petek, 3. marec 2017

Teden Božje Besede 5. 3.-12. 3.



Na prvo postno nedeljo postavlja božja beseda pred nas dva dogodka, okoli ka­terih se odvija vsa človeška zgodovina: človekov greh in Kristusovo od­rešenje. Apostol Pavel to lepo povzame, ko pravi: »Kakor je po enem človeku prišel na svet greh in po grehu smrt ... tako zaradi pravičnega deja­nja enega prihaja na vse ljudi opravičenje.«
Žalostno je, da na samem začetku člo­veštva, kljub vsej ljubezni, ki jo je Bog položil v svoje stvarstvo in človeka, sto­ji strašno dejstvo greha; še bolj žalostno je, da je po njem nastopila smrt; najbolj žalostno pa je, da mnogi iz tega greha in smrti še danes ne najdejo izhoda, ker ne želijo sprejeti pomoči od zgoraj. Kaj­ti podobno, kakor ob stvarjenju, ko mu je vdihnil oživljajočega duha, se je Bog še enkrat ljubeče sklonil nad človeka in mu poslal svojega Sina, ki ga je s svojim trpljenjem rešil greha in s svojo smrtjo premagal in uničil smrt ter mu ponovno podaril življenje.
Ob tem, ko apostol Pavel primerja Ada­ma in Kristusa, poudari, kako Kristuso­va milost presega vse. Božji milostni dar je namreč neprimerno ve­čji od Adamovega prestopka, kajti, »če so zaradi prestop­ka enega umrli mnogi, sta se v veliko večji meri razlila na mnoge Božja milost in dar«. Še bolj kakor ob stvarjenju, se Božja velikodušnost pokaže ob odrešenju, saj nam ne vrača samo do­stojanstva, ki sta ga imela prva človeka pred grehom, pač pa nas dviga še veliko višje, med posinovljene Božje otroke, »ki prejemajo obilje milosti in daru pravič­nosti« in ki skupaj s Kristusom kraljuje­jo v življenju. Zato z mislijo, da ne greh in ne smrt v nas ne moreta uničiti Bož­je milosti, vedro in pogumno vstopimo v letošnji postni čas.
mag Roman Starc
Sestre in bratje.
Z Vami želim deliti precej strnjen po­vzetek pisma papeža Frančiška za leto­šnji postni čas:
»Dragi bratje in sestre, postni čas je nov začetek, pot, ki vodi h gotovemu cilju: k velikonočnemu vstajenju, h Kristusovi zmagi nad smrtjo. Ta čas nas odločno po­ziva k spreobrnjenju. Kristjan je poklican vrniti se k Bogu »z vsem svojim srcem« (Jl 2,12), naj se ne zadovolji s povprečno­stjo temveč raste v prijateljstvu z Gospo­dom ... Zdaj bi rad razmišljal o priliki o bogatašu in ubogem Lazarju (prim. Lk 16,19-31)...
1.    Drugi je dar. Na začetku prilika predstavi oba glavna lika, le da je revež opisan podrobneje. Je v brezupnem stanju in nima moči, da bi vstal... Pravzaprav je še bolj dramatično, če upoštevamo dej­stvo, da je možu ime Lazar: njegovo ime ... v dobesednem prevodu pomeni Bog po­maga. Zato ta osebnost ni brezimna..., je dar, neprecenljivo bogastvo, od Boga hoteno in ljubljeno bitje, ki se ga On spomi­nja, čeprav je zaradi svojega stanja člove­ški izmeček. Lazar nas uči, da je drugi dar.
2.    Greh nas zaslepi. Prilika nato ne­izprosno opiše nasprotja, v katerih se je znašel bogataš. Za razliko od ubogega Lazarja ta lik nima imena; je le 'boga­taš'. V njem vidimo dramatično po­kvarjenost greha, ki napreduje v treh sto­pnjah: ljubezen do denarja, nečimrnost in napuh .
3.   Beseda je dar... Na koncu sta oba, bogataš in ubogi Lazar, umrla in večji del prilike se nato odvija onkraj. Oba nenadoma spoznata, da 'ničesar namreč nismo prinesli na svet, zato tudi ne mo­remo ničesar odnesti' (1 Tim 6,7). V onstranstvu se ponovno vzpostavi neka­kšna enakost in zlo v življenju se urav­novesi z dobrim.
. V ospredje pride bogataševa resnična težava. V bistvu vseh njegovih tegob je bilo dejstvo, da ni prisluhnil Božji Bese­di. To ga je pripeljalo do tega, da ni več ljubil Boga in je začel zaničevati svojega bližnjega. Božja Beseda, živa moč, spo­sobna prebuditi spreobrnjenje src ljudi in ponovno osebo usmeriti k Bogu. Zapreti svoje srce za dar Boga, ki nam govori, k temu posledično sledi, da zapremo srce za dar brata.
Dragi bratje in sestre, postni čas je ugoden čas za obnovitev srečanja s Kristusom, ki živi v svoji Besedi, v zakramentih in v bližnjem. Gospod, ki je preživel štirideset dni v puščavi in premagal prevare Skušnjavca, nam kaže pot, po kateri moramo hoditi. Naj nas Sveti Duh vodi na resnič­no pot spreobrnjenja, da bomo znova od­krili dar Božje Besede, bili očiščeni gre­ha, ki nas zaslepljuje, in služili Kristusu, navzočem v pomoči potrebnim bratom in sestram. Vse vernike pozivam, naj izrazi­jo svojo duhovno prenovo tudi tako, da se udeležujejo postnih pobud, kijih spodbu­jajo mnoge cerkvene organizacije v različ­nih delih sveta, in s tem podprejo kulturo srečevanja naše ene same človeške druži­ne. Molimo drug za drugega, da bi z ude­ležbo pri Kristusovi zmagi, znali odpre­ti svoja vrata slabotnim in revnim. Tako bomo lahko v polnosti živeli velikonočno veselje ter pričevali zanj.«
(Vir: http:// sl.radio.vaticana.va/news/2017/02/07/)
      Nedelja, 5. 3.: 1. POSTNA NE­DELJA.
      Ponedeljek, 6. 3.: sv. Fridolin, opat in sv. Marcijan, mučenec.
      Torek, 7. 3.: sv. Perpetua in Felicita, mučenki.
      Sreda, 8. 3.: sv. Janez od Boga, re­dovni ustanovitelj.
      Četrtek, 9. 3.: sv. Frančiška Rim­ska, redovnica.
      Petek, 10. 3.: sv. 40 mučencev iz Armenije.
      Sobota, 11. 3.: sv. Benedikt, škof in sv. Sofronij, škof. Kvatrna sobota.
      Nedelja, 12. 3.: 2. POSTNA NE­DELJA.
• V nedeljo, 5. 3., bo pri sv. maši ob 10.30 obred podelitve imen leto­šnjim katehumenom; ob 15.30 pa bo križev pot.
   V ponedeljek, 6. 3., bo ob 9. uri slovesna maša ob zunanji slovesnosti praznovanja sv. Tomaža, zavetnika Teološke fakultete, ki jo daruje nad­škof Zore. Večerna maša z večernicami pa bo za duše v vicah. Po maši bo sre­čanje za srednješolce.
   V torek, 7. 3., bo večerna maša z večernicami. Ob 18.30 bo katehumenat.
   V sredo, 8. 3., bo po večerni maši verouk za odrasle - mistagogija.
   V četrtek, 9.3., je pri večerni maši drugi POSTNI GOVOR, ki ga bo imel škof Franci Šuštar. Sledi sreča­nje študentske skupine.
   V petek, 10. 3., bo ob 8.30 križev pot, ob 15. uri pa ura Božjega usmi­ljenja in sveta maša.
   V soboto, 11. 3., bodo ob 8.30 hvalnice.
   V nedeljo, 12. 3., bo ob 15.30 kri­žev pot.
   V četrtek, 16. 3., bo ob 19.15 v Ba­ragovi dvorani gost večera Ivo Hva­lica (v organizaciji Društva slovenskih katoliških izobražencev in stolniških večerov).
   V soboto, 18. 3.,^ bo ob 9. uri sv. maša za sodelavce Škofijske karitas Ljubljana, ki jo bo daroval nadškof Zore.
   V sredo, 22. 3., bo ob 18.30 apo­stolski nuncij Juliusz Janusz obhajal slovesnost ZLATE MAŠE.
   V soboto, 1. 4., bo župnijsko po­stno romanje.
Vsak dan lepo povabljeni k molitvi rožnega venca ob 8.30 (od ponedelj­ka do četrtka) ali zvečer ob 18. uri in h križevemu potu ob petkih ob 8. 30 in ob nedeljah ob 15.30.

Postni govori naših škofov

Postni govori bodo ob četrtki med večerno mašo ob 18.30, ki jo bo da­rovali škofje, ki bodo imeli postni govor:
   9. marec: škof Franci Šuštar
   16. marec: škof Franci Šuštar
   23. marec: škof Anton Jamnik
   30. marec: škof Anton Jamnik
   6. april: nadškof Stanislav Zore
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
Papež Benedikt o postu: »Čas, v ga vstopamo, imenuje Cerkev z izrazom, ki se je udomačil v bogoslužju, to je postni čas ali štiridesetdnevje, čas štiridesetih dni, ki ima svoje jasne korenine v Svetem pismu in nas tako uvaja v dragoceno du­hovno ozračje. Število štirideset je simbo­lično število, s katerim stara in nova zave­za izražata pomembne trenutke izkušnje vere Božjega ljudstva. To je število, ki iz­raža čas pričakovanja, očiščevanja, vrni­tve h Gospodu, čas spoznanja, da je Bog zvest svojim obljubam. To število predsta­vlja potrpežljivo vztrajnost, dolgo preiz­kušnjo, potreben čas, da bi opazili Božja dela, ko se je potrebno odločiti in prevzeti odgovornost brez nadaljnjega odlašanja. To je čas zrelih odločitev.«

Urnik svetih maš

Delavniki: 6.00; 7.00; 7.30 (razen ob sobotah); 8.00; 9.00; 10.30 (samo v petek in soboto tudi ob 16.00); 18.30. Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 16.00; 18.30. Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 11.30; 12.30; 16.00; 18.30.

četrtek, 23. februar 2017

Teden Božje Besede 26. 2.-5. 3. 2017


S to nedeljo sklepamo zaporedno branje iz prvega pisma Korinčanom. Doslej nas je Pavel z različnih vidikov poskušal opo­zoriti na nevarnost, če se preveč
zanašamo zgolj na človeka, nje­govo modrost in sposobnosti, saj pri tem zlahka prezremo in izgubimo izpred oči svojo pra­vo poklicanost. Tudi različni »oznanjevalci« lahko s svojim učenjem in oznanjevanjem zamegli­jo resnični Kristusov nauk ter tako ljudi odvračajo od prave poti. Pavel zato tokrat še bolj jasno izpostavi, ka­kšna je vloga in naloga pravega oznanjeval- ca. Ko pravi, naj imajo apostole za »Kri­stusove služabnike«, želi poudariti pomen popolne vdanosti in pripadnosti Kristu­su, saj le tak lahko postane tudi zanesljiv »oskrbnik Božjih skrivnosti«. Vesten oskrbnik pa ne oznanja svoje besede ali nauka, ne govori v lastnem imenu, pač pa oznanja skrite Božje načrte, ki jih je Duh razodel. Ker si prizadeva biti zvest in odgo­voren, se tudi ne ozira na sodbe, ki jih ima­jo ljudje o njem. Korinčanom zato priporo­ča, naj ne sodijo tistega, česar še ne morejo v polnosti razumeti. Kajti šele Gospod bo, ko bo prišel, »osvetlil, kar je skrito v temi, in razkril namene src«.
Lahko bi rekli, da gre v od­lomku pravzaprav za Pavlova navodila, kako pravilno ozna­njati in kaj nas mora pri tem vo­diti in usmerjati. Vsak kristjan je na­mreč poklican k oznanjevanju, pri čemer pa morata biti zanj najvišje merilo Božje kraljestvo in njegova pravica. Ni važno, da ugajamo ljudem, pač pa da zvesto oznanja­mo Božjo besedo. Zato se apostol nikoli ne sme bati sodbe ljudi, ne sme biti nanjo navezan ali od nje odvisen (»Kaj bodo pa ljudje rekli ...«). Sodba je Božja, vsak pa bo »prejel priznanje od Boga« in ne od ljudi.
mag. Roman Starc
Sestre in bratje.
Kakor smo vas že obvestili, s pepelnico, 1. marca, začenjamo z novim razpore­dom delavniških maš in spovedovanja. Kar dolgo smo se o tem pogovarjali (tudi ob vaših pobudah) v Župnijskem pastoralnem svetu in stolnem kapitlju in ob upoštevanju spodnjih razlogov pri­šli do rahlih sprememb, ki bodo v veljavi v postnem času. Če se bo izkazalo, da so spremembe dobre, bodo ostale, sicer bomo tudi z molitvijo iskali nove možnosti. Upoštevali smo naslednje dejavnike: (1) vsaka sveta maša naj ima svoj čas, čas za pripravo in lepo obhajanje brez posebne­ga hitenja - zlasti je bila problematič­na maša ob 9.30, kije od 1. marca ne bo več; (2) ker je »človek pot Cerkve«, že­limo poiskati dober termin za sv. mašo, ki bi ustrezal življenjskemu ritmu ver­nikov; (3) upoštevali smo tudi ure maš v okoliških cerkvah – kjer je ob delavnikih sv. maša ob 10. uri, zato smo jo mi dali na 10.30; (4) možnost spovedovanja pri stalnem spovedniku, zato bo prelat Vin­ko Vegelj na voljo za spoved vsak dan od 8.30 - 9.30; (5) zaznali smo dejstvo, da je od 6.ure do 7. ure zelo malo spovedi, zato bomo s spovedovanjem po novem začeli ob 6.30.
Vljudno prosim, da sprejmete nov red delavniških maš in razpored spovedova­nja, o tem obvestite svoje znance, ga spre­mljate in poveste svoje predloge, pa tudi zadovoljstvo in kritiko. Nova razpore­da sta objavljena tudi na: http://www.stolnica.com/ pa tudi na FB profilu: Stolnica - Ljubljana - Cathedral in seveda na oglasnih deskah.
Želim vse dobro in prisrčno pozdra­vljam,
župnik Jože
Postni čas, ki nas pripravlja na veliko noč, naj bo čas milosti, duhovne poglobi­tve in dobrih del, kijih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta. Cerkev za postni čas določa posebne oblike spokor- nosti. Strogi post je na pepelnično sredo (1. 3.) in na veliki petek (14. 4.). Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega naje­mo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta. Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenja­ti s kakim drugim dobrim delom poko­re ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta.
Povabljeni smo tudi, da se v postnem času pridružimo akciji »>40 dni brez alkoho­la« ali naredimo kakšno drugo odpoved iz ljubezni do Boga in bližnjega in pri­varčevana sredstva namenimo ljudem v stiski.
Postni čas je tudi čas molitve in duhov­nega premišljevanja. Zato povabljeni k svetim mašam, rožnemu vencu, uram Božjega usmiljenja in križevemu potu. Posebej ste povabljeni k postnim govorom naših škofov.
      Ponedeljek, 27. 2.: sv. Gabrijel od Žalostne Matere Božje, redovnik.
      Torek, 28. 2.: sv. Roman, opat.
       Sreda, 1. 3. : PEPELNICA. Sreda pred prvim petkom.
      Četrtek, 2. 3.: sv. Neža, Praška, kla­risa, opatinja. Četrtek pred prvim pet­kom.
      Petek, 3. 3.: sv. Kunigunda, kraljica. Prvi petek.
Sobota, 4. 3.: sv. Kazimir, poljski kralje­vič. Prva sobota.
      Nedelja, 5. 3.: 1. POSTNA NEDE­LJA.
      V nedeljo, 26. 2., ob 15.30 molitve­na ura pred Najsvetejšim.


      V ponedeljek, 27. 2., večerna maša z večernicami za duše v vicah.
      V torek, 28. 2., večerna maša z ve­černicami. Ob 18.30 je katehumenat.
       V sredo, 1. 3., na pepelnico, so vse maše s pepelenjem. Ta dan je začetek posta in STROGI POST. Ker je sreda pred prvim petkom, bodo pri večerni sveti maši molitve v čast sv. Jožefu.
      V četrtek, 2. 3., je četrtek predpr- vim petkom. Pri večerni maši je prvi POSTNI GOVOR, ki ga bo imel nad­škof Stanislav Zore. Po večerni maši bo molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovni­kov. Sledi srečanje študentske skupine.
      V petek, 3. 3., ki je prvi v mesecu, bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim s posvetitvijo Srcu Jezusovemu, ob 15.uri pa ura Božjega usmiljenja in sveta maša.
      V soboto, 4. 3., je prva sobota, ob 8.30 molitev bo pred Najsvetejšim s posvetitvijo Marijinemu Srcu, ob 16.uri maša za domovino.
      V nedeljo, 5. 3., ob 15.30 križev pot.
Vsak dan lepo povabljeni k molitvi ro­žnega venca ob 8.30 (pred odprtim tabernakljem) ali zvečer ob 18. uri in h križevemu potu ob nedeljah ob 15.30.
Vsi postni govori bodo ob četrtkih med večerno mašo ob 18.30, ki jo bodo darovali škofje, ki bodo imeli postni govor:
      2. marec: nadškof Stanislav Zore
      9. marec: škof Franci Šuštar
      16. marec: škof Franci Šuštar
      23. marec: škof Anton Jamnik
      30. marec: škof Anton Jamnik
      6. april: nadškof Stanislav Zore
Razpored spovedovanja od 1. marca 2017

NED/PRAZ.
PON
TOREK
SREDA
ČETRTEK
PETEK
SOBOTA
06.30-07.30
Plut
Markelj
Plut
Markelj
Nadškof (Slabe)
Plut
Plut
07.30-08.30
Lap
Slabe
Markelj
Lap
Slabe
Markelj
Lap
08.30-09.30
Vegelj
Vegelj
Vegelj
Vegelj
Vegelj
Vegelj
Vegelj
09.30-10.30
Knep
Arrias
Garaicoechea
Torra
Arias
Torra
Knep
10.30-11.30
Kvaternik
Arrias
Garaicoechea
Torra
Arias
Torra
Šuštar
11.30-12.30
Košir




Stare/Bizjak

12.30-13.00







15.00-16.00





Vegelj/Lap

16.00-17.00
Koncilija




Vegelj/Lap
Kvaternik
18.00-19.15
Slabe
Petrič
Koncilija
Šuštar
Koncilija
Plut
Plut
prelat Anton Slabe - kanonik penintenciarij
V primeru, da ni spovednika, se obrnite na stolniško osebje ali pokličite župnika (031 67 31 11).
Papež Frančišek v homiliji v rimski žu­pniji sv. Marije Jožefe v nedeljo, 19. fe­bruarja:
»'Bodite sveti, kajti jaz, Gospod, vaš Bog, sem svet.' To nam reče Bog Oče. Evangelij pa se konča z Jezusovimi besedami: 'Bodi­te torej popolni, kakor je popoln vaš nebe­ški Oče.' Gre za isto stvar. To je življenj-
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
Stolnica - Ljubljana - Cathedral
@stolnica
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. joze.plut@rkc.si / 031-673-111 http://www.stolnica.com/
ski program ... Molitev je protistrup za sovraštvo, za vojne, te vojne, ki se začnejo doma, ki se začnejo v četrti, ki se začnejo v družinah ... Če vem, da me nekdo nima rad, da me sovraži, moram moliti pred­vsem zanj. Molitev je mogočna, molitev premaga zlo, molitev prinaša mir.«
Delavniki: 6.00; 7.00; 7.30 (razen ob sobotah); 8.00; 9.00; 10.30 (samo v petek in soboto tudi ob 16.00); 18.30. Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 16.00; 18.30. Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 11.30; 12.30; 16.00; 18.30.