Teden Božje Besede 29. 11. - 6. 12. 2015

1. Adventna nedelja: (Lk 21,25–28.34–36)

Adventni venec, foto: Jože Bartolj

Te vrstice pišem v bolnišnici. Stolniškemu župniku sem namreč že prej obljubil, da bom napisal nekaj
misli o Božji besedi za ta teden. Računal sem, da bom imel besedila že pravočasno napisana, pa so
me nenadno hospitalizirali. Ta teden me zato obljuba spremlja pri vseh pregledih in preiskavah.
Skušnjavec sicer prišepetava, naj se kar malo potuhnem, saj se bo župnik že kako znašel. Ko pa je danes stopil v bolniško sobo vedno nasmejani p. Andrej in mi prinesel obhajilo, sem si rekel: »Vsaj poskusil bom pogledati, kako je videti današnji evangelij iz perspektive bolniške postelje. Saj gre končno zame, za moje odrešenje ...«

Današnji evangelij se ne zdi najbolj primerna intonacija v adventni in božični čas. Kot bi nas nekdo hotel pregnati iz naših toplih stanovanj in hiš. Kako naj povežemo adventni čas, ki se začenja, in evangelij?

V rudniku je prišlo do udora zemlje v jašek. V hipu je ostalo veliko rudarjev odrezanih od sveta. Po prvem šoku so začeli z vsemi močmi odstranjevati nasuto zemljo, a moči so jim kmalu začele pohajati. Zraka je bilo vedno manj. Delo je postajalo brezupno. Ko so se za hip ustavili, so pred seboj zaslišali rahle zvoke krampov in lopat. Reševalne ekipe jim prihajajo naproti! Sedaj so se vrgli na delo z novimi močmi.

Obstajalo je utemeljeno upanje, da se bodo rešili. Podobno je z nami. Tudi nas utesnjujejo mnoge stvari. Včasih je zdravje tako krhko! Vojne, politika, lakota, reke beguncev … krhajo mednarodne odnose.
Mnogi od teh problemov se nam zdijo nerešljivi. Sami tako malo lahko vplivamo na vse to. To še povečuje strah pred prihodnostjo. Pa še strah pred izgubo službe, propadom podjetja, v katerem smo zaposleni …

V mnogih pogledih smo podobni ujetim rudarjem. Mnogi se tolažijo, da tako ali tako ne moremo nič
spremeniti. Pa ni res! Zasuti rudarji so dobili novo moč, ko so zaslišali, da prihaja rešitev. V adventni
Božji besedi bomo slišali krepke glasove o naši pravi domovini, kjer življenje ni več zgolj ujetost. »Gospod, pripravite se na injekcijo,« slišim medicinsko sestro. Ni bilo ravno prijetno, toda ker gre za moje zdravje, sem pač potrpel. V tem adventu gre za nas! Bog poskrbi za injekcije, potrebne za načeto duhovno zdravje …  
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Restavratorke, foto JoPl

Bratje in sestre!
Ljudje veliko pričakujemo, po marsičem hrepenimo in marsikaj si želimo. Veliko stvari hitro dobimo. Potegnemo evro iz žepa in si kupimo bombone, kavico! Hitro užijemo, že je konec in sledi pozaba. Po eni strani smo neučakani, po drugi strani pa sledi hitra ponovitev. Taka pričakovanja so bolj strežba lastnemu ugodju in hitro zadovoljevanje. Vsi to počenemo. Recimo temu »princip pričakovanja lizike«.

Če bi vsebina našega vsakdana ostajala le v okviru teh želja in pričakovanj in bi ne videli, da smo v pričakovanjih in hrepenenjih »princip pričakovanja lizike« velikokrat presegli nehote, samo zato, ker smo ljudje, bi slabo poznali sami sebe. Saj smo že vsi doživeli hrepenenje po »ne takoj dosegljivem«: izpitu za avto, končani šoli, srečanju z ljubljenim, pričakovanjem otroka … Taki pač smo ljudje, vsi v sebi nosimo nemir, hrepenenje po tem in še po čem več … po čisti ljubezni, po besedi resnice, po svobodi, po neujetosti, po preseganju »principa pričakovanja lizike«, življenja le za jed in pijačo, za lišp in »fajn se mamo« – saj ne, da tudi to ni potrebno … V resnici vsi ljudje hrepenimo po odrešenosti in Odrešeniku, tudi če to kako drugače imenujemo.

Pričakujemo odrešenje in Odrešenika. Tu je advent, da poživi in privzdigne naša hrepenenja in pričakovanja k Njemu, ki je Odrešenik, k njemu, ki prihaja med nas … Ob misli na osončje je prav, da se zavedamo sonca, da ob stvarstvu vidimo Stvarnika, ob Miklavževih darilih Miklavža, ob vseh lučkah pa ozavestimo, da advent ni namenjen večji porabi elektrike, temveč so vse lučke le odsev zvezde repatice, ki prihaja kot znanilka Odrešenikovega rojstva. Toliko za nedeljo prve (adventne) svečke. In mimogrede: na 1. adventno nedeljo in ves teden do 2. advente nedelje prižigamo samo eno
(isto) svečko, šele potem ob prvi prižgemo drugo in tako naprej … Prižgimo jo vedno, kadar smo skupaj: pri zajtrku, kosilu, večerji, vsak dan  pri kratki skupni molitvi … Lep advent, prijeten praznik svetega Miklavža! In pridimo v soboto, 5. decembra, ko častimo Jezusa v monštranci, vsaj za kakšno
minuto v cerkev.
župnik Jože

Oznanila

• Ned 29. 11. • 1. ADVENTNA NEDELJA. Nedelja Karitas.Jer 33,14–16; 1 Tes 3,12–4.2; Lk21,25–28.24–36.
• Pon 30. 11. • sv. apostol Andrej. Rim 10,9–18; Mt 4,18–22.

  

  Restavratorke, foto JoPl

• Tor 1. 12. • sv. Edvard Campion, mučenec.Večerna maša z večernicami skupaj s kanoniki.Iz 11,1–10; Lk 10,21–24. 
• Sre 2. 12. • sv. Bibijana, mučenka. Iz 25,6–10a; Mt 15,29–37.
• Čet 3. 12. • sv. Frančišek Ksaver, duhovnik. ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM. Iz 26,1–6; Mt 27,21.24–27. Pet 4. 12. • sv. Janez Damaščan, duhovnik in cerkveni učitelj, in sv. Barbara, devica in mučenka. 
• PRVI PETEK. Iz 29,17–24; Mt 9,27–31.
• Sob 5. 12 • sv. Saba, opat, puščavnik. PRVA SOBOTA. »CELODNEVNO ČEŠČENJE« – z začetkom po 9. maši, zaključek zlitanijami, zahvalno pesmijo in sveto mašoob 15.30.Iz 30,19–21.23–26; Mt 9,35–38;10,1.6–8.Ned 6. 12. • 
• 2 ADVENTNA NEDELJA– SV. NIKOLAJ (MIKLAVŽ) – zavetnik naše stolnice.Bar 5,1–9; Flp 1,4–6.8–11; Lk 3,1–6.

Iz življenja župnije

Prošt Jožef Lap in vinski vitezi, foto JoPl

Srečanje vinskih vitezov Slovenije je bilo pod duhovnim vodstvom prošta Jožefa Lapa v soboto, 21. novembra, ob 11. uri. V ponedeljek, 23. novembra, so pri večerni maši ob svojem jesenskem zasedanju somaševali vsi slovenski škofje s škofi sosednjih škofovskih konferenc.
Konservatorska in restavratorska dela na oltarja sv. Dizme se počasi zaključujejo. Do začetka svetega leta usmiljenja bo oltar zasijal v prvotni lepoti … Dela v celoti financira Ministrstvo za kulturo, izvaja pa jih Restavratorski center.

Misel tedna:

Papež Frančišek o (svetih) »vratih« usmiljenja: »Prišli smo do praga jubileja, ki je blizu. Pred nami so sveta vrata in tudi velika vrata usmiljenja Boga, ki sprejema naše kesanje in daje milost svojega odpuščanja. Vrata so velikodušno odprta, mi pa moramo pogumno prestopiti prag … Cerkev je bila spodbujena, da odpre svoja vrata in gre z Gospodom v srečanje sinov in hčera, ki so na poti, včasih negotovi, včasih izgubljeni v teh težkih časih. Še posebej krščanske družine so bile spodbujene, da odprejo vrata Gospodu, ki čaka, da bi vstopil in prinesel svoj blagoslov in svoje prijateljstvo.«
vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2015/11/18/

Dogodki pred nami

• ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM: po večerni maši pred Najsvetejšim je molitev za duhovne poklice in svetost duhovnikov.
• PRVI PETEK: ob 8.30 ura molitvein izročitev Srcu Jezusovemu;ob 15.00 molitvena ura Božjega usmiljenja in sveta maša. 
• PRVA SOBOTA: po 9. maši izpostavimo Jezusa v »celodnevno češčenje«(sveta maša ob 9.30 odpade). Zaključek celodnevnega češčenja ob 15.30 z litanijami,zahvalno pesmijo in sveto mašo. Razpored češčenja: po maši do 11.00 člani župnijskega pastoralnega sveta; od 11.00 do 12.30redovnice in redovniki; 12.30–14.00 kanoniki; od 14.00–15.30 neokatehumeni (vse ure so le okvirne, dobrodošli vsi kadarkoli); ob 15.30 sklep češčenja.
• Na MIKLAVŽEVO NEDELJO, 6. decembra, je god našega farnega zavetnika, ob 16. uri je nadškofova maša s podelitvijo svetega pisma katehumenom. NEDELJA, 13. decembra: slovesen začetek LETA USMILJENJA ob 16.00: odprtje svetih vrat, nato slovesna nadškofova maša.

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com

Teden Božje Besede 22. 11. - 29. 11. 2015

Kristus Kralj (Jn 18,33b–37)

Obiskovalca münchenske galerije sodobne umetnosti Lenbach zelo provokativno nagovori
umetniško delo Josepha Beuysa: k steni je prislonil dve mrliški krsti, v vsako položil škatlo epruvet in škatlo predelane človeške maščobe ter priložil termometer ... Poleg stojita šolski tabli, na njima pa
napis: »Pokaži svoje rane!« Običajno neradi govorimo o svoji ranjenosti, zlasti ne v javnosti.
Raje kot da bi rane priznali, jih skrivamo. Šele ko človek pokaže svoje rane, lahko najde pravo pot življenja v skladu z resnico o človeku. V današnjem evangeliju Pilat sprašuje o tej resnici. Resnica, Jezus Kristus, je stala pred njim, on pa jo je nekaj minut za tem izročil Judom v roke. Iskanje resnice je smiselno, ko je človek pripravljen sprejeti vso resnico o svojem življenju in živeti iz tega. Pokazati mora zanimanje, da bi spoznal Jezusa in se z njim osebno srečal. Jezus odgovarja Pilatu zelo
osebno: »Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da izpričam resnico.« Celotno Jezusovo zemeljsko življenje lahko opišemo kot »ljubeče razdajanje«. Jezus to kaže, ko se srečuje z ubogimi, otroki, vdovami, grešniki in z ljudmi na robu družbe. V srečanjih z njimi se tudi nam počasi razodeva njegova kraljevska pot. Bog podredi svojo usodo človeški usodi!
Vsak človek je najprej postavljen pred vprašanje, ali je tudi on pripravljen vse storiti, da pridobi delež na Božjem življenju? Božje kraljestvo se zato uresničuje le tam, kjer mu je človek pripravljen popolnoma zaupati.
Pilat pokaže Jezusa, polnega ran po bičanju, judovski množici in jim ga prepustil na milost in nemilost. Ko Jezus kaže svoje rane, se potrjuje vsa resničnost njegove ljubezni. Bog kot merilo ljubezni jemlje človeka.
Najpomembnejše je: Bog hoče deliti mojo usodo! To se bo zgodilo, če bom pripravljen sprejeti Božjo resničnost in se po njej ravnati.
To pa ni lahko. Pogled na ranjenega Gospoda nas opogumlja, da ostajamo zvesti resnici o sebi, čeprav ta razkriva tudi naše slabosti. Evangelij je zelo zgovoren: »Vsak, kdor je iz resnice, posluša
moj glas.«
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Sestre in bratje v Kristusu! Kronane glave so različne. Dandanes so resda prava redkost. Večina kronanih glav je bila, tako nas uči zgodovina, včasih bolj v strahu za svojo krono, včasih za svojo glavo, velikokrat pa za oboje. Spomnimo se rimskih cesarjev ali kar Jezusovega sodobnika Heroda.
Nekateri so iz strahu pred tem, da bi jim kdo »spodnesel« stolček, morili svoje (resnične in namišljene) nasprotnike, celo svoje sorodnike in lastne otroke … Nekateri so se izkazali kot veliki vojskovodje, drugi kot odlični strategi, tretji kot odlični politiki, četrti kot modreci.
Zgodovina je mnogim kraljem dodala razne pridevnike: Levjesrčni, Lepi, Véliki, Rdečebradi, Grozni, celo Pobožni. Opisala jih je z njihovimi fizičnimi, značajskimi ali osebnimi lastnostmi. Nekateri kralji in cesarji pa so razglašeni tudi za svete. Tako kralji tega sveta! Naš Maziljenec je kralj »drugačne vrste«.
Njegovo kraljestvo namreč »ni od tega sveta « (Jn 18,36). Njegovo kraljestvo ne samo »diši« po drugačnem svetu, ampak je drugačno, ker presega modrovanje modrih tega sveta, ker On je Modrost. Njegova modrost torej ni od tega sveta, tudi ni modrost »voditeljev tega sveta. Ti minevajo« (1 Kor 2,6). Da, ti minevajo, njihova »modrost« pa zbledi! »Modrost tega sveta je pri Bogu norost. Zapisano je namreč: »Modre ujame v njihovi prekanjenosti« (1 Kor 3,19). Zato razumemo, da samo Njega, ki je imel na svojo glavo pritisnjeno in potlačeno trnjevo krono, Cerkev na podlagi razodete besede
predstavlja kot Kralja vesoljstva. Tisti, ki je bil na začetku, ki je po njem vse nastalo in ni brez
Njega nič nastalo (prim. Jn 1,3), On je Alfa in Omega, začetek in konec. On daje piti žejnemu
(prim. Raz 21,6). Je kralj vesoljstva in vsega. Je resnica, je ljubezen. On stoji pred vrati našega življenja in trka ter potrpežljivo čaka, da mu odpremo. »Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj« (Raz 3,20). Vrata se odpirajo (odklepajo) od znotraj, z naše strani!
župnik Jože

Oznanila

• Ned 22. 11. • Nedelja KRISTUSA KRALJA VESOLJSTVA. Začetek tedna Karitas.Dan

  

  Žrtvam prometnih nesreč, foto JoPl

  7,13–14; Raz 5,1–8; Jn 18,33b–37.
• Pon 23. 11. • sv. Klemen I., papež. (dan Rudolfa Maistra) Dn 1,1–6.8–20; Lk 21,1–4.
• Tor 24. 11. • sv. Andrej Dung–Lac,duhovnik in drugi vietnamski mučenci.Večerna maša z večernicami skupaj skanoniki.Dan 2,31–45; Lk 21,5–11.
• Sre 25. 11. • sv. Katarina Aleksandrijska,devica in mučenka.Dn 5,1–6.13–14.16–17.68–73; Lk 21.12–19.
• Čet 26. 11. • sv. Leonard Portomavriški,misijonar.Dan 6,12–28, Lk 21,20–28.
• Pet 27. 11. • sv. Modest in Virgil, škofa,apostola Karantanije.Dan 7,2–14; Lk 21,29–33.
• Sob 28. 11. • sv. Katarina Laouré, redovnica,vidkinja.Dan 7,15–27; Lk 21,34–36.
• Ned 29. 11. • 1. ADVENTNA NEDELJA– nedelja Karitas.Jer 33,14–16; 1 Tes 3,12–4.2; Lk21,25–28.24–36.

Iz življenja župnije

Madžarska veleposlanica, foto ŠkeBl

Škof Šuštar za žrtve prom.
nesreč, foto JoPl

V petek, 13. novembra, je stolnico obiskala madžarska veleposlanica Edit Szilágyiné Bátorfi.
V soboto, 14. novembra, ob 16. uri je sv. mašo za žrtve (organizator Zavod Varna pot) prometnih nesreč daroval msgr. Franci Šuštar.
Ob 50. obletnici smrti skladatelja Premrla je bilo v sredo, 18. novembra, praznovanje: ob 17.00 je bil orgelski koncert njegovih skladb, ob 18.30 je pri maši stolni zbor pel njegovo Misso Sancti Josephi, ob 19.30 pa je zbor Consortium musicum z orkestrom izvedel njegov oratorij.

Misel tedna:

Kristus, Kralj vesoljstva, foto JoPl

Papež Frančišek v buli o napovedi leta usmiljenja: »Vselej nam je potrebno zreti skrivnost
usmiljenja. To je vir veselja, vedrine in miru. To je pogoj za naše odrešenje. Usmiljenje: ta beseda razodeva skrivnost Svete Trojice. Usmiljenje: to je poslednje in najvišje dejanje, s katerim nam prihaja naproti Bog.
Usmiljenje: to je temeljni zakon, ki biva v srcu vsakega človeka, ko z iskrenimi očmi pogleda brata, ki ga sreča na življenjski poti. Usmiljenje: to je pot, ki povezuje Boga in človeka, ker odpira srce upanju, da bomo vedno ljubljeni ne glede na meje, ki jih postavlja naš greh.«
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2015/07/02/

Dogodki pred nami

Nedelja KRISTUSA KRALJA: ob 9.00 slovesna sveta maša nadškofa msgr. Stanislava Zoreta. Pri večerni maši poje zbor Anton Foerster. V ponedeljek, 23. novembra, pri večerni maši somašujejo slovenski škofje. Somaševanje vodi predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Andrej Glavan.
V ponedeljek, 23. novembra, po večerni maši je seja ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA
SVETA. Predlagajte še člane gospodarskega sveta pri ŽPS in ključarje. Na 1. adventno nedeljo bomo blagoslavljali ADVENTNE VENCE.

Sv. Modest s Slovenskih vrat, foto JoPl

Prosim, prinesite jih s seboj. Župljani naše sosednje župnije Ljubljana - Sv. Jakob praznujejo jubilej 400-letnice cerkve sv. Jakoba. Čestitamo za veliki jubilej!
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/

Teden Božje Besede 15. 11. - 22. 11. 2015

Ob nedeljski Besedi (Mr 10,46-52)

Evangelij nas ob misli o koncu sveta vabi k spreobrnjenju: da se ponovno obrnemo h Gospodu. Tudi svetopisemska besedila napovedujejo čase velike stiske, kar v ljudeh vzbuja predvsem strah. Danijelova knjiga govori o »času velike stiske, kakršne še ni bilo, odkar stoji svet«. Evangelij pravi, da bo sonce otemnelo in luna ne bo dajala več svoje svetlobe, da bodo zvezde padale z neba in se bodo majali temelji zemlje.

Kakšen odnos naj kristjani zavzamemo do tega? Naj se prepustimo apokaliptičnemu strahu pred prihodnostjo ali naj se zgolj pomilovalno smehljamo »tem neumnostim« in »lahkovernosti
« preprostih ljudi. Tudi tu je zlata sredina najboljša. Že v času nastajanja Markovega evangelija je zaradi tega prihajalo do napetosti. Tudi pri Pavlu pridejo na površje vprašanja o skorajšnjem koncu sveta. Verniki so bili trdno prepričani,da bo Kristus ponovno prišel še v času njihovega življenja. »Ta rod  ne bo prešel, preden se vse to ne zgodi« (Mk 24,30). Božje kraljestvo je bilo za prvo generacijo
kristjanov realnost, ki obstaja. Kmalu po porušenju Jeruzalema (leta 70) pa so se morali kristjani do drugega Kristusovega prihoda drugače opredeliti. V nekaterih stvareh so se morali prilagoditi stvarnosti tega sveta ter temu primerno oblikovati svoje življenje. Zavladala je napetost, posledica razpetosti med »že« in »še ne«. Zavedali so se: Kristus nas je že odrešil, vendar Božje kraljestvo še ni
uresničeno v polnosti. Mi pomagamo pri dovršitvi s tem, da delamo dobro. Dokončno pa bo svet izpopolnil Bog sam. Sedaj živimo nekakšno »vmesno« življenje. Vera se je v poznejših dobah tako zelo prilagajala svetu, da je misel na nebesa vedno bolj tonila v ozadje. Kdo danes zares živi v pričakovanju Jezusovega prihoda?

Se to vidi iz našega življenja? »Stojim pri vratih in trkam. Kdor sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in obedoval z njim in on z menoj« (Raz 3,20). Tako Janez v knjigi Razodetja povzame bistvo časa pred koncem. To bo srečanje z Jezusom, Božjim Sinom, ki vabi k spreobrnjenju. Prinaša
osvoboditev, upanje in gotovost. Iz tega izvirata mir in ponižnost. Nimamo se česa bati. Učimo se brati znamenja časov!
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Sestre in bratje!
Ko govorimo o sodelovanju pri bogoslužju in tudi o cerkvenem petju, običajno razmišljamo
v tretji osebi ednine ali množine: on je bralec, ona poje … pevski zbor poje … Kakor da je sodelovanje pri liturgiji le njihovo, ne pa tudi moje.

Ljudje pri bogoslužju seveda lahko sodelujemo različno: z molitvijo, ubranim odgovarjanjem,
z usklajeno molitveno držo, lahko pa tudi z vodenjem molitve, branjem, petjem, ministriranjem, mežnarjenjem. Povabljeni smo k sodelovanju. Kakor (ljudsko cerkveno)petje ne sme biti v domeni žensk, tudi ministriranje ne more biti le domena otrok. Vsi smo povabljeni k sodelovanju.
Ob godu sv. Cecilije, zavetnice cerkvenega petja, pa boglonaj vsem pevkam in pevcem v zborih, njihovim pevovodjem in organistom. Še posebej iskrena hvala pevkam, ki že dolga leta pri deveti in večerni maši ter tudi pri raznih pobožnostih sodelujete z ljudskim petjem. One in sam bi bil zelo vesel, če bi se število pevk in pevcev povečalo.

Upam, da bodo naše finance dopuščale, da bomo v bližnji prihodnosti uredili projeciranje besedila pesmi tako, da bo v naši čudoviti stolnici estetsko sprejemljivo, hkrati pa bo besedilo pesmi in s tem možnost sodelovanja pri petju na voljo vsem, ki bomo v cerkvi navzoči.

Iskrene čestitke torej vsem pevkam, pevcem, pevovodjem in organistom. Naj bosta stolniško petje in igranje še naprej Bogu v čast, prijetno veselje src in naj boža naša ušesa. Naj sveta Cecilija prosi za nas vse.
Župnik Jože

Oznanila

• Ned 15. 11. • 33. nedelja med letom –začetek tedna zaporov.Dan 12,1–3; HEB 10,11–4.18; Mr13,24–32.Pon 16. 11. • sv. Marjeta Škotska,kraljica. Večerna maša z večernicami.1 Mkb 1,10–15.41–43.54–57.62–64;Lk 18,35–43.
• Tor 17. 11. • sv. Elizabeta Ogrska (Turingijska),redovnica. Večerna maša z večernicamiskupaj s kanoniki.2 Mkb 6,18–31; Lk 19,1–10.
• Sre 18. 11. • Posvetitev bazilik sv. Petrain Pavla.2 Mkb 7,1.20–31; Lk 19, 11–28.
• Čet 19. 11. • sv. Matilda, redovnica,mistikinja, in Abdija, prerok.1 Mkb 2,15–29; Lk 19,41–44.
• Pet 20. 11. • sv. Galazij, papež in sv.Edmund, kralj.1 Mkb 4,36–37.52–59; Lk 19,45–48.
• Sob 21. 11. • Darovanje Device Marije.1Mkb 6,1–13; Lk 20,27–40.
• Ned 22. 11. • JEZUS KRISTUS,KRALJ VESOLJSTVA – sklep tednazaporov. Goduje sv. Cecilija, mučenka,zavetnica cerkvenega petja. Zadnja nedelja cerkvenega leta.Dan 7,13–14; Raz 5,1–8; Jn 18,33b–37.

Iz življenja župnije

Zahvalna nedelja: oltar in detajl z okrašenega stolniškega oltarja na zahvalno nedeljo. Obnovitvena dela na Marijinem oltarju (oltarju sv. Dizme) se počasi končujejo. Predvideni zaključek bo na praznik našega farnega zavetnika sv. Miklavža.

H Gospodu je odšla Gospa Melita Štrus, upokojena profesorica slovenistike, predvsem pa dolgoletna molivka, sodelavka in prostovoljka v stolnici. Od nje smo se poslovili na ljubljanskih Žalah v torek, 10. novembra, ob 15. uri.
S hvaležnostjo se spominjamo njenega pričevanja za živo vero, pokončne drže v vseh dneh njenega življenja in dobrohotne pomoči in sodelovanja v ljubljanski stolnici. »Gospod, bodi zahvaljen...«

Dogodki pred nami

MAŠA ZA POBITE IN ŽRTVE VOJN v nedeljo, 15. novembra, v kapeli sv. Jurija na ljubljanskem
gradu ob 14.00. Od 15. do 26. novembra bodo v dvorani Teološke fakultete NIKODEMOVI VEČERI. Moto: Kakšno je tvoje srce?

Zbor in orkester CONSORTIUM MUSICUM bo imel v stolnici (abonmajski) koncert v sredo, 18. novembra, ob 19.30. Dirigiral bo maestro Gregor Klančič.
Zbor ANTON FOERSTER poje pri večerni maši 22. novembra, ko je praznik Kristusa Kralja
in god sv. Cecilije, zavetnice pevcev. V ponedeljek, 23. novembra, po večerni maši je seja ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA.

V minulem tednu Božje besede ste bili povabljeni k temeljitemu razmisleku o morebitnih
kandidatih za ključarje in člane gospodarske komisije pri župnijskem pastoralnem svetu. Prepričani smo, da v župniji premoremo dobre in izkušene može in žene za vzdrževanje, gospodarske in finančne zadeve, ki bi mogli in so pripravljeni pri tem delu sodelovati.

Misel tedna:

Papež Frančišek v Firencah (10. nov.) pravi, da vprašanju »Kdo je za nas Jezus?« nujno sledi jasen odgovor: »Ohranjati zdrav stik z realnostjo, s tistim, kar ljudje živijo, z njihovimi solzami in veseljem, je edini način, da se jim pomaga, se jih vzgaja in jim govori, « je dejal papež Frančišek. To je edini način, da se dotakne njihovega vsakdanjega življenja; da se njihovo srce odpre za poslušanje Boga. »Jezusovi učenci ne smejo nikoli pozabiti, od kod so bili izbrani, to je izmed ljudi.

Nikoli ne smejo pasti v skušnjavo, da bi prevzeli hladno držo, kakor da se to, kar ljudje mislijo in živijo, njih ne tiče in zanje ni pomembno.« To velja tudi za nas. »Kakor Jezus, tako tudi Cerkev živi med ljudmi in za ljudi.

Zato je Cerkev v vsej svoji zgodovini v sebi nosila isto vprašanje: »Kdo je Jezus za moške in ženske danes?« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2015/11/10/. TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/

Teden Božje Besede 8. 11. – 15. 11. 2015

Ob nedeljski Besedi (Mr 12,38-44)

Jesenska veduta - Bogu hvala, foto JoPl

Vsak bi verjetno rad imel ob sebi le odlične kristjane. Neprijetno nam je, ko v sami Cerkvi naletimo na veliko neskladnost med tem, za kar se kristjani imamo, in tem, kar v resnici smo. Razočaranje je še večje, ko se to pokaže pri kristjanih na vodstvenih mestih.
Vsako oznanjevanje je torej razpeto med tem, kar oznanjevalec pove, in tem, kar mu uspe uresničiti. Jezus je pritegnil toliko ljudi prav zato, ker so videli, da se to, o čemer govori, popolnoma ujema s tem, kar počne. Doživeli so ga kot resnično celovito osebnost. Tudi danes so privlačni samo verodostojni ljudje. To se kaže tudi pri papežu Frančišku. On dela tako, kakor nas vabi, naj delamo vsi. Povsem druge kriterije uporabljajo ljudje, ko razvrščajo politike na »politbarometer«. Oznanjevanje mora biti del celovitega prizadevanja za verodostojno življenje. Vsako oznanilo lahko človek uresniči le postopno in ponižno. Iz oznanjevalca mora odsevati želja po preseganju neskladja.
Jezus je bil v oznanjevanju pravo nasprotje tedanjim učiteljem postave. Ti so bili dobro izobraženi. Lahko bi bili dobri razlagalci vere. Toda pri razlaganju Svetega pisma so bili pogosto povsem na nasprotnem bregu kot Jezus. On je bil njihov največji kritik, saj so Božjo besedo razumevali dobesedno in jo zato napačno razlagali. Uboga vdova nam veliko pove. Na videz ni storila nič posebnega. V resnici pa njeno ravnanje izraža globoko osebno vero. Ko je vrgla v tempeljsko
zakladnico dva mala kovanca, ki sta ji zagotavljala preživetje, s tem ni naredila le »dobrega dela«, ampak je svoje življenje izročila v Božje roke.
Popolnoma, brezpogojno in nepreklicno se je zaupala Bogu. Resnično je živela iz vere. Jezus preko nje sporoča: Bog ne želi samo »nekaj od tebe«, ampak »tebe samega«! Vabi nas, da bi tudi mi popolnoma zaupali v Boga. Vse drugo pustimo ob strani ali temu vsaj ne posvečajmo večje pozornosti.
Za to potrebujmo veliko poguma. Tako lahko vsak vernik izraža svojo vero in zaupanje v Boga in daje zgled drugim v Cerkvi in svetu. Njegova vera ne ostaja zgolj pri besedah, ampak se pretvori v dejanja. Jezus ob ubogi vdovi zagotavlja, da tudi danes opazi vsako še tako skrivno delo.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Sestre in bratje! Če kdaj, je na zahvalno nedeljo posebna priložnost, da v odnosu do Boga in drug do drugega iz bitij prošenj, moledovanj in morda celo zahtev postanemo bitja hvaležnosti. Saj ne, da
ni potrebno prositi, prav nasprotno, nedvomno je zaupljiva prošnja izraz zaupanja Bogu in ljudem, kakor tudi opravičilo, kadar je bila prošnja zmotna ali je bila morda celo zahteva ali znamenje kakršnekoli neiskrenosti.
Sveti oče Frančišek je v eni svojih homilij povedal tri čudežne besede za srečo. To so: »HVALA,

Stolniški detajli, foto JoPl

PROSIM, OPROSTI!« Da! Iskrena hvala Bogu za vse prejete darove za telo, dušo in duha. Boglonaj škofom, kanonikom in drugim duhovnikom za maševanje in spovedovanje. Boglonaj vsem stalnim
in občasnim mežnarjem, pa tudi »varuhom stolnice«. Hvala organistom, pevovodjem in zborovskim in ljudskim pevkam in pevcem.
Hvala damam, ki dežurate v kiosku in v cerkvi. Boglonaj krasilkam. Hvala lepa vsem drugim liturgičnim sodelavcem: bralkam in bralcem, ministrantom, bogoslovcem. Hvala župnijskemu pastoralnemu svetu. Boglonaj vsem molivcem in molivkam, ki skrbite za vodeno molitev v stolnici in pri njej dejavno sodelujete. Bog povrni vem tihim molivcem in častilcem Vsemogočnega.
Hvaležnost za vse vaše molitve, podporo in darove naj dopolnim s prošnjo za vaše sodelovanje
v prihodnje in s spodbudo, da se dosedanjim sodelavcem stolnega oltarnega občestva
pridružite novi.
Če torej iskreno parafraziram sv. očeta Frančiška:
»Hvala za čisto vse: veliko in majhno,
tiho in izrečeno, materialno in duhovno;
prosim za sodelovanje, podporo in molitev
še naprej; oprosti(te) za napačno izrečene ali zarečene besede, morda preveliko (ali neučakano)
pričakovanje … V vsem dobrem nas podpira Bog … Tudi to
verujemo! Zato: TEBE, BOGA, HVALIMO IN POVELIČUJEMO!
župnik Jože

Oznanila

• Ned 8. 11. • 32. nedelja med letom –ZAHVALNA. Ob 15.30 molitvena urapred Najsvetejšim.1 Kr 17,10–16; Heb 9,24–28; Mr12,38–44.
• Pon 9. 11. • Posvetitev lateranske bazilike,praznik. Večerna maša z večernicami.Ezk 47,1–2.8–9.12; Jn 2,13–22.
• Tor 10. 11. • sv. Leon Veliki, papež in cerkveniučitelj. Večerna maša za pokojne škofein kanonike je združena z večernicami.BB: Mdr 2,23–24; 3,1–9; Lk 17,7–10.
• Sre 11. 11. • sv. Martin iz Toursa, škof.BB: Mdr 6,1–11; Lk 17,11–19.
• Čet 12. 11. • sv. Jozafat, škof in mučenec.BB: Mdr 7,22–30; 8,1; Lk 17,20–25.
• Pet 13. 11. • sv. Stanislav Kostka,duhovnik.BB: Mdr 13,1–9; Lk 17,26–37.
• Sob 14. 11. • sv. Nikolaj, Tavelič, mučenec.BB: Mdr 18,14–16; 19,6–9; Lk 18,1–8.
• Ned 15. 11. • 33. nedelja med letom –začetek tedna zaporov.Dan 12,1–3; HEB 10,11–4.18; Mr13,24–32.

Misel tedna:

Papež Frančišek o »vseh svetnikih« (nerazglašeni svetniki): To so »svetniki, če lahko tako rečemo,
'stranskih vrat', ki so si z Božjo milostjo prizadevali udejanjati evangelij v vsakodnevnem življenju.
Niso bili razglašeni. Te svetnike smo srečali tudi mi. Morda je bil kdo v naši družini ali med prijatelji in znanci. Hvaležni jim moramo biti, predvsem pa moramo biti hvaležni Bogu, da nam jih je dal, jih postavil v našo bližino kot žive in 'nalezljive' zglede načina življenja in umiranja v zvestobi Gospodu Jezusu in njegovemu evangeliju. Koliko dobrih ljudi smo poznali ali jih poznamo! To so svetniki 'stranskih vrat'.«
(vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2015/11/01/...)

Dogodki pred nami

Skrb za krašenje, foto JoPl

ZAHVALNA NEDELJA: Pri vseh mašah bomo Bogu v zahvalo zapeli zahvalno pesem Tebe, Boga, hvalimo.
MAŠA ZA POKOJNE ŠKOFE IN KANONIKE: Torek, 10. novembra, ob 18.30.
MAŠA ZA ŽRTVE 2. SVETOVNE VOJNE NA LJUBLJANSKEM GRADU: Nedelja, 14. novembra, ob 14.00.
VZDRŽEVALNA DELA NA STOLNI CI IN V ŽUPNIŠČU: V naslednji dneh in tednih bodo izvajalci izvedli nujna vzdrževalna dela, to je odvodnjavanje stolnice in župnišča (žlebovi), kar je nujno potrebno dokončati pred zimo, da bi dolgoročno ne nastala še večja materialna in finančna škoda. V župnišču dokončujemo skromna, a nujna obnovitvena dela v Grozdetovi dvorani v pritličju (dodelava opaža in pleskanje). Glede na to, da je stolnica res poseben sakralni, simbolni in arhitekturni biser in da nimamo ne ključarjev ne gospodarskega sveta, vas vabim k razmisleku o morebitnih kandidatih za ključarje in člane gospodarske komisije pri župnijskem pastoralnem svetu.
Zagotovo v župniji premoremo dobre in izkušene može in žene, ki bodo skrbeli za vzdrževalna dela ter sodelovali na gospodarskem in finančnem področju.

Nujna vzdrževalna dela, foto JoPl

Čiščenje in urejanje, foto JoPl

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/

Teden Božje Besede 1. 11. - 8. 11. 2015

Ob praznični Besedi: (Mt 5,1–12a)

Blagri so zelo primeren evangelij za praznik vseh svetih. Oblikoval jih je Jezus sam, zato je gotovo
uporabil tiste izraze, ki so za njihovo razumevanje najbolj primerni. Sveti so zelo drugačni, kot jih srečamo v raznih poznejših življenjepisih, saj so močno zaznamovani s takratno kulturo in zgodovino.

Svetniške osebe velikokrat nimajo na sebi nič ali le malo človeškega. Zdijo se nam kot nekakšni profesionalni športniki, ki z nami, »amaterskimi športniki«, nimajo tako rekoč nič skupnega. Toda v resnici ni tako, saj so svetniki najbolj »človeški« od vseh ljudi. Svetnik – to je vsekakor vsebinsko
izredno globoka beseda, pregloboka za nas.

V bistvu jo je mogoče pravilno razumeti le tedaj, če priznamo Bogu popolno svetost. Mi namreč nikoli nismo »sveti« v polnem pomenu besede. Prepogosto smo zaradi greha razdvojeni in včasih duhovno mrtvi. Po čem pa kljub temu lahko spoznamo, da je nekdo svetnik? Pri prvi razglasitvi svetnikov, ki jo je izvedel Jezus sam (Rim še ni dajal zadnje besede), je bilo glavno merilo to, kdo je v zadostni meri pomagal ubogim, revnim ljudem.

Kaj je tisto, zaradi česar sem bogat? Kaj me bogati? Kaj me osrečuje? Zakaj sem ubog? Naj zveni še tako paradoksalno: Morda so moje prazne roke, moje po ljubezni hrepeneče srce moje edino in pravo
bogastvo! Lastna revščina me odpira Bogu, ki biva v bližnjem. Moje bogastvo in to, kar imam za bogastvo, pa me morda zapira, da ne vidim bogastva, ki je v mojem bližnjem.

»Ne rabim nikogar, tudi Boga ne.« To so najbolj značilne besede današnjega človeka. Vrednostno so povsem nasprotne Jezusovim blagrom. Jezusove besede gradijo, človeške pogosto rušijo! Najprej se moramo potruditi, da bi se vživeli v položaj revnih, potem se bomo morda zmogli, po papeževih
besedah, spreobrniti k revnim. Le tako bomo morda zopet uzrli izgubljeno Božje obličje.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

»In večna Luč naj jim sveti«. Foto JoPl

Cenjeni stolniški farani in obiskovalci! Če kdaj, bi vas lahko ob prazniku vseh svetih lahko nagovoril tudi takole: »Spoštovani svetniški kandidati!« Da, sestre in bratje, vsi smo poklicani k svetosti. Saj ne, da svetost lahko dosežemo z lastno močjo, ker je predvsem milostni dar Boga, ki je človeka ljubeči Bog, ampak pomembno je, da se na milostne darove odzivamo in naredimo ne samo to, kar »veleva nam stan«, ampak tudi to, kar »mož je storiti dolžan« in seveda tudi ženska.

Verujemo namreč, in to pri vsem prazničnih in nedeljskih mašah ter pred molitvijo rožnega venca izpovedujemo, v »vstajenje mesa«, »v večno življenje«, »in pričakujemo vstajenje mrtvih in življenje v prihodnjem veku«. Kakšna sreča je imeti dar vere! Vedeti, da življenje ni le nekajdesetletno
tavanje in blodenje po planetu Zemlja, na katerega nas je vrgla usoda, ampak da smo po volji Boga iz ljubezni matere in očeta rojeni v svet večnosti, je res velik dar. Ničesar, kar je dobro in iz ljubezni mišljeno, spregovorjeno ali narejeno, čas ne zabriše, ker nosi v sebi kal v/Večnega in odsev p/Presežnega.

Ob spominu na naše pokojne prednike in vse rajne vas lepo vabim, da se jih prvenstveno spominjajmo v dobrem, se zgledujmo po njihovih vrlinah in krepostih in se učimo iz njihovih napak, v želji, da jih ne bi »na lastni koži« ponavljali. Pravimo, da jih nosimo v svojih srcih. Izročimo torej
svoja srca Bogu v teh dneh in zanje radi molimo. Prav je, da primerno okrasimo grobove in prav je,
da prižgemo kakšno svečo. Še bolj prav pa bi bilo, da bi namesto velikega števila sveč našim rajnim
podarili obilje molitev in zanje darovali tudi svete maše. Pravimo, da molimo za duše v vicah. Morda
stanje duš v vicah lepše opredelita tuja izraza: čistilište, purgatory. Molimo zanje. V Kristusu, križanem in vstalem, je naše upanje in je naša moč!
župnik Jože

Oznanila

• Ned 1. 11. • VSI SVETI, slovesni in zapovedani praznik. Ob 9.00 mašuje škof AntonJamnik.

  

  Najsvetejše, foto JoPl

  Uro pred večerno mašo, torej ob 17.30, bomo molili vse štiri dele rožnega vencaza rajne, zato pobožnost ob 15.30 odpade.Nadškofova maša na ljubljanskih Žalah je vcerkvi Vseh svetih ob 15.00, nato pa molitvena grobovih.Raz 7,2–4.9–14; 1 Jan 3,1–3; Mt 5,1–12a.
• Pon 2. 11. • SPOMIN VSEH VERNIH RAJNIH. Večernice so združene z večerno mašo, ki je za duše v vicah. Job 19,1.23–72a; Rim 5,5–11; Jn 6,37–40.
• Tor 3. 11. • sv. Viktorin Ptujski, škof in mučenec.Večerna maša je združena z večernicami.Ob 20. uri je katehumenat.Rim 12,5–16a; Lk 14,15–24.
• Sre 4. 11. • sv. Karel Boromejski, škof.Rim 13,8–10; Lk 14,25–33.Čet 5. 11. • sv. Zaharija in Elizabeta, starši Janeza Krstnika. 
• PRVI ČETRTEK. Povečerni maši bo molitev za nove duhovne poklice. Zvečer srečanje za študente.Rim 14,7–12; Lk 15,1–10.Pet 6. 11. • sv. Lenart, opat. 
• PRVI PETEK.Molitvena ura pred Najsvetejšim ob 8.30 sposvetitvijo Jezusovemu srcu, ob 15.00 bo molitvena ura Božjega usmiljenja.Rim 15,14–21; Lk 16,1–8
• Sob 7. 11. • sv. Engelbert, škof. PRVA SOBOTA. Ob 8.30 bo molitvena ura predNajsvetejšim s posvetitvijo Marijinemu brezmadežnemu srcu.Rim 16,3–9.16.22–27; Lk 16,9–15.
• Ned 8. 11. • 32. nedelja med letom – ZAHVALNA. Pri vseh mašah se Bogu zahvalimo za prejete dobrote in, če je le mogoče,zapojemo tudi ZAHVALNO PESEM.

Iz življenja župnije

V nedeljo, 25. oktobra, ob 16. uri nas je pri sveti maši in z nekaj pesmimi po njej za lepoto nebeškega navduševal zbor Ladka Korošca iz Zagorja.

Zbor Ladko Korošec, foto JoPl

Misel tedna:

Kristus je naše upanje..., foto JoPl

Papež Frančišek o realnosti vere: Obstaja »’duhovnost privida’, ko lahko hodimo skozi puščave človeštva, ne da bi videli to, kar je res, ampak to, kar hočemo videti. Sposobni smo ustvariti vizijo sveta, a ne sprejmemo tega, kar nam Gospod postavlja pred oči. Vera, ki se ne zna zakoreniniti v življenje ljudi, postane suha in namesto oaze ustvarja druge puščave.« (vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2015/10/25/w)

 

Dogodki pred nami

• ROŽNI VENCI ZA RAJNE: V nedeljo, na praznik vseh svetih, 1. novembra, bomo ob 17.30

  

  Usmiljen kot oče

  molili vse štiri dele rožnega venca. 
• POPOLNI ODPUSTEK ZA DUŠE V VICAH: Cerkev naklanja v prvih osmih dneh novembra popolni odpustek za duše v vicah, če 
• prejmemo zakrament svete spovedi,
• pobožno prejmemo sveto obhajilo, 
• obiščemo pokopališče, molimo za pokojne ter molimopo namenu svetega očeta vsaj vero in očenašter nismo navezani na noben greh. 
• Pravtako je mogoče v dobro duš v vicah prejetiodpustek v vseh cerkvah in javnihkapelah 1. in 2. novembra ter na prejšnjo ali naslednjo nedeljo, česmo bili pri sveti spovedi in obhajiluter molimo po namenusvetega očeta

MOLITEV ZA RAJNE: v kiosku ali zakristiji VZEMITE »zgibanko« Molitev za rajne, ki ima dva dela. Na prvem je podoba Križanega iz stolnice, drugi del pa lahko odtrgate, napišete nanj imena
rajnih, za katere želite, da molimo, in ga z darom v ovojnici oddate v kiosku, zakristiji ali pisarni. Iz zbranih darov bomo vsak ponedeljek ob 18.30 darovali sveto mašo za duše v vicah.

PRVI ČETRTEK: Četrtek pred prvim petkom je posvečen molitvi za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov. Po večerni maši bomo imeli molitev pred Najsvetejšim.
PRVI PETEK: Častimo Jezusa in njegovo presveto Srce. Ob 8.30 bo molitvena ura z izročitvijo Srcu Jezusovemu. Ob 15.00 pa je molitvena ura Božjega usmiljenja, ki ji sledi sveta maša.
PRVA SOBOTA: Posebej častimo Marijo, se ji priporočamo in se ji izročamo. Ob 8.30 je molitvena ura pred Najsvetejšim z izročitvijo Marijinemu brezmadežnemu srcu. Ob 16.00 je maša za domovino.

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.

Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/

Teden Božje Besede 25. 10. – 1. 11. 2015

Ob nedeljski Besedi (Mr 10,46–52)

Roženkravt in nagel rdeči ..., foto: ZEM

Bertold Brecht piše o dečku, ki je stal ob cesti in jokal. Mimoidoči ga je vprašal, zakaj joka? Povedal je: zelo je delal, da bi si lahko kupil vstopnico za kino. Pol tega zneska mu je ukradel deček, ki je zdaj vedno pripravljen za beg stal na drugi strani ceste in opazoval, kaj se dogaja. Mož je vprašal dečka dalje, ali je kaj klical na pomoč. Seveda je klical. Ali ga je kdo slišal, je spraševal dalje. Ne, je žalostno priznal. Pa je poskusil še glasneje? Seveda, a kljub temu ni bilo nikogar na spregled, »Ali znaš še glasneje vpiti?« ga je vprašal. »Ne, močneje ne morem¸« je priznal v solzah, »No, potem ti tudi ne bo pomagalo, če boš zdajle še tako kričal za mano,« je rekel mož in mu zelo spretno iztrgal iz roke še tistih nekaj kovancev, ki so mu še preostali.

V današnji pripovedi o ozdravljenju slepega Bartimeja slišimo o povsem drugačnem vpitju in klicanju na pomoč. Tu nimamo pred seboj otroka, ampak odraslega, slepega človeka. Ta hoče na vsak način govoriti z Jezusom ter od njega izprositi prihodnje ozdravljenje. Markov evangelij takoj za tem opisuje Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem, ki je uvod v velikonočne dogodke. Bartimej sedi ob poti,
po kateri mora vsak čas priti Jezus, saj ga ta pot vodi na križ. Bartimeja ne ustavi nihče, ko ga poskušajo ob njem stoječi nekako utišati.. Vsako nasprotovanje ga samo še bolj podžge. Ta čudež ni eden med mnogimi, ampak je trenutek, ki pokaže na odrešenjsko vlogo judovskega naroda sredi množice drugih narodov.

Pokaže, da je vprašanje vere nekaj temeljnega in za večnost odločilnega. Vera mora človeka voditi v aktivno prizadevanje za dobro bližnjega. Življenje, zaznamovano z neizmernim zaupanjem v
Boga. To nam kaže Jezus. Kolikor bolj bi drugi radi Bartimeja ustavili v njegovem prizadevanju, da se osebno sreča z Jezusom, toliko bolj je napel vse sile in zahteval pravico zase. Terja, da ga Jezus sliši in odgovori na njegovo potrebo in prošnjo. V tej točki pride do preobrata v primerjavi z Brechtovim dečkom. Ta je dovolil, da so ga najprej pretepli, nato še okradli. Biblična govorica pa nas ne dela pasivne, ampak usposablja za odpor, kjer je potrebno vzpostaviti prvotna pota do Boga. Na več mestih v evangelijih sta Bartimejeva »vsiljivost« in »neizprosnost« prikazani pozitivneje kot »dečkova bojazlivost«
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Dragi farani in obiskovalci stolnice! Nekateri ste mi že nekajkrat izrazili željo, da bi bil v prezbiteriju ob daritvenem oltarju vedno lesen, preprost križ. Sam seveda to misel podpiram. Na lesenem križu (na »lesu križa«) nas je odrešil naš Gospod in Odrešenik Jezus Kristus. Na križu mu je vojak prebodel stran in na križu sta iz njegovega prebodenega srca pritekla kri in voda. Na križu je »umrl Bog«!

Vsaj v svetem letu usmiljenja bomo imeli lesen križ pred oltarjem vedno, razen ob slovesnostih in

Peter Opeka, foto: ZEM

pontifikalnih mašah, ko se ob začetku maše odvija sprevod neposredno iz zakristije ali po cerkvi in se uporablja tako imenovani pontifikalni križ.
Naj spregovorim kratko še o popolnem odpustku v dneh spominjanja naših rajnih. Cerkev v prvih osmih dneh novembra naklanja popolni odpustek za vsak obisk pokopališča in molitev za rajne. Mogoče ga je prejeti v vseh cerkvah in javnih kapelah 1. in 2. novembra ter na naslednjo nedeljo, če smo bili pri spovedi in obhajilu, izpovemo vero ter molimo po namenu svetega očeta (npr. očenaš).

Zato vas prisrčno vabim tudi k molitvi vseh štirih delov rožnega venca za rajne, ki ga bomo molili na praznik Vseh svetih ob 17.30. Rad bi vas še povabil, da v kiosku ali zakristiji pridobite »zgibanko« Molitev za rajne, ki ima dva dela. Na prvem je podoba Križanega iz stolnice, drugi del pa odtrgate, napišete nanj imena rajnih, za katere želite, da molimo, in ga z darom v ovojnici oddate v kiosku, zakristiji ali pisarni.

Radi molimo, bratje in sestre za naše rajne, za naše prednike in darujmo svete maše zanje.
Župnik Jože

Oznanila

• Ned 25. 10. • nedelja med letom – žegnanjska,za vse cerkve, kjer ne vedo za danposvetitve. Poseben spomin za žive in rajnefarane je pri družinski maši ob 10.30.Ob 15.30 je rožni venec pred Najsvetejšim.Jer 31,7–9; Heb 5,1–6; Mr 10,46–52.
• Pon 26. 10. • sv. Lucijan in Marcijan,mučenca. Večernice so združenez večerno mašo, ki je za duše v vicah.Po maši so Delavnice molitve in življenja.Rim 8, 12–17; Lk 13,10–17.
• Tor 27. 10. • sv. Sabina, mučenka.Večerna maša je združena z večernicami.Ob 20. uri je katehumenat.
• Sre 28. 10. • Praznik apostolov Simona in Juda Tadeja.Ef 2,19–22; Lk 6,12–16.
• Čet 29. 10. • sv. Ermelinda,devica in Mihael Rua, duhovnik.Začetek celodnevnega spovedovanja. Zvečer srečanje za študente.Rim 8,31b–39; Lk 13,31–25.
• Pet 30. 10. • sv. Marcel, mučenec.Celodnevno spovedovanje.Rim 9,1–5; Lk 14,1–6.
• Sob 31. 10. • sv. Bolfenk, škof. Dela prost dan – dan reformacije.Celodnevno spovedovanje.Rim 11,1–2a.11–12.25–29; Lk 14,7–11.
• Ned 1. 11. • VSI SVETI, slovesni in zapovedani praznik. Uro pred večerno mašo, torej ob 17.30 bomo molili vse štiri dele rožnega venca za rajne, zato pobožnost ob 15.30 odpade. Osrednja maša na ljubljanskih Žalah je v cerkvi Vseh svetih ob 15.00, nato pa molitve na grobovih.Raz 7,2–4.9–14; 1 Jan 3,1–3; Mt5,1–12a.

Iz življenja župnije

stolnica: celjski škof z ministranti, foto: JoPl

V soboto, 17. oktobra, so v stolnico poromali ministranti celjske škofije in skupaj s svojim ordinarijem msgr. dr. Stanislavom Lipovškom imeli sveto mašo. V nedeljo, 18. oktobra, nas je

Daritev bodi ti življenje celo, foto: ZEM

obiskal, daroval sveto mašo in nas nagovoril misijonar Pedro Opeka. Veliko se nas je zbralo in veliko ste darovali za njega osebno, pri tej sveti maši in drugih pa tudi za druge slovenske misijonarje. V imenu misijonarja Pedra Opeke (neposredno zanj smo zbrali 6.700 EUR), Toneta Kerina (poseben dar zanj je bil 250 EUR) in drugih slovenskih misijonark in misijonarjev, se vam zahvaljuje direktor papeških misijonskih družb v Sloveniji, gospod Stane Kerin. Zbrane darove za oba misijonarja smo oddali v Misijonskem središču. Bog vam povrni!
Če bi kdo rad poslušal govor Pedra Opeke, lahko to stori na spletni strani Radia Vatikan, saj je p. Ivan Rampre vse lepo posnel in objavil:
http://sl.radiovaticana.va/news/2015/10/18/pedro_opeka_kaj_vas_je_navdihnilo,_da_ste_postali_misijonar_evangelij/1180137.
Radi molimo, radi molimo tudi rožni venec.

Dogodki pred nami

V nedeljo, 25. oktobra ob 16. uri, pri sveti maši poje zbor Ladka Korošca iz Zagorja. V ponedeljek, 26. oktobra, je po večerni maši srečanje za člane Župnijskega pastoralnega sveta. Od četrtka, 29. oktobra, do sobote, 31. oktobra, bo v stolnici CELODNEVNO SPOVEDOVANJE pred praznikom Vseh svetih. V nedeljo, na praznik Vseh svetih, bomo za rajne ob 17.30 molili vse štiri dele rožnega
venca.

Misel tedna:

Tri vprašanja, pravi sveti oče, si lahko zastavimo o dajanju: »Prvo vprašanje: Dam? Drugo vprašanje: Koliko dam? Tretje vprašanje: Kako dam?« Dajem kakor Jezus, z ljubeznijo? Ali pa, kot da plačujem davek? Kako dajem? »Ko pomagaš neki osebi, ji gledaš v oči? Se dotakneš njene roke? To je Kristusovo meso, to je tvoj brat, tvoja sestra. Ti pa si v tistem trenutku kakor Oče, ki nikoli ne dopusti, da bi pticam neba zmanjkala hrana. S koliko ljubezni daje Oče!« 
Vir in več: http://sl.radiovaticana.va/news/2015/10/19


TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik, Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/

Peter s svojimi rojaki, foto ZEM

 

Teden Božje Besede 18. 10. - 25. 10. 2015

Ob nedeljski besedi Mr 10,35-45

Križani, detail, 2. pol. 15. stol., foto: JoPl

Mediji so obširno poročali o sprejemu za predstavnike rimske kurije pri papežu Frančišku, ki jim je naštel kar petnajst bolezni sodobne rimske kurije. Papež zna povedati tudi kaj zelo bridkega in neprijetnega. Toda grajo izreče na poseben  način, ki so ga nekateri imenovali kar »poezija grajanja«. Papež je povedal, kaj mu ni všeč v  ravnanju njegovih najožjih sodelavcev. Dal jim je možnost, da se poboljšajo. Omenjene napake se žal pojavljajo tudi v drugih skupnostih, kot so družina, škofija ipd. Kot zadnjo med njimi je navedel »svetovni profit«. Tudi Cerkev je v skušnjavi, da bi na prvo mesto postavila dobiček in ne pravično plačilo.
Papež si upa spregovoriti tako o temah, ki se  kot rdeča nit vlečejo skozi vso človeško  zgodovino, pa tudi o novih, ki se porajajo zdaj. »Skušnjava bogastva« ljudi napeljuje, da nastopajo s silo in ne z argumenti. Je kot virus, ki se nenadzorovano širi od enega na drugega. Med nove teme bi lahko šteli »pravično delitev oblasti«. Vsi smo okuženi s slo po oblasti kot z  nekakšnim virusom. Današnji čas povečuje tveganje, da se z njim okužimo, če ne skrbimo za imunost, ki jo prinašajo zakramenti.
Jezus s svojim naukom in svojim življenjem kaže ljudem, kako priti iz hudičevega kroga vedno novega ponavljanja zla. Jezus pokaže na novo temeljno držo, ki jo zavzamejo tisti, ki gredo po njegovi poti. Vladarji izvajajo svojo oblast nad podložniki in zlorabljajo svojo moč. Jezus govori povsem jasno: »Pri vas pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče biti med vami največji, naj bo kakor suženj vseh.« Ob tem pokaže nase, kajti on je prišel, da bo služil in dal svoje življenje. To je edino in novo merilo, ki ga daje dvanajsterim, kajti po tem bodo, ne glede na to, ali je kdo med nami papež, kardinal ali laik, tudi ocenjeni. S tem merilom vedno znova merimo svojo ljubezen do Boga in do sveta. To merilo Jezus poimenuje »ljubezen«. Merilo nam je sam pokazal s svojim trpljenje in smrtjo na križu. Jezus želi imeti nad ljudmi samo tisto oblast, ki mu omogoča, da je v čim večji meri vsem služabnik. 
Leta 2005 je bil prištet k blaženim znani francoski spreobrnjenec Charles de Faucould, ki je po burni mladosti preživel zadnja leta življenja v izredni skromnosti med preprostimi Tuaregi v saharski puščavi. Ubili so ga leta 1916. Znan je po svoji skromnosti in preprostosti. Nekoč je zapisal: »Išči zadnje mesto in našel boš Boga.«
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Zapisi izkušenj, foto JoPl

Spoštovani!
Ko včasih v pripravi na krst vprašam starše o veri v posmrtno življenje, običajno nastane tišina.  Ko pa jih vprašam, ali je njihov otrok, ki so ga rodili pred nekaj meseci in še devet mesecev prej iz ljubezni spočeli, prišel na svet zato, da bi umrl, jih  »stisne«.  Da, misel na smrt in življenje,  ki je le nekaj deset let trajajoča »avantura brnenja in zvenenja v prazno« (prim. 1 Kor 13, ), nas »stisne«.
V srca nas vseh je namreč položena vera v večnost, tudi če je pozneje zaradi »razumskih« in »znanstvenih« razlogov (vsaj javno) ne priznamo. Živimo namreč v območju večnosti, v kateri smo med seboj povezani živi z ljubeznijo, dobrim in resničnim, pa tudi z mrtvimi v istih razsežnostih, vendar z drugačno intenzivnostjo. »Če namreč živimo, živimo za Gospoda; in če umiramo, umiramo za Gospoda. Naj torej živimo ali umiramo, smo Gospodovi« (Rim 14,8). Da, Gospodovi smo!
Pred nami so dnevi spomina na naše pokojne sestre in brate, na svete, in na tiste, ki so še na poti k Svetemu. Svetnikom se lahko priporočamo, za duše v vicah pa molimo in darujemo za svete maše. Kot vsako leto ste tudi letos povabljeni, da na lističe napišete imena svojih dragih, za katere želite,  da se potem darujejo svete maše, in ovojnico z darom oddate v »kiosku«, v nabiralnik pri Mariji Pomagaj, v zakristiji,  cerkovniku ali neposredno župniku. Iz zbranih darov bomo vsak ponedeljek ob 18.30 darovali sveto mašo za duše v vicah.
Iz zbranih darov za molitev ob lanskem prazniku vseh svetih smo prav vsak ponedeljek do sedaj darovali svete maše za duše v vicah, njim v korist, nam v blagoslov.
S povabilom k molitvi za rajne in za potrebe Cerkve, naše župnije in naroda vam želim vse dobro.
Župnik Jože

Papež Frančišek o otrocih

Papež Frančišek o otrocih: »Nežen in skrivnosten odnos Boga z dušo otrok ne bi smel nikoli bitihttp://sl.radiovaticana.va/news/2015/10/14/

Izdelava prožnih vencev, foto: PaDo

oskrunjen. Je realen odnos, ki ga Bog želi in ga varuje. Otrok je od rojstva pripravljen, da se čuti ljubljen od Boga. Takoj ko čuti, da je ljubljen, otrok čuti tudi, da je Bog, ki ljubi otroke.« vir:

Oznanila

• Nedelja, 18. 10.: 29. nedelja med letom, misijonska. Goduje sv. Luka, evangelist. Ob 9.00 bo maševal in nas nagovoril misijonar Peter Opeka. BB: Iz 53,10-11; Heb 4,14-16; Mr 10,35-45.
• Ponedeljek, 19. 10.: sv. Janez Brebeuf, duhovnik ter drugi kanadski mučenci. Večernice so združene z večerno mašo, ki je za duše v vicah. Po maši so Delavnice molitve in življenja ter mladinsko srečanje. BB: Rim 4,20-25; Lk 12,13-21.
• Torek, 20. 10.: sv. Irena, mučenka. Večerna maša je združena z večernicami. Ob 20. uri je katehumenat. BB: Rim 5,12.15.17-19.20b-21; Lk 12,35-38.
• Sreda, 21. 10.: sv. Uršula, devica in mučenka. BB: Rim 6,12-18; LK 12,39-48.
• Četrtek, 22. 10.: sv. Janez Pavel II., papež. Po večerni maši je srečanje za študente. BB: Rim 6,19-23; Lk 12,49-53.
• Petek, 23. 10.: sv. Janez Kapistran, duhovnik. BB: Rim 7,18-25a; Lk 12,54-59.
• Sobota, 24. 10.: sv. Anton Marija Claret, škof. BB: Rim 8,1-11; Lk 13,1-9.
• Nedelja, 25. 10.:  sv. Krišpin in Krišpijan, mučenca. Pri maši ob 16. uri poje zbor iz Zagorja. BB: Jer 31,7-9; Heb 5,1-6; Mr 10,46-52.

Iz življenja župnije

Molitev rožnega venca, foto PaDo

Naši veroučenci so skupaj s sestro Ireno in Dominikom izdelali rožni venec iz divjega kostanja in ga pri družinski maši prinesli pred Gospodov oltar. Med mašo so dokazali,  da za molitev ene desetke rožnega venca ni potrebno veliko časa. Če molim z veseljem in osebnim namenom, pa sploh ne.
Radi molimo, radi molimo tudi rožni venec.

Dogodki pred nami

Nekateri ljudje odsevajo pokončnost,  klenost,  jasnost, discipliniranost,  globoko vero z obilico znanja, pa še dobro mero iskrivosti navkljub temu, da jih imajo le deset let manj kot sto. Eden takih je kanonik prelat Rafko Lešnik. 23. oktobra bo dopolnil 90 let. »Dni naših let je sedemdeset let, če smo krepki, osemdeset let …« (Ps 90,10).

Kanonik Lešnik foto JoPl

Kanonik Rafko Lešnik je po milosti presegel krepka leta za celo dekado. Bog naj ga blagoslavlja še naprej in mu naklanja primerno mero zdravja in modrosti.
Kanonik Rafko, hvala za vsa leta maševanja, spovedovanja in iskrivega podajanja »svete znanosti«. Bog vas živi še naprej!
Na voljo so knjige »po simbolni ceni«. 

• V soboto, 24. oktobra, ob 10.00 bo v pritličju župnišča  »razprodaja« knjig, ki so bile do sedaj na voljo v »kiosku«. Kiosk moramo v dosedanji obliki zapreti, zato bomo vse knjige dali v »župnijsko razprodajo«. Na voljo so knjige z duhovno, teološko, zgodovinsko vsebino in tudi o raznih drugih področjih. Prav tako je na voljo nekaj leposlovnih knjig, pridigarskih osnutkov itd. Pridite …

• V nedeljo, 24. oktobra ob 16. uri, bo pri sveti maši pel zbor Ladka Korošča iz Zagorja.