počivali, tudi sužnji in celo domače živali.
V Jezusovem času je obstajal spisek 49 del, ki jih nikakor ni bilo dovoljeno opravljati v soboto, npr.: sejati, žeti, čistiti, kuhati, šivati, prehoditi več kot eno miljo … Jezusa so hoteli obsoditi na smrt, ker je ob sobotah ozdravljal.
Prvi kristjani so prenesli vse te zapovedi s sobote na nedeljo, ker je Jezus na dan po soboti vstal od mrtvih. Nedeljo obhajamo kot malo veliko noč. Mučenci so raje umrli, kot da bi opustili nedeljo: »Kristjan sem in brez nedelje ne bi mogel živeti.«
Francoska revolucija je nedeljo razvrednotila. Škof Ketteler iz Mainza je leta 1869 dosegel, da je postala nedelja ponovno dela prost dan. Danes raste število odprtih trgovin, širi se odpiralni čas, s tem pa tudi število ljudi, ki ob nedeljah delajo. Tudi pri nas se povečuje obseg nedeljskega dela. Zato si moramo vsi v javnem življenju aktivno prizadevati, da se okrepi pomen nedelje. Pri tem najbolj trpijo medsebojni odnosi.
Nedeljo je treba zavarovati tudi tako, da v prazno vanje vključimo že predvečer praznika ali nedelje. Razlogi za dela prosto nedeljo so naslednji: 1. V nedeljo potrebujemo čas za stik z Bogom. 2. Taka nedelja povečuje človekovo svobodo in dostojanstvo. 3. Nedelja postavlja človeka v središče, medtem ko bi ga drugi radi izkoristili do kraja. 4. Nedelja je dan za družino, saj pogosto le ta dan družina lahko pride skupaj. 5. Nedelja je dan za skupnost, ko se človek lahko sreča s prijatelji in znanci, se udejstvuje v športu, gre na sprehod ali na izlet.
Vsi bi morali imeti možnost, da se v nedeljo srečamo s svojimi najdražjimi. Ali že imate načrt, kako boste preživeli to in prihodnjo nedeljo?
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda 

Sestre in bratje! Mesec maj je res čudovit mesec pomladi, rasti, navdušenja nad življenjem, mesec ljubezni in porok, Marijin mesec, mesec šmarnic – cvetic, ki nosijo Marijino ime, ali solzic, kot jim rečejo ponekod.
Maj je tudi mesec šmarničnega branja, ko se s poučnim branjem in premišljevanjem zbiramo ob Mariji, naši materi in kraljici, zato to pobožnost imenujemo tudi šmarnična pobožnost. Ta oblika marijanske pobožnosti se je na Slovenskem začela prav v naši stolnici pri Marijinem oltarju (pri »veseli Mariji«, kot so ji rekli včasih, z razliko od »žalostne Marije« – Pietà ali Sočutne, ki je na drugi strani stolnice).
V ta spomin je na notranji strani obhajilne mize pri Marijini kapeli spominski zapis, ki je nastal »na veke vklesan v kamen« in se glasi: »Šmarnice, prve na Kranjskem, 1856 vpeljal, bratovščino N. lj. Gospe presv. Serca 1874 vstanovil: JOŽEF ZUPAN, korar in fajmošter K veči časti Božji in brezmadežne D. M.« Šmarnična pobožnost ali na kratko šmarnice: prvič na Slovenskem v stolnici nekdanje vojvodine Kranjske, sedaj Slovenije, in »bratovščina Naše ljubljene Gospe presvetega Serca« – kako globok zapis pobožnosti naših prednikov.
Tako letos mineva 160 let, odkar so se na Slovenskem začele šmarnice. Dragi naši farani, vabim vas, da se večkrat v tem mesecu ustavimo pred podobami Marije, naše ljube Gospe, pred »Kraljico majniško« in zmolimo zdravamarijo ali O, Gospa moja … z globoko željo in vero, da bi tudi naše srce postajalo podobno Jezusovemu in Njenemu Srcu, polno ljubezni, sočutja in usmiljenja.
Ona je Mati usmiljenja. »Milina njenega pogleda naj nas spremlja v tem svetem letu, da bomo vsi odkrili veselje Božje nežnosti. Razen Marije ni nihče spoznal globine skrivnosti učlovečenega Boga. V njenem življenju se je vse oblikovalo ob navzočnosti učlovečenega usmiljenja. Mati Križanega in Vstalega je vstopila v svetišče Božjega usmiljenja, ker je v globoki notranjosti bila soudeležena pri skrivnosti njegove ljubezni« (Misercirdiae vultus – Obličje usmiljenja, 24). Blagoslovljen Marijin mesec, sestre in bratje!
dr. Jože Plut

25. obletnica vinskih vitezov, foto: DOPA

Oznanila 

• Nedelja, 8. 5.: 7. VELIKONOČNA NEDELJA – OBLETNICA POSVETITVE NAŠE STOLNICE, nedelja sredstev družbenega obveščanja. Začetek tedna družine. Apd 7,55–60; Raz 22,12–14.16–17.20; Jn 17,20–26. 
• Ponedeljek, 9. 5.: Izaija, prerok. Apd 19,1–8; Jn Jn 16,29–33. 
• Torek, 10. 5.: Job, svetopisemski mož. Apd 20,17–27; Jn 17,1–11a. 
• Sreda, 11. 5.: sv. Mamert, škof. Apd 20,28–38; Jn 17,11b–19. 
• Četrtek, 12. 5.: sv. Leopold Mandić, redovnik. Apd 22,30.23,6–11; Jn 17,20–26. Petek, 13. 5.: Fatimska Mati božja. Apd 25,13–21; Jn 21,15–19. 
• Sobota, 14. 5.: sv. Bonifacij, mučenec. Apd 28,16–20.30–31; Jn 21,20–25. Romanje bolnikov, foto: DOPA 25. obletnica vinskih vitezov, foto: DOPA 
• Nedelja, 15. 5.: BINKOŠTI: Apd 2,1–11; 1 Kor 12,3b–7.12–13; Jn 20,19–23. 

Iz življenja župnije

V soboto, 30. aprila, je bilo praznovanje 25. obletnice vinskih vitezov Slovenije. Sveto mašo je daroval prošt Lap. V nedeljo, 1. maja, ob 15. uri so v stolnico priromali romarji iz dekanije Ljubljana Moste.

Dogodki pred nami

• ŠMARNICE : Šmarnice so vsak dan ob 8.30 (o Tereziji Deteta Jezusa) in zvečer, ko so

  

  Procesija romarjev dekanije LJ - Moste: foto JoPl

  vključene v večerno mašo (o patru Piju). Ob nedeljah bodo »otroške šmarnice « vključene v mašo ob 10.30, redne pa v pobožnost ob 15.30.Teden družine traja od 9. do 15. maja. Geslo tedna družine je: Družina – tukaj je usmiljenje doma. Vsak dan se bomo z uvodom v mašo in zaključkom prošenj za vse potrebe spomnili naših družin. 
• V ponedeljek, 9. 5., je ob dnevu Evrope večerna maša za Evropo. Ob 19.30 pa bo koncert orkestra akademije Nova. Na sporedu bodo skladbe Gustava Mahlerja in Andreja Missona. 
• V petek, 13. 5., je ob 15.00 ura Božjega usmiljenja in sveta maša. 
• V soboto, 14. 5., bo ob 11. uri romanje Nove slovenske zaveze. Sveto mašo bo daroval škof Jamnik. 
• V nedeljo, 15. 5., na binkošti, bo ob 16. uri sveto mašo daroval nadškof Zore. Ta dan je tudi dan Slovenske vojske, zato bo večerno mašo ob 18. uri daroval škof Glavan. 
• Župnijsko romanje na Brezje bo v torek, 24. maja, na praznik Marije Pomagaj. Romali bomo z avtobusom. Odhod s Streliške ulice je ob 13. uri. Prijavite se lahko v kiosku. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ 

Misel tedna 

Papež Frančišek: »Kristjan z močjo Duha pričuje, da Gospod živi, da je Gospod vstal, da je Gospod med nami, da Gospod z nami obhaja svojo smrt, svoje vstajenje vsakič, ko pristopimo k oltarju. Kristjan, ki mu pomaga Duh, pričuje tudi v vsakdanjem življenju s svojim načinom delovanja. To je kristjanovo nenehno pričevanje. Toda to pričevanje pogosto izzove napade in preganjanja.« Vir: http:/sl.radiovaticana.va/news/2016/05/02/...