Teden Božje Besede 4. 9.–11. 9. 2016

23. nedelja med letom Lk 14,25-33 

Ob raznih razprodajah se pameten človek vpraša: »Ali si to lahko privoščim?« Še prej pa: »Ali to, kar ponujajo, res rabim?« To nekateri imenujejo »nov ži vljenjski stil«, mi pa recimo preprosto »odgovorna poraba«. Otrokom in odraščajočim je še pomembneje postavljati taka vprašanja, posebno do - kler niso zreli za odgovorno odločanje.
To je ena osnovnih stvari v vzgoji. Samo kar resnično potrebujemo, opravičuje nakup. Vse drugo je zapravljanje. Za dražje reči mora običajno človek dolgo varčevati, nekatere želje pa se nikoli ne uresničijo. Poznamo zgodbe iz otroštva. Dolgo je trajalo, preden si je nekdo lahko kupil model železniške parne lokomotive, kar si je silno želel.
Ogledoval si jih je v izložbi bližnje prodajalne. Zbiral je denar zanjo. Vmes je vedno pogosteje hodil mimo te prodajalne, pritiskal nos na izložbeno okno in si lokomotivo dolgo ogledoval. Doma je potem prešteval denar iz hranilnika in računal. Končno je le prišel dan nakupa. Danes se mu zdi, da lokomotive ni kupil, ampak da jo je preprosto »priposestvoval «.
Primerjanje tega z vero morda ni najboljše. Vera je nekaj notranjega. Je drža, ki zaznamuje celotnega človeka. Evangelist Luka poskuša povedati o veri čim več tako, da jo postavi v povezavo s človekom, ki hoče zidati stolp, pa nima dovolj ali s kraljem, ki se hoče bojevati, a nima dovolj vojakov. Morda bi uporabil danes gornjo pripoved o lokomotivi.
Vera človeku vedno spreminja celotno življenje. Tudi mi moramo trezno preračunati svoje sposobnosti in možnosti. Vera namreč vedno znova razvršča naše življenjske vrednote. Ni vse v denarju, ne v bogastvu, ne v rezervah za morebitne slabe čase. Pomembno je le zaupanje v Boga. Vse drugo je relativno.
Kdor želi kaj prejeti od Boga, mora imeti roki prosti. Zaradi vere ne smem postati odvisen in utesnjen. Ne smem si »prilaščati« stvari, ki niso moje. Vera nas notranje osvobaja in odpira za Boga in sočloveka. Jezus ve, da zapovedi niso lahke. Vsega ni mogoče uresničiti v enem dnevu. Spremembe opazimo šele po daljšem obdobju. Seveda če se pozorno opazujemo, o veri premišljujemo in krepimo zaupanje v Boga.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda Sestre in bratje! 

Po dveh mesecih počitniškega in dopustniškega življenja velika večina tistih, ki prihajate v stolnico, prehaja v ustaljene okvire. Upam, da je vsakomur uspelo nabrati novih moči in se razveseliti božjih nagovorov prek počitnic, dopusta, obiskov sorodnikov, sprehodov v naravo – odmikov.
Za vsak trenutek, ki smo ga preživeli, naj bo iskren Bogu hvala. Tudi ritem duhovnega življenja v stolnici in župniji se vrača v ustaljene tire. Začenjamo z novim pastoralnim letom, v katerem bo kar nekaj stalnic, nekaj pa seveda tudi novosti.
V pričujočem pisanju jih želim le nekaj natrositi, da bomo o njih lažje razmišljali in še koga povabili.

(1) Ob delavnikih začenjamo ponovno s sveto mašo ob 7.30 – razen ob sobotah.
(2) Ob ponedeljkih zvečer bodo zopet večernice vključene v večerno sveto mašo, ki jo redno darujemo za duše v vicah.
(3) Ob torkih bomo večernice molili ob začetku večerne maše skupaj s kanoniki.
(4) Vsak petek ob 15. uri je ura Božjega usmiljenja, nato pa sveta maša.
(5) Ob sobotah ob 8.30 bodo ponovno hvalnice.
(6) Ves čas pa poteka tudi jutranja molitev ob 8.30 pred odprtim tabernakljem.

• Prihaja tudi čas verouka, zato, prosim, spodaj preberite vabili sestre Irene in sestre Romane, ki sledita temu besedilu in se jima seveda pridružujem tudi sam. Zato vas vabimo, da se skupaj z vašim otrokom oglasite 
• v ponedeljek, 12. 9. ali v četrtek, 15. 9. od 17. do 18. ure v župnijski pisarni k vpisu v novo veroučno leto. Začeli bomo tudi z mesečnimi srečanji v župnišču (po motom: Unum, bonum, verum, pulhrum). O tem več v naslednji številki. Upam tudi, da bomo na novo začeli s svetopisemsko skupino, pa tudi z dodatnim češčenjem Jezusa v Svetem Rešnjem telesu. Več bo znano po seji Župnijskega pastoralnega sveta.

• Sveto leto usmiljenja bomo z zaprtjem svetih vrat slovesno zaključili v nedeljo, 13. novembra ob 16. uri. Čas za prejem posebnih milosti svetega leta usmiljenja – odpustek zase ali za rajne – počasi prehaja v sklepno obdobje. Izkoristimo milostni čas. 

• In še sporočilo z ozirom na pogovore in sklepe na sejah Župnijskega pastoralnega sveta (ŽPS). Počasi prehajamo v fazo ustanavljanja Fundacije stolnica Ljubljana. O tem bomo tudi pisali v naslednjih številkah Tedna Božje Besede (TBB). 
• ŽPS je med drugim sprejel tudi sklep, da glede na to, da je seznam dnevnih odlomkov Svetega pisma mogoče dobiti v mnogih publikacijah (tiskanih in elektronskih) ni posebne potrebe, da se vse dodatno (ponovno) piše še v TBB. Če bi v TBB ponavljali le tisto, kar je zapisno drugje, bi bil TBB nepotreben. Morda bomo v prihodnje morali razmisliti tudi o novem imenu in morda štirinajstdnevniku. TBB je namreč dobil to ime in v primarni obliki izhajal z vsemi navedki prav zato, ker drugje ni bilo mogoče dobiti dnevnih navedkov Božje Besede in spevov pred evangelijem. Vsekakor pa bomo poskusili povečati velikost črk in uvesti stalno rubriko z urami svetih maš. Z željo po odprtosti Božjim navdihom vse lepo pozdravljam. 

župnik Jože

Spoštovani starši, 

ob začetku šolskega leta so seveda vedno v središču pozornosti šolarji, vaši otroci. Skupaj z njimi ste

zakorakali v šolsko leto tudi vi. Prepričana sem, da ob vseh šolskih obveznostih in obšolskih dejavnostih, ki jih izbirate z in za vašega otroka, na dnu vašega srca tli samo ena in največja želja – da bi se vaš otrok v tem šolskem letu lahko v polnosti celostno razvijal in rasel tako telesno, kot duševno, umsko in duhovno. K temu se bomo trudili tudi na naših veroučnih srečanjih. Skupaj bomo odkrivali lepoto naše vere in se trudili na ustvarjalen način poglabljati osebni odnos z Bogom. Zato vas vabimo, da se skupaj z vašim otrokom oglasite v župnijski pisarni k vpisu v novo veroučno leto. Pridite, veseli vas bomo! Kajti razvijanje, poglabljanje in zorenje osebne vere ter življenje po njej namreč ne moremo doseči kot posamezniki, ampak le kot skupnost, kot občestvo, ki si na tej poti deli izkušnje in se medsebojno podpira ter s tem bogati.
s. Irena Jurgec SSND

Dragi otroci in mladi, 

z veseljem vas vabimo na tedenska srečanja verouka, ko se bomo skupaj pogovarjali in odkrivali dragocenost dar u življenja, prijateljstva z Jezusom in med seboj. Lepo povabljeni vsi, ki ste že hodili lansko veroučno leto in vsi novi, ki bi se nam radi pridružili. Letos bomo začeli tudi s svetopisemskimi uricami za naše najmlajše – predšolske otroke. Za blagoslov tega leta bomo prosili pri uvodni maši na Slomškovo nedeljo 25. sept. ob 10.30 v stolnici. Z veseljem pričakujemo vas, vaše družine in vaše prijatelje. »Pustite otročičem naj prihajajo k meni, in ne branite jim; zakaj takih je nebeško kraljestvo« (Lk 18,16).
s. Romana Vrtačič, SL

Oznanila 

• Nedelja, 4. 9.: 23. NEDELJA MED LETOM – angelska nedelja. Ob 9. uri bo sveta maša za
  
  našega pokojnega župnika Toneta Smerkolja. Ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim – vsako prvo nedeljo molimo po namenu molitev oddanih v skrinjico molitev. Pri sveti maši ob 16. uri bodo sodelovali nekdanji stolniški ministran ti, daroval pa jo bo nadškof Jurkovič. 
• Ponedeljek, 5. 9.: sv. Mati Terezija, redovna ustanoviteljica. Večerna maša z večernicami za duše v vicah. BB: 1 Kor 2,1-5; Lk 4,16-30. 
• Torek, 6. 9.: Zaharija, prerok. Večerna sveta maša z večernicami. 
• Sreda, 7. 9.: sv. Regina, devica in mučenka. 
• Četrtek, 8. 9.: praznik MARIJINEGA ROSTVA – mali šmaren. 
• Petek, 9. 9.: sv. Peter Klaver, duhovnik. OB 15. uri Ura Božjega usmiljenja, nato sveta maša. 
• Sobota, 10. 9.: sv. Nikolaj Tolentisnki, spokornik. Ob 8.30 so hvalnice. 
• Nedelja, 11. 9.: 24. NEDELJA MED LETOM. Ob 15.30 ura molitve pred Najsvetejšim za odvrnitev nevarnosti slehernega zla – zlasti terorizma in drugih oblik sovraštva.

Iz življenja župnije 

Od zadnje številke Tedna Božje Besede je v stolnici potekalo kar nekaj dogodkov zato jih bomo le bolj našteli.

• V četrtek, 23. junija, je bila osrednja sveta maša za domovino ob 25. letnici samostojnosti in demokratičnosti. Daroval jo je predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Andrej Glavan. 
• Na praznik apostolov prvakov, sv. Petra in Pavla, 29. junija, je bilo mašniško posvečenje, ki ga je vodil nadškof msgr. Stanislav Zore. Med sveto mašo je bila ob kipu Marije Romarice posvetitev slovenskega vernega ljudstva in domovine Jezusovemu in Marijinemu Srcu. 
• V četrtek, 7. julija (ob 25. letnici konca oboroženih spopadov leta 1991) je bila zahvalna sveta maša in blagoslov pom nika Slovenkam in Slovencem, ki so umrli za domovino. Gre za prvi pomnik vsem, ki so za dom, domovino, samostojnost in demokracijo skozi vso zgodovino darovali svoja življenja. 
• 10. julija je kip fatimske Marije Romarice v procesiji prišel iz frančiškanske cerkve v stolnico, kjer je bila med sveto mašo posvetitev nadškofije in župnije Srcu Jezusovemu in Marijinemu. Po maši smo kip v sprevodu odnesli k Sv. Jožefu.
• Od 14.-17. julija so bili naši veroučenci na preživetveno duhovnem taboru na Valični vasi.
  
  Veliko so se naučili, prijetno imeli in stkali nove prijateljske vezi. 
• V petek, 29. julija je namestnik ruskega patriarha metropolit Ilarion v spremstvu našega gospoda nadškofa in metropolita Stanislava Zoreta obiskal stolnico. Molitev združuje, zato so gostje zmolili očenaš v slovenskem in ruskem jeziku. 
• V času pred in po svetovnem srečanju mladih v Krakovu je bilo kar nekaj romarskih skupin mladih z duhovniki in škofi, ki so se ustavili v naši stolnici in pomolili ali pa imeli sveto mašo. Tudi dve naši mladinski sta se udeležili svetovnega srečanja mladih. 
• Ves čas so v stolnico kot svetoletno cerkev prihajale razne župnije in skupine (udeleženci oratorijev z Borovnice, Vogelj, Preske, Ljubljane - Podutik, - Dravlje, - Sv. Jakob itd.) ter stanovska združenja. 

Dogodki pred nami

• Nedelja, 4. septembra ob 16. uri: sveta maša s srečanjem nekdanjih stolnih ministrantov, ki jo bo (predvidoma) daroval nadškof Jurkovič.
• V četrtek, 8. septembra, je liturgični praznik Marijinega rojstva – mali šmaren: svete maše po nedeljskem redu (le pobožnost ob 15.30 odpade).
• Ponedeljek, 12. septembra: od 17. do 18. ure SREČANJE KATEHETOV S STARŠI VEROUČENCEV (tudi predšolskih) v župnijski pisarni; ob 19.15 (po večerni maši) pa srečanje Žup nijskega pastoralnega sveta v sejni sobi.
• Torek, 12. september ob 19.15 (po večerni maši) uvodno srečanje za srednješolsko mladino … 
• Četrtek, 15. septembra: od 17. do 18. ure SREČANJE KATEHETOV S STARŠI VEROUČENCEV v župnijski pisarni.
• Ponedeljek, 19. septembra, začetek rednega verouka.
• Nedelja, 25. september: pri sv. maši ob 10.30 – slovesen začetek veroučnega leta in blagoslov torb, učbenikov, šport nih rekvizitov in stvari, ki so otrokom v veselje.
•  Nedelja, 13. november: ob 16. uri slovesen sklep izrednega svetega leta usmiljenja z zaprtjem svetih vrat.

Stalni duhovni dogodki v stolnici: 

• VSAK DAN od ponedeljka do sobote ob 8.30 molimo rožni venec (pred odprtim tabernakljem) za mesto, domovino in državo ter po namenu molitev oddanih v skrinjico molitev. 
• Vsak DELOVNI dan (če je mogoče tudi petek in soboto) je ob 18. uri molitev rožnega venca.
• Vsak PONEDELJEK je ob 18.30 večerna sveta maša z večernicami za duše v vicah.
• Vsak TOREK so ob 18.30 večernice, ki jih molimo skupaj kanoniki, vključene v večerno sveto mašo.
• Vsak PETEK je ob 15. uri ura Božjegausmiljenja in sveta maša.
• Vsako NEDELJO je ob 15.30 ura molitve pred Najsvetejšim in sveta maša.
• Vsako SREDO PRED PRVIM PETKOM so po večerni maši molitve v čast sv. Jožefu (pred Marijino kapelo, kjer je tudi podoba sv. Jožefa).
• Vsak ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM je po večerni maši pred Najsvetejšim molitev za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.
• Vsak PRVI PETEK je ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim s posvetitvijo Srcu Jezusovemu, ob 15. uri pa ura Božjega usmiljenja in sveta maša.
• Vsako PRVO SOBOTO je ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu, ob 16. uri pa maša in po njej še molitev za domovino. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ 

Misel tedna 

Papež Frančišek v nedeljo, 28. avgusta, pri opoldanskem nagovoru (Angelus): »'Kadar te kdo povabi na svatbo, ne sédaj na prvo mesto, ker je ta lahko povabil koga, ki je imenitnejši od tebe, pa bo prišel tisti, ki je povabil tebe in njega, in ti rekel: ‘Odstopi prostor temu!’ … Kadar si povabljen, pojdi in sédi na zadnje mesto' (Lk 14,8-9). S tem priporočilom Jezus ni hotel dati pravil obnašanja, temveč lekcijo o vrednosti ponižnosti. Zgodovina uči, da so ošabnost, komolčarstvo, nečimrnost, bahavost vzrok za številna zla. In Jezus nam razloži potrebnost izbire zadnjega mesta, iskanja majhnosti ter neopaznosti. Ponižnost. Ko se postavimo pred Boga s to razsežnostjo ponižnosti, nas Bog poviša, se skloni k nam in nas dvigne k sebi; 'kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan' (v. 11).« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/08/28/

Teden Božje Besede 19. junij – 4. september 2016

12. nedelja med letom Lk 9,18-24 

Če nas kdo vpraša: »Koliko ljudi poznate?«, nam takoj pride na misel več naših znancev in prijateljev. Toda, ali jih resnično poznam? Med seboj smo si zelo različni in z različnimi izkušnjami. Imamo sorodnike, prijatelje znance, kolege, somišljenike, sodobnike ... Poznamo tudi pokojne. Nekatere zgolj iz pripovedovanja. In, koliko poznam samega sebe? Poznaš povsem »svojo lastno hišo«?
Vse, ki jih poznam, so del mojega življenja z vsemi mojimi povezavami. To samo kliče po odgovoru na vprašanje, ki ga je Jezus postavil prijateljem: »Za koga me imajo ljudje? « »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« »Kdo sem – za vas, zate?« »Kaj pomenim vam in tebi?« Ali kratko: »Kje je moje mesto v hiši tvojega življenja?« Kristjani gremo skozi življenje z Jezusom. Spadamo skupaj! Drugače ne gre! Žal gremo pogosto na pot z neko rezervo. Dokler vse lepo poteka in nam je dobro ob Jezusu, je vse O.K. Takrat menimo, da Jezusa dobro poznamo. Koliko sončnih dni smo rezervirali za Boga in za Jezusa? Ga res dobro poznamo? Se dobro umešča v naš življenjski koncept? Včasih je pot z Jezusom zelo trda in kamnita.
Pridejo dnevi, ko se nam zdi Bog zelo daleč in tuj. Tudi ti časi spadajo k življenju. Jezusa poznati pomeni tudi, da v takih obdobjih še utrdimo prijateljstvo z njim. Kristjani se od nekdaj soočamo s tem. Jezus je več kot to, kar mi o njem vemo. Jezusa ni mogoče povsem upodobiti. Vsi taki poskusi so kvečjemu le fragment, le en vidik. Najbolj se mu približamo, ko hodimo z njim, kajti tudi pot učencev je pot skozi trpljenje in smrt. Pot z Jezusom je vedno križev pot. A to je velika tolažba za tiste, ki jih teža bolezni krepko pritiska k tlom. Jezus nas to nedeljo sprašuje: »Za koga me imaš?
Kdo sem zate? Kaj ti pomenim?« Odgovor daje vsak s svojim govorjenjem, mišljenjem in delovanjem. Kritično in realno poglejmo, kakšno mesto dejansko dajemo v življenju Jezusu? Mu dovolimo, da nas spreminja po svojih zamislih?
Bežimo pred križem? Kristus ni Mesija, uporaben le za sončne dni. Ni le dober človek, nadarjen pridigar ali pogumen socialni reformator. Jezus je Božji Sin in človeški Sin, ki daje življenje. Tu smo pri bistvu in jedru naše vere. Kdor gre na pot skupaj z njim, mora sprejeti ta dejstva in tvegati izgubo marsičesa.
Spoznati Jezusa pomeni rasti v upanju, zoreti v ljubezni in korak za korakom napredovati po Njegovi poti. Gospod nam zaupa. Tudi zahteva. Vabi k posnemanju. Vsako poznanstvo ima določen vpliv na moje življenje. Najvažnejše pa je poznati Jezusa. Vem: Slediti Jezusu pomeni življenju dati pravo smer! Pomeni osebno dozorevati. On pozna pot. On je pot. To pot hočem hoditi tudi jaz! Naj bo On moje vse!
dr. Peter Kvaternik

Beseda škofov ob 25-letnici slovenske države 

Dragi bratje in sestre, ob 25-letnici slovenske suverene države in njene samostojnosti v mednarodni skupnosti je prva naša misel hvaležnost Bogu in vsem, ki so si v daljni in bližnji preteklosti prizadevali zanjo kot najbolj trdno institucionalno oporo slovenske duhovne in kulturne identitete. Človek je kulturno bitje in ustvarja svoj svet. Vsaka narodna skupnost razvija svojo kulturo in omiko, z lastno državnostjo pa jo zavaruje in okrepi. Z državo se nočemo povzdigovati nad druge, temveč gledamo nanjo z vidika moralnosti in človekovega dostojanstva. Narodna in državljanska zavest je zahteva in izraz pristnega človeškega ponosa, zvestobe sebi in svojemu dostojanstvu, za kakršne nas je ustvaril Bog, ko nas je ustvaril po svoji podobi in nas usposobil za umno ravnanje, za ljubeče in spoštljive medsebojne odnose in ustvarjalnost na vseh področjih življenja.
V službi teh vrednot je tudi država s svojo neodvisnostjo. Pridobili smo si jo pred četrt stoletja po zaslugi vseh, ki so se skozi stoletja zanjo borili in zanjo umirali, vseh znanih in neznanih svetniških osebnosti, ki so zanjo delale in zanjo prosile oz. molile, vseh mučencev in drugih žrtev treh totalitarizmov na slovenskih tleh, ki so se zanjo darovali, vseh kulturnih in drugih javnih delavcev iz prejšnjih stoletij ter vseh pogumnih mož in žena, ki so osamosvojitev neposredno pripravili in izpeljali.
Imeti svojo državo je velika naloga. Ni vsaka država takoj to, kar bi morala biti, da bi bila po Božji volji in v blagor državljanov. Skupaj z državno neodvisnostjo smo se pred 25 leti odločili za pravno, demokratično in socialno družbo. Že tedaj smo slutili, da bo osamosvojitev enkratno dejanje, prehod v svobodno družbo v polnem pomenu besede ali tako imenovana tranzicija pa bo zelo dolg proces. Kritično moramo biti pozorni na zaostanke pri uveljavljanju načela pravne države, kajti ta je prva podlaga demokracije.
Vsebinske demokracije ni brez pluralizma in enakih možnosti na področju javnih glasil in šolstva ter brez socialne varnosti, svobodne podjetniške pobude ter razvite in od države neodvisne civilne družbe, v kateri ima osrednjo vlogo družina. Danes smo še na poti do zaželene družbene ureditve. Zato moramo vse naše najboljše človeške moči in talente združevati ter vključevati v razvojne priložnosti.
Tako se bomo uspešno soočali z gospodarskimi in kulturnimi izzivi in ne bomo porabljali naših moči v tekmi za ohranjanje malih, skupinskih koristi. V teh kritičnih časih, ki jih doživlja človeštvo, se spomnimo, da nosimo državljani usodo naše težko pridobljene države v svojih rokah. Kot svobodoljubni demokrati moramo s svojim glasom dosledno uveljaviti demokratična načela, ki so zapisana v naši ustavi.
Ko torej z veselo hvaležnostjo in hkrati z zaskrbljenostjo obhajamo srebrni jubilej naše mlade države, želimo pozvati najprej k zdravemu ponosu, dostojanstvenemu domoljubju, k zaupanju in krščanskemu optimizmu ter visoki državljanski zavesti nas vseh, hkrati pa k večji državniški odgovornosti za skupno dobro.
Vse verne državljane vabimo k dejavni zavzetosti in k molitvi za domovino ter k delu za skupno dobro. Spodbujamo vas k večjemu veselju do življenja, k uresničevanju rodovitne družbe z več otroki, z več povezanimi družinami, kjer bodo tudi starejši sprejeti v krog domačih in se bo družbeno tkivo razširjalo in prepletalo ter postavljalo jez individualizmu in otopelosti našega časa. Obenem pa vam in vašim domačim iskreno čestitamo ob prazniku naše domovine. S svojo državo smo Slovenci uresničili tisočletne sanje našega naroda. Zato nase upravičeno lahko gledamo kot na zmagovalce zgodovine.
Izborili smo si svoje mesto v družbi pod svobodnim soncem. Državo pa ne nazadnje sprejemamo tudi kot dar, ki smo ga dolžni predajati naprej, v skrbi za vse, ki prihajajo za nami. Zato je naša država tudi naša neodtujljiva skupna odgovornost ter osebna neodložljiva skrb vsakega državljana. Naša naloga je, da se kot aktivni državljani na volitvah in v civilni družbi, v javnosti in v svojem lokalnem okolju dejavno zavzamemo za suvereno državnost in demokratičnost, za svobodo, pravičnost in mir v naši dragi slovenski državi.
Naj bo 25-letnica slovenske države priložnost, da se povežemo, se spravimo in pogumno ter odgovorno vstopimo v skupno prihodnost. Naj vas in vaše župnijske skupnosti spremlja Božji blagoslov.
Vaši škofje

Župnikova beseda 

Sestre in bratje! Pred nami so zaključni dnevi šole, potem pa počitnice in dopusti, ki jih bomo preživeli na različne načine, v različnih krajih, pač glede na različne možnosti, ki jih imamo. Vsi si zaslužimo primerno dolg počitek, sprostitev, odmik od ritma vsakdanjega življenja. Tudi Jezus je spodbujal: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte! « (Mt 6,31)
Če smo pozorni, Jezus vabi na samoten kraj (odmik od vrveža vsakdanjika, pogled z drugega zornega kota, ki brez kakršnegakoli onesnaženja vidi v vsakdan …) in počitek (umirjenost, zdrava sprostitev …). In vabi nas, naj gremo sami zase … Tudi sami … Privoščim vam lepe počitnice in blagoslovljen, sproščen in rodoviten dopust … Morda vzamete s seboj tudi TBB in Sveto pismo (za tiste, ki niste vešči medmrežja), da boste lahko sledili dnevni Božji besedi (zato je zapisana tudi v počitniškem TBB-ju).
Ne pozabimo na dopustu na Boga … Morda bomo tudi zato, ker prav preživljamo dopust in počitnice, v slovenski prostor vnašali duha sproščenosti in vrednot, katere vsi pogrešamo, toda ostajamo le pri ugotovitvi pogrešanosti in umanjkanja, namesto, da bi jih vrnili nazaj …
Morda je po 25. letih nadvse primeren čas za to (tudi zato objavljamo pastirsko pismo slovenskih škofov ob 25-letnici slovenske državnosti). Da bi bil počitniški izziv še bolj konkreten, vas povabim, da molite za blagoslov dela v naši župniji in razmišljate tudi o tem, kaj bi v naši župniji spremenili, dodali (tako v zvezi z mašami, pobožnostmi, druženji kot tudi časi bogoslužij …), da bi postajali vse bolj živo občestvo.
Priporočam, da tudi pomolite v ta namen, da bi spremenili, kar se spremeniti da in je potrebno, sprejeli, kar ni potrebno spreminjati, in znali razločevati med obojim – vse v duhu poglobitve in rasti v veri.

Pišite o svojih predlogih na joze.plut@rkc.si ali po klasični pošti. 

V Župnijskem pastoralnem svetu smo si zadali, da bi morebitne spremembe vpeljali po koncu svetega leta usmiljenja. Če pa ima kdo kaj več časa med dopusti (in sicer), pa je njegova pomoč dobrodošla tudi pri skrbništvu stolnice (za turiste itd.). Le sporočite … Bog vas blagoslavljaj na vseh poteh življenja …
župnik Jože

P.S. Naj za lepo počitniško popotnico zapišem še del molitve, ki jo je v angleščini napisala prijazna dama in oddala v skrinjico molitev: »Dragi Bog. Od zelo daleč sem prišla. In končno te vidim, Slovenija. Slovenija so nebesa. Tukaj čutim tvojo navzočnost, Gospod … Hvala, Gospod Bog …« (10. 5. 2016)

Oznanila 

• Nedelja, 19. 6.: 12. NEDELJA MED LETOM, sv. Nazarij, prvi koprski škof. Ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim. Zah 12,10-11; 13,1; Gal 3,26-29; Lk 9,18-24. 
• Ponedeljek, 20. 6.: sv. Florentina, opatinja. Večerna maša z večernicami za duše v vicah. 2 Kr 17,5-8.13-15a; Mt 7,1-5. 
• Torek, 21. 6.: sv. Alojzij Gonzaga, redovnik. 2 Kr 19,9b-11.14-21.31-35a.36; Mt 13,44-46. 
• Sreda, 22. 6.: sv. Janez Fischer, škof in Tomaž More, mučenca. Ob 17. uri bo sveta maša za Malteški bolniški viteški red, ob 18.30 pa bo ob zunanjem praznovanju sv. Jožefmarije, ustanovitelja Opus Dei, daroval sveto mašo škof Franci Šuštar. 2 Kr 22,8-13; 23,1-3; Mt 7,15-20. 
• Četrtek, 23. 6.: sv. Jožef Cafasso, redovnik. Ob 16. uri začetek »24 UR POSTA IN MOLITE ZA DOMOVINO«. Pri večerni sveti maši bodo sodelovali mladi tudi s petjem. Najsvetejše bo v stolnici izpostavljeno do naslednjega dne (tudi ponoči), 24. 6., do 16. ure. 2 Kr 24,8-17; Mt 7,21-29. 

• Petek, 24. 6.: Rojstvo Janeza Krstnika. Svete maše le ob 6.00, 7.00, 8.00 in 9.00. Ob 14.30 sprejem fatimske Marije Romarice (pri potopnih stebričkih, nato sprevod v stolnico). Sledi ura molitve. Ob 16. uri je maša vseh slovenskih škofov za domovino ob 25-letnici samostojnosti. Med mašo bo posvetitev vernega slovenskega naroda Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Po maši slovo od Marije Romarice. Iz 59,1-6; Apd 13,22-26; Lk 1,57-66.80. 

• Sobota, 25. 6.: sv. Doroteja, mati in mistikinja, DAN DRŽAVNOSTI. Žal 2,2.10-14; Mt 8,5-17. 
• Nedelja, 26. 6.: 13. NEDELJA MED LETOM, sv. sv. Jožefmarija Eskrivá, ustanovitelj Opus Dei. Ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim. 1 Kr 19,16b.19-21; Gal 5,1.13-18; Lk 9,51- 62. 
• Ponedeljek, 27. 6.: sv. Ema Krška, kneginja. Večerna maša z večernicami za duše v vicah. Am 2,6-10.13-16; Mt 8,18-22. 

• Torek, 28. 6.: sv. Irenej (Hotimir) Lyonski, škof in cerkveni učitelj. Ob »DNEVU SVETEGA OČETA« (praznik sv. Petra in Pavla) bo apostolski nuncij v Republiki Sloveniji msgr. dr. Juliusz Janusz ob 17.30 daroval slovesno sveto mašo, na katero ste vljudno vabljeni. Večerna maša odpade! Am 3,1-8; 4,11-12; Mt 8,23-27. 

• Sreda, 29. 6.: SV. PETER IN PAVEL, apostola. Ob 9. uri MAŠNIŠKO POSVEČENJE. Svete
  
  maše so po nedeljskem redu. Apd 12,1-11; 2 Tim 4,6-8.17-18; Mt 16,13-19. 
• Četrtek, 30. 6.: prvi mučenci rimske Cerkve. Četrtek pred prvim petkom, zato je po večerni maši pred Najsvetejšim molitev za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov. Am 7,10-17; Mt 9,1-8. Petek, 1. 7.: Estera, svetopisemska žena. 
• Prvi petek. Ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim s posvetitvijo Srcu Jezusovemu, ob 15.00 ura Božjega usmiljenja in sveta maša. Am 8,4-6.9-12; Mt 9,9-13. Sobota, 2. 7.: Ptujskogorska Mati božja. 
• Prva sobota. Ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in posvetitev Srcu Marijinemu, ob 16.00 pa maša za domovino. Am 9,11-15; Mt 9,14-17. 
• Nedelja, 3. 7.: 14. NEDELJA MED LETOM – nedelja Slovencev po svetu in god sv. Tomaža, apostola. Ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim – molimo po namenu molitev oddanih v skrinjico molitev. Iz 66,10-14.c; Gal 6,14-18; Lk 10,1- 11.17-20. 
• Ponedeljek, 4. 7.: sv. Urh (Urlik, Uroš), škof. Večerna maša z večernicami za duše v vicah. Oz 2,16b.17b-18.21-22; Mt 9,18-26. 
• Torek, 5. 7.: sv. Ciril in Metod, slovanska apostola, sozavetnika Evrope. Ezk 34,11-16; 1 Tes 2,2b-8; Jn 10,11-16. 
• Sreda, 6. 7.: sv. Marija Goretti, devica in mučenka. Oz,10,1-3.7-8.12; Mt 10,1-7. 

• Četrtek, 7. 7.: sv. Vilibald, škof. Smrtni dan božjega služabnika Antona Vovka. Začetek TRIDNEVNE PRIPRAVE NA PRIHOD milostnega kipa MARIJE IZ FATIME. Ob 8.30 bo molitev rožnega venca pred Najsvetejšim, pri sveti maši ob 9.00 pa posebni nagovor. Ob 18.30 sveta maša V ZAHVALO ZA KONEC VOJNE l. 1991 – po maši BLAGOSLOV IN ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE vsem, ki so v slovenski zgodovini umrli za domovino. Slovesnost bo vodil apostolski nuncij msgr. dr. Juliusz Janusz. Oz 11,1.3-4.8c-9; Mt 10,7-15. 

• Petek, 8. 7.: sv. Kilijan, škof in mučenec. Drugi dan tridnevnice: Ob 8. 30 bo molitev rožnega venca pred Najsvetejšim, posebni nagovor pa pri sveti maši ob 9.00 in 18.30. Oz 14,2-10; Mt 10,16-23. 
• Sobota, 9. 7.: sv. Avguštin Zhao Rong in drugi kitajski mučenci. Tretji dan tridnevnice. Ob 8.30 bo molitev rožnega venca pred Najsvetejšim, pri sveti maši ob 9.00 pa poseben nagovor. Iz 6,1-8; Mt 10,24-33. 

• Nedelja, 10. 7.: 15. NEDELJA MED LETOM in god sv. Amalije (Alme), mučenke. Ob 12. uri slovo Marije Romarice v cerkvi Marijinega oznanjenja (frančiškani), nato procesija s kipom v stolnico. Ob 12.20 prihod v stolnico (sveta maša ob 12.30 odpade). Možnost za skupno in osebno pripravo na posvetitev do 15.30, ko je sklepni del. Ob 16. uri, ko se začne sveta maša, ki jo bo vodil nadškof Stanislav Zore, bo tudi posvetitev nadškofije in naše župnije Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Po maši je sprevod (procesija) z milostnim kipom Marije Romarice k sv. Jožefu. 5 Mz 30,10-14; Kol 1,15-20; Lk 10,25- 37. 

• Ponedeljek, 11. 7.: sv. Benedikt, opat, zavetnik Evrope. Večerna maša z večernicami za duše v
  
  vicah. Iz 1,11-17; Mt 10,34-42; 11,1. 
• Torek, 12. 7.: sv. Mohor, škof, in Fortunat, diakon, mučenca. Iz 7,1-9; Mt 11,20-24. 
• Sreda, 13. 7.: sv. Henrik (Hinko), kralj. Po večerni maši koncert zbora Christ the King iz Velike Britanije. Iz 10,5-7.13-16; Mt 11,25-27. 
• Četrtek, 14. 7.: sv. Kamil de Lellis, duhovnik – redovni ustanovitelj. Iz 26,7-9.12.16-19; Mt 11,28-30. 
• Petek, 15. 7.: sv. Bonaventura, škof in cerkveni učitelj. Iz 38,1-6.21-22,7-8; Mt 12,1-8. 
• Sobota, 16. 7.: Karmelska Mati božja. Mih 2,1-5; Mt 12,14-21. 
• Nedelja, 17. 7.: 16. NEDELJA MED LETOM in god sv. Aleša, spokornika. Ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim. 1 Mz 18,1-10a; Kol 1,24-28; Lk 10,38- 42. 
• Ponedeljek, 18. 7.: sv. Friderik (Miroslav), škof in mučenec ter bl. Elij iz Koštabone, diakon in mučenec. Večerna maša z večernicami za duše v vicah. Mih 6,1-4.6-8; Mt 12,38-42. 
• Torek, 19.7.: sv. Arsenij Veliki, puščavnik. Mih 7,14-15.18-20; Mt 12,46-50. 
• Sreda, 20. 7.: sv. Apolinarij, škof in mučenec. Jer 1,1.4-10; Mt 13,1-9. 
• Četrtek, 21. 7.: sv. Lovrenc iz Brindisija, duhovnik – cerkveni učitelj. Jer 2,1-3.7-8.12-13; Mt 13,10-17. 
• Petek, 22. 7.: sv. Marija Magdalena, spokornica – svetopisemska žena. Jer 3,14-17; Mt 13,18-22. 
• Sobota, 23. 7.: sv. Brigita Švedska, redovnica – sozavetnica Evrope. Jdt 8,2-8; Mt 5,13-16. 
• Nedelja, 24. 7.: 17. NEDELJA MED LETOM – krištofova nedelja, goduje sv. Krištof, mučenec. Blagoslov avtomobilov in nabirka MIVA. Ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim. 1 Mz 18,20-31; Kol 2,12-14; Lk 11,1-13. 
• Ponedeljek, 25. 7.: sv. Jakob Starejši, apostol. Večerna maša z večernicami za duše v vicah. 2 Kor 4,7-15; Mt 20,20-28. 
• Torek, 26. 7.: sv. Joahim in Ana, starši Device Marije. Jer 14,17-22; Mt 13,36-43. 
• Sreda, 27. 7.: sv. Gorazd, Kliment in drugi učenci sv. Cirila in Metoda. Jer 15,10.16-21; Mt 13,44-46. 
• Četrtek, 28. 7.: sv. Viktor (Zmago), papež. Jer 18,1-6; Mt 13,47-53. 
• Petek, 29. 7.: sv. Marta, svetopisemska žena (Lazarjeva sestra). Jer 26,1-9; Mt 13,54-58. 
• Sobota, 30. 7.: sv. Peter Krizolog, škof – cerkveni učitelj. Jer 26,11-16.24; Mt 14,1-12. 
• Nedelja, 31. 7.: 18. NEDELJA MED LETOM. Goduje sv. Ignacij Lojolski. Ob 15.30
  
  molitvena ura pred Najsvetejšim Prd 1,2; 2,21-23; Kol 3,1-5.9-11; Lk 12,13-21. 
• Ponedeljek, 1. 8.: sv. Alfonz M. Ligvorij, škof – cerkveni učitelj. Večerna maša z večernicami za duše v vicah. Jer 28,1-17; Mt 14,13-21. 
• Torek, 2. 8.: sv. Evzebij iz Vercellija, škof. Jer 30,1-2.12-15.18-22; Mt 14,22-36. 
• Sreda, 3. 8.: Lidija, svetopisemska žena. Sreda pred prvim petkom, zato je po večerni maši še molitev v čast sv. Jožefu za družine, može in fante … Jer 31,1-7; Mt 15,21-18. 
• Četrtek, 4. 8.: sv. Janez Marija Vianney, arški župnik. Četrtek pred prvim petkom, zato je po večerni maši pred Najsvetejšim molitev za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov. Jer 31,31-34; Mt 16,13-23. Petek, 5.8.: spomin posvetitve bazilike sv. Marije snežne (Nives). 
• Prvi petek. Ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim, ob 15.00 ura Božjega usmiljenja in sveta maša. Nah 2,1-3; 3,1-3.6-7; Mt 16,24-28. Sobota, 6. 8.: JEZUSOVA SPREMENITEV NA GORI, praznik. 
• Prva sobota. Ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in posvetitev Srcu Marijinemu, ob 16.00 pa maša za domovino. Dan 7,9-10.13-14; 2 Pt 1,16-19; Lk 9,38b-36. 
• Nedelja, 7. 8.: 19. NEDELJA MED LETOM. Ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim – molimo po namenu molitev oddanih v skrinjico molitev. Mdr 18,6-9; Heb 11,1-2.8-19; Lk 12,32- 48. 
• Ponedeljek, 8. 8.: sv. Dominik, redovni ustanovitelj. Večerna maša z večernicami za duše v vicah. Ezk 1,2-5.24-28c; Mt 17,22-27. 
• Torek, 9. 8.: sv. Terezija Benedikta od Križa (Edith Stein), redovnica – mučenka, sozavetnica Evrope. Est 14,1.3-5.12-14; Jn 4,19-24. 
• Sreda, 10. 8.: sv. Lovrenc, diakon in mučenec. 2 Kor 9,6-10; Jn 12,24-26. 
• Četrtek, 11. 8.: sv. Klara (Jasna), devica – redovna ustanoviteljica. Ezk 12,1-12; Mt 18,21-35; 19,1. 
• Petek, 12. 8.: sv. Ivana Šantalska, devica – redovna ustanoviteljica. Ezk 16,59-63; Mt 19,3-12. 
• Sobota, 13. 8.: sv. Poncijan, papež in Hipolit, duhovnik, mučenca. Ezk 18,1-10.13b.30-32; Mt 19,13-15. 
• Nedelja, 14. 8.: 20. NEDELJA MED LETOM. Ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim. Jer 38,4-6.8-10; Heb 12,1-4; Lk 12,49- 53. 

• Ponedeljek, 15. 8.: MARIJINO VNEBOVZETJE – zapovedani praznik. Maše po nedeljskem redu. Ob 15.30 litanije Matere božje pred Najsvetejšim. Raz 11,19a; 12,1-6a.10ab; 1 Kor 15,20- 26; Lk 1,39-56. 

• Torek, 16. 8.: sv. Rok, romar, spokornik. Ezk 28,1-10; Mt 19,23-30. 
• Sreda, 17.8.: sv. Evzebij, papež in mučenec. Državni praznik (ni dela prost dan) združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Ezk 34,1-11; Mt 20,1-16a. 
• Četrtek, 18. 8.: sv. Helena (Alenka), cesarica. Ez 36,23-28; Mt 22,1-14. 
• Petek, 19. 8.: sv. Janez Eudes, duhovnik. EZK 37,1-14; Mt 22,34-40. 
• Sobota, 20. 8.: sv. Bernard, opat – cerkveni učitelj. Ezk 43,1-7a; Mt 23,1-12. 
• Nedelja, 21. 8.: 21. NEDELJA MED LETOM in god sv. Pija X., papeža. Ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim. Iz 66,18-21; Heb 12,5-7.11-13; Lk 13,22-30. 
• Ponedeljek, 22. 8.: Devica Marija Kraljica. Večerna maša z večernicami za duše v vicah. 2 Tes 1,1-5b.11b-12; Mt 23,13.15-22. 
• Torek, 23. 8.: sv. Roza iz Lime, devica. Ob 18.30 bo spominska maša za žrtve vseh totalitarnih režimov 20. stoletja in memorial. Spominsko slavje pripravlja Center za narodno spravo in Vojaški vikariat. Sveto mašo bo daroval nadškof msgr. Stanislav Zore. 2 Tes 2,1-3a.14-17; Mt 23,23-26. 
• Sreda, 24. 8.: sv. Jernej (Natanael), apostol. Raz 21,9b-14; Jn 1,45-51. 
• Četrtek, 25. 8.: sv. Jožef Kalasanc, duhovnik. 1 Kor 1,1-9; Mt 24,42-51. 
• Petek, 26. 8.: sv. Zeferin, papež. 1 Kor 1,17-25; Mt 25,1-13. 
• Sobota, 27. 8.: sv. Monika, mati sv. Avguština. 1 Kor 1,26-31; Mt 25,14-30. 
• Nedelja, 28. 8.: 22. NEDELJA MED LETOM. Goduje sv. Avguštin, škof – cerkveni učitelj. Ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim. Sir 3,17-18.20.28-29; Heb 12,18-19.22- 24; Lk 14,1.7-14. 
• Ponedeljek, 29. 8.: Mučeništvo Janeza Krstnika. Večerna maša z večernicami za duše v vicah. 1 Kor 2,1-5; Lk 4,16-30. 
• Torek, 30. 8.: sv. Feliks (Srečko), mučenec. 1 Kor 2,10b-16; Lk 4,31-37. Sreda, 31. 8.: sv. Rajmund Nonad, redovnik, kardinal. 
• Sreda pred prvim petkom, zato je po večerni maši še molitev v čast sv. Jožefu za družine, može in fante … 1 Kor 3,1-9; Lk 4,38-44. Četrtek, 1. 9.: sv. Egidij (Tilen), opat. 
• Četrtek pred prvim petkom, zato je po večerni maši pred Najsvetejšim molitev za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov. 1 Kor 3,18-23; Lk 5,1-5. Petek, 2. 9.: sv. Marjeta, devica, mučenka. 
• Prvi petek. Ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim, ob 15.00 ura Božjega usmiljenja in sveta maša. 1 Kor 4,1-5; Lk 5,33-39. Sobota, 3. 9.: sv. Gregor Veliki, papež – cerkveni učitelj. 
• Prva sobota. Ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in posvetitev Srcu Marijinemu, ob 16. h pa maša za domovino. 1 Kor 4,6-15; Lk 6,1-5. 
• Nedelja, 4. 9.: 23. NEDELJA MED LETOM – angelska nedelja. Ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim – molimo po namenu molitev oddanih v skrinjico molitev. Mdr 9,13-18b; Flm 9b-10.12-17; Lk 14,25-33.

Iz življenja župnije 

V četrtek, 9. junija, nam je »O pokori« spregovoril dr. Feliu Torra.

V soboto, 11. junija, smo na Dolenjskem imeli zaključek verouka s prijetnim druženjem in sveto mašo. 

Dogodki pred nami 

• Vsak delovni dan je ob 8.30 molitev pred odprtim tabernakljem za mesto, državo in domovino. 
• Vsako nedeljo in zapovedani praznik je ob 15.30 ura molitve pred Najsvetejšim in sveta maša. 
• Vsak ponedeljek je ob 18.30 sveta maša z večernicami za duše v vicah. 
• Vsak petek je ob 15. uri ura Božjega usmiljenja in sveta maša. 
• V četrtek, 23. junija, bomo ob 16. uri začeli s 24-urnim češčenjem, tako imenovanih »24 UR POSTA IN MOLITVE ZA DOMOVINO«, ki ga bomo zaključili s SVETO MAŠO ZA DOMOVINO, ki jo bodo 

• v petek, 24. junija ob 16. uri darovali vsi slovenski škofje (osrednja maša za domovino). Pri tej maši bo posvetitevvernega slovenskega naroda Jezusovemuin Marijinemu Srcu. Fatimska Marija Romarica bo kar dvakrat prišla v našo stolnico, 

• v petek, 24. Junija, od 15.30 do 17.30 (osrednje maša za domovino ob 25-letnici

  

  samostojnosti), ko bomo skupaj s slovenskimi škofi posvetili vernislovenski narod Jezusovemu in Marijinemubrezmadežnemu Srcu, 

• in v nedeljo, 10. Julija, od 12.20 do 17.30, ko bo posvetitev za našo nadškofijo in župnijo. Na slednji dogodek se bomo pripravljali s tridnevnico. 

• V torek, 28. junija, bo ob 17.30 sveta maša ob »dnevu sv. očeta«, ki jo bo daroval apostolski nuncij msgr. dr. Juliusz Janusz. 
• V četrtek, 7. julija, bo ob 18.30 slovesna sveta maša, ki jo bo daroval apostolski nuncij msgr. dr. Juliusz Janusz, ki bo po maši ob 25-letnici samostojnosti blagoslovil pomnik vsem, ki so umrli za domovino.

• V nedeljo, 10. julija, priroma v stolnico milostni kip Marije iz Fatime. Ob 12.00 je slovo od frančiškanov, nato procesija v stolnico, kjer bomo lahko pred milostnim kipom molili do 16. ure, ko bo sveta maša s posvetitvijo nadškofije in župnije Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Sveto mašo daruje nadškof Zore. Po sveti maši bo milostni kip v procesiji odšel k sv. Jožefu. Na prihod milostnega kipa se bomo pripravljali s tridnevnico. 

• V torek, 23. 8., na spominski dan na žrtve vseh totalitarnih režimov, bo ob 18.30 sveta maša in memorial, ki ga pripravljata Center za narodno spravo in Vojaški vikariat. Sveto mašo daruje nadškof Stanislav Zore. Med stolnimi duhovniki imamo kar dva zlatomašnika: msgr. dr. Rudi Koncilija in msgr. mag. Jože Trošt. Obeh jubilantov se veselimo in upamo, da bomo lahko z njima obhajali zlato mašo tudi v stolnici. Še posebej se veselimo slavja našega nekdanjega regens chorija g. Jožeta Trošta in mu skupaj s stolnim zborom in celotnim občestvom kakor tudi gospodu Rudiju Konciliji vzklikamo: »Blagoslovi, Gospod! Še na mnoga leta!« O podrobnostih pa, prosim, glejte za vsak dan posebej.Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ 
  

Misel tedna 

Kardinal Sodano o Sloveniji (pri maši ob 25-letnici samostojne Slovenije, ki jo je daroval v Vatikanu): »Slovenija je danes poklicana, da sprejme Kristusovo sporočilo, kakor je to storila pred več stoletji, ko je Kristusov evangelij bil oznanjen v vaši deželi,« je dejal kardinal Sodano med homilijo in spomnil, da je enako spodbudo izrekel že pred petimi leti, ko je daroval slovesno mašo ob 20-letnici osamosvojitve Slovenije.
 »Danes … bi želel ponoviti isto sporočilo, sporočilo zvestobe tisti dragoceni duhovni dediščini, ki je vedno zaznamovala zgodovino Slovenije.« … Ljudje so v opojnosti svoje moči (že) nameravali zgraditi mesto in pri tem zanemariti Boga.
A tisto mesto je postalo babilonski stolp. »Tudi v Evropi smo imeli takšno žalostno izkušnjo v različnih zgodovinskih obdobjih … Pluralna družba ne pomeni agnostične družbe.
 Laična država nikakor ne pomeni laicistične države, ki ne upošteva verskih vrednot,« zato naj »dvignemo h Gospodu gorečo molitev za novo Slovenijo, ki se bo razvijala v brazdi tistih duhovnih vrednot, ki so podlaga vsake civilizacije.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/06/13/

Teden Božje Besede 12. 6.–19. 6. 2016

11. nedelja med letom Lk 7,36-8,3 

»To je tista, ki se ponuja moškim. Zaradi nje je marsikateri zakon razpadel. Gnali so jo čez mesto, da bi jo izven obzidja kamenjali. Še prej so jo privedli pred Jezusa, naj jo obsodi!« … On jo je rešil s tem, da je Judom rekel: »Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« S tem je povedal: »Nihče, ki tu stoji, ni tak, kot bi moral biti.« Vsi so odpovedali v ljubezni. Krivi so, ker niso omogočili ljubezni, da bi v njih rasla. »Ta se je v hiši pririnila do Jezusa in s svojim početjem motila pogovor z Jezusom«, ki ga je organiziral farizej Simon.
Ona je vso pozornost pritegnila nase. »Jezusu je s solzami močila noge in mu jih brisala z lasmi ter vanje vtirala dragoceno dišeče olje. Za nekatere je bila to huda provokacija, za Jezusa pa posledica njene velike ljubezni. Samo ljubezen lahko privede do take hvaležnosti.
Sad ljubezni je vedno ljubezen. Ljubezen zna prisluhniti, izziva. Včasih postavlja tudi neprijetna vprašanja. Smo doslej vsaj kdaj zares ljubili? Ljubezen ni drugemu »viseti na ramenih«, biti zaljubljen vanj, bolestno zasledovati nekoga, spati z nekom … Ko bo nastopil trenutek »poslednje sodbe«, nam bo zastavljeno vprašanje, koliko smo ljubili.
V romanu z naslovom »Moje ime je bilo Juda«, opiše avtor C. K. Stead dogajanje v farizejevi hiši takole: »Marija Magdalena je bila ena od Jezusovih najbolj zvestih spremljevalk. Brez dvoma jo je imel rad. Zaupal ji je, ji odpustil grehe, bil vesel njene neustrašenosti.
Sprejel bi jo gotovo v krog ožjih učencev, če bi bila moškega spola.« Nekatere pa je njeno ravnanje zabavalo. Opazovali so, kako poljublja Jezusove noge, jih briše z lasmi, mazili z oljem. »To je ženska, ki očitno rada vedno provocira.«
Njeno življenje je ena sama provokacija. Različno jo ocenjujejo. Tudi Jezusovi učenci. Drugače Jezus. Za njeno ljubezen ji vrača z Božjo ljubeznijo. Kdor sprejema ljubezen, jo je sposoben dajati. Ne vemo ali je bila to res Marija Magdalena. Označujejo jo za »ženo brez imena«. Važno je spoznanje: Sad ljubezni je lahko le ljubezen!
dr. Peter Kvaternik 

Župnikova beseda 

Prelat prelature Opus Dei, foto: ŠkeBl

Sestre in bratje! Tudi za našo stolnico in župnijo počasi prihaja čas, ko bomo medse sprejeli kip Marije romarice iz Fatime. V naši stolnici bomo kip imeli kar dvakrat. V petek, 24. Junija, in v nedeljo, 10. julija. Natančne ure so navedene v rubriki Dogodki pred nami.
PosvetitevJezusovemu in Marijinemu Srcu, ki jo bomo skupaj s škofi 24. junija pri maši za domovino izrekli verni Slovenci, je tudi spomin na dogodek posvetitve, ki jo je med drugo svetovno vojno opravilo tisoče vernih Slovencev skupaj s škofom Gregorijem Rožmanom.
Zato želim tu deliti z vami Spomin na obletnico posvetitve Slovencev Materi Božji maja leta 1944, ki ga je za nas zapisal, takrat petnajstletni mladenič Josip, ki je danes v krepkih osemdesetih, prof. dr. Josip M. Turk, dr. med. Takole je zapisal: »Potekalo je zadnje leto 2. svetovne vojne. Čas hudih dogodkov, velike zmede in trpljenja. Slovenija je bila razkosana, zasedena od Nemcev. Po Dolenjskem so divjali boji med partizani, domobranci in Nemci.
Tudi na Gorenjskem in Štajerskem ni bilo miru. Mnogo ljudi je bilo odgnanih v razna taborišča. Smrt je kosila med ljudstvom. Cerkev se je odločila poklicati na pomoč Mater Božjo s tem, da ji posveti slovensko ljudstvo.
Škof Gregorij Rožman je zbral prebivalstvo iz Ljubljane in ljubljanske pokrajine in ga povedel v sprevodu iz središča – od stolnice svetega Nikolaja na Rakovnik. Odmevala je pesem: 'Marija, Marija, vse ljudstvo ječi, Marija, pomagaj nam ti.' Sam sem bil star 15 let.
V sprevod sem se vključil kot dijak pod vodstvom kateheta Janeza Oražma. Bil je to velik zbor ljudi od otroških let do odraslih, z veliko vere in močnim upanjem v pomoč. Ljubljana, 9. 5. 2016« Blagoslova želim vsem in globoko vabilo k pomisleku za posvetitev Jezusovemu inMarijinemu Srcu in udeležbi na obeh (ali vsaj eni) slovesnosti posvetitev. 
Jože Plut

Oznanila 

• Nedelja, 12. 6.: 11. NEDELJA MED LETOM. 2 Sam 12,7-10.13; Gal 2,16.19-21; Lk 7,36-8,3. 
• Ponedeljek, 13. 6.: sv. Anton Padovanski, redovnik in cerkveni učitelj. 1 Kr 21,1-16; Mt 5,38-42. 
• Torek, 14 .6.: sv. Valerij in Rufin, mučenca. 1 Kr 21,17-29; Mt 5,43-48. 
• Sreda, 15. 6.: sv. Vid, mučenec. 2 Kr 2,1.6-14; Mt 6,1-1.16-18. 
• Četrtek, 16. 6.: sv. Beno, škof. Sir 48,1-14; Mt 6,7-15. 
• Petek, 17. 6.: sv. Rajner, samotar. 2 Kr 11,1-4.9-18; Mt 6,19-23. 
• Sobota, 18. 6.: sv. Marko in Mercilijan, mučenca. 2 Krn 24,17-25; Mt 6,24-36. 
• Nedelja, 19. 6.: 12. NEDELJA MED LETOM, sv. Nazarij, prvi koprski škof. Zah 12,10-11; 13,1; Gal 3,26-29; Lk 9,18-24.

Iz življenja župnije 

V četrtek, 2. junija, so stolnico obiskali upokojenci iz Mute.

Upokojenci z Mute, foto: ŠkeBl

V petek, 3. junija, je po obisku pri nadškofu svetoletno stolnico obiskal prelat prelature Opus dei mons. Javier Echevarría.
V soboto, 4. junija, so iz Grosuplja peš priromali večinoma mladi romarji, v nedeljo, 5. junija, pa romarji iz Brezovice.
V nedeljo, 5. junija, pa so se nam pri popoldanski sveti maši pridružili peš romarji iz župnije Brezovica.

Dogodki pred nami 

• V ponedeljek, 13. junija, ob 18.30 sveta maša z večernicami za duše v vicah. 
• V petek, 17. junija, bo ob 15. uri uraBožjega usmiljenja in sveta maša. 
• V soboto, 18. junija, je narodno romanje bolnikov in invalidov na Brezje. Iz naše župnije ne bomo organizirali posebnega avtobusnega prevoza, saj se je zadnja leta prijavilo zelo malo udeležencev. Prosim, prijavite se v sosednjih župnijah, še lepše pa bi bilo, da svojci poskrbite za prevoz. 
• V nedeljo, 19. junija, bomo pri vseh mašah brali pismo slovenskih škofov ob 25. letnici suverenosti Slovenije. Pri vseh mašah s petjem bomo zapeli slovensko himno. Mašni obrazec bo za domovino in državo. 
• V četrtek, 23. junija, bomo ob 16. uri začeli s 24. urnim češčenjem, tako ime novanih »24 UR POSTA IN MOLITVE ZA DOMOVINO«, ki ga bo mo zaključili s SVETO MAŠO ZA DO MOVINO, ki jo bodo 
• v petek, 24. junija, ob 16. uri darovali vsi slovenski škofje (osrednja maša za domovino). 

• Fatimska Marija romarica bo kar dvakrat prišla v našo stolnico, v petek, 24. junija, od 15.30 do 17.30 (osrednja maša za domovino ob 25. letnici samostojnosti), ko bomo skupaj s slovenskimi škofi posvetili verni sloveski narod Jezusovemu in Marijinemubrezmadežnemu Srcu, in 

• v nedeljo, 10. julija, od 12.30 do 17.30, ko bo posvetitev za našo nadškofijo in župnijo. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com

Misel tedna 

Mladi romarji z Grosupljega, foto: JoPl

Papež Frančišek sodnikom in pravnikom: »Sodnike prosim, naj uresničujejo svojo poklicanost in svoje temeljno poslanstvo, ki je vzpostavljanje pravičnosti, brez katere ni reda, trajnostnega in celostnega razvoja ter še manj družbenega miru. Nedvomno je družbeno zlo, ki je v današnjem svetu zelo prisotno, korupcija na vseh ravneh.
Le-ta oslabi katerokoli vlado, demokracijo in sodno delovanje. Vi, sodniki, imate dolžnost, da izvajate pravičnost. Posebej vas prosim, da posvetite posebno pozornost pravičnosti na področju trgovine z ljudmi. V soočanju z le-to in z organiziranim kriminalom vas prosim, da se varujete, da bi zapadli v mrežo korupcije …
Sodniki so danes poklicani, da bolj kot kadarkoli prej posvetijo veliko pozornosti potrebam žrtev. So prve osebe, ki morajo biti rehabilitirane in ponovno vključene v družbo.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/06/04/

Teden Božje Besede 5. 6.–12. 6. 2016

10. nedelja med letom Lk 7,1-11 

Romarji z dekanije Ribnica, foto: JoPll

Pred časom so nas mediji zasipali s poročili o rekah beguncev (gre za begunce in ne migrante), ki so prihajali sem z vzhoda in juga. Najprej so jih ljudje sprejeli z naklonjenostjo in jim nudili pomoč. Potem so postali zaskrbljeni, predvsem zaradi drugačne kulture prišlekov. Kam namestiti družine z veliko otroci?
Kako se soočiti z islamsko vero? Kaj pa z vidika beguncev? Doma jim je vojna uničila vse. Zgubili so sorodnike, hišo, službo … Mnogi so morali stran zaradi vere. Radi bi živeli. Bolje kot zdaj. Neprekinjene kolone beguncev na TV so kot velikanske procesije. V stiski prosijo za pomoč. Ponekod so res pustili za sabo kupe odpadkov, vendar so večinoma ohranili disciplino. Pobegniti hočejo smrti in omogočiti otrokom normalno življenje. Evangelij govori o podobni koloni ljudi. Vodi jo nek mrlič.
Spominja na vse, ki so utonili v Sredozemskem morju in jih je kasneje morje naplavilo na obalo. Za mrtvim mladeničem iz Naima greDO njegova mati, sorodniki, prijatelji in vaščani ter globoko žalujejo. V tistem času je bilo treba mrliča še isti dan pokopati izven mestnega obzidja. Udeleženci pogreba bi radi, da bi se življenje vrnilo v tega mladeniča. Tudi mi spremljamo znance in prijatelje h grobu.
 Smo brez besed. Morali bi pokojnikove sorodnike tolažiti, a ne gre. Radi bi rešili mladega človeka iz objema smrti, a to ni mogoče. Tako so se počutili tudi tisti v pogrebnem sprevodu pred Naimom. Podobno se počutimo mi, ko na TV gledamo, kako se ubežniki trudijo, a obale žal mnogi ne dosežejo. Morda so med njimi sinovi-edinci, ki so doslej skrbeli za svojo mater. Mnogi ljudje se danes počutijo kot da jih vodni tok smrti neustavljivo nosi z veliko hitrostjo po utečenem koritu življenja. Sprva se zdi kot »vožnja« po toboganu celo zabavno, a kmalu lahko postane ena sama groza. Dva človeška tokova torej trčita skupaj pred vrati mesta Naim.
Na eni strani je tok smrti, kajti na čelu tega je mrlič, in na drugi tok življenja, ki ga vodi Jezus. Žalujoči materi pravi: »Ne jokaj!« S tem postavi v ospredje tiste,ki trpijo, žalujejo … Smrti ni več, ker je z Jezusovim vstajenjem nastopila nova doba: Življenje samo.
Mladeniča je poklical nazaj v življenje. Jezus je navzoč v žalujočih in trpečih. Od nas pričakuje vero v vstajenje. Pred Naimom sta se srečala sprevod smrti in sprevod življenja. Kaj in kje so danes mestna vrata? So to zunanje meje Evropske zveze? So to meje naše države? Ta vrata so povsod – v družini, na cesti, v hišah beguncev … Jezus je tam in vsakemu od nas govori: »Ne jokaj!«
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda 

Sestre in bratje! Počasi mineva eno leto odkar izhaja Teden Božje Besede (TBB) v prenovljeni obliki. To je obdobje, ko lahko začnemo premišljevati o morebitnih spremembah in dopolnilih, kakor tudi o morebitnih spremembah reda (ur svetih maš) in vzpostavitvi primernih izrednih delivcev (delivk) obhajil pri svetih mašah ob nedeljah in praznikih. Nekatere predloge za TBB ste že dali meni osebno, druge (kot na primer večje črke itd.) pa ste posredovali prek članov Župnijskega pastoralnega sveta (ŽPS). Hvala lepa.
Tudi na zadnji seji ŽPS smo govorili o predlogih in morebitnih pobudah za spremembe TBB. Pogovarjali smo se o vmesnosti pisanja vsakodnevnih citatov odlomkov Svetega pisma, ki jih beremo pri maši, in morebitnem (verjetnem) izhajanju TBB na vsakih štirinajst dni. Upoštevati želimo kar nekaj dejstev: ciljna publika TBB, ki je stolno občestvo, takšno kakršno je; sprememba koncepta glede na namen iz začetkov izdajanja TBB, ko je bilo drugih publikacij zelo malo in je bilo zato vmesno pisati dnevne citate za Božjo besedo, vrstico pred evangelijem itd. (danes lahko navedke najdemo v Družini, koledarjih, Magnificatu, na spletnih naslovih); želimo, da je TBB estetski, s primerno vsebino in zunanjim izgledom, saj ga vzamejo tudi mnogi občasni obiskovalci stolnice in turisti ter tako nesejo »podobo utripa naše krščanske skupnosti« s seboj.
To so tudi razlogi, da po začetni novi obliki v lanskem septembru, nismo bistveno spreminjali ne koncepta ne oblike, saj po nekaj številkah ne moremo ugotoviti dejanskega odziva in je za to potreben primeren čas.
Vabim vas torej k sodelovanju in pobudam glede TBB, pa tudi glede ritma svetih maš, saj vidimo, da se težišče nedeljnikov z nekdanjih jutranjih premika na opoldanski oziroma popoldanski čas.
Prav tako vas vabim k sodelovanju oziroma prosim vse, ki imate kaj časa in voljo, da del časa darujete skrbi za stolnico (usmerjanje turistov, skrb za diskretno možnost molitve tistih, ki prihajajo v stolnico itd.), pa tudi za petje, branje, molitev, ministriranje, čiščenje. Dobronamerno pišem, dobronamerne odzive pričakujem … Blagoslova želim vsem …

Jože Plut

Stolnica poromala na Brezje, foto: Romar

Oznanila 

• Nedelja, 5. 6.: 10. NEDELJA MED LETOM. 1 Kr 17,17-24; Gal 1,11-19; Lk 7,11-17. 
• Ponedeljek, 6 .6.: sv. Norbert, škof. 1 Kr 17,1-6; Mt 5,1-12. 
• Torek, 7. 6.: sv. Robert Newminsterski, opat in prvi mučenci tržaške Cerkve. 1 Kr 17,7-16; Mt 5,13-16.
•  Sreda, 8. 6.: sv. Medard, škof. 1 Kr 18,20-39; Mt 5,17-19. 
• Četrtek, 9. 6.: sv. Primož in Felicijan, mučenca. 1 Kr 18,41-46; Mt 5,20-26. 
• Petek, 10. 6.: sv. Bogumil Poljski, škof. 1 Kr 19,9a.11-16; Mt 5,27-32. 
• Sobota, 11. 6.: sv. Barnaba, apostol. 1 Kr 19,19-21; Mt 5,33-37. Nedelja, 12. 6.: 11. 
• NEDELJA MED LETOM. 2 Sam 12,7-10.13; Gal 2,16.19-21; Lk 7,36-8,3.

Iz življenja župnije 

V torek, 24. maja, smo šenklavški (stolniški) farani z avtobusom in dvema avtomobiloma poromali k Mariji Pomagaj na Brezje in na Breznico, rojstno župnijo škofa Vovka, božjega služabnika … V soboto, 28. maja, so v stolnico priromali romarji iz dekanije Ribnica in člani Župnijskega pastoralnega sveta iz župnije Ljubljana – Podutik. V nedeljo, 29. maja, pa so uporabniki facebooka in twitterja prišli v stolnico – eni kot romarji, nekateri pa le na ogled.

TW in FB, foto: ŠkeBl

Dogodki pred nami 

• V ponedeljek, 6. junija, je ob 18.30 sveta maša z večernicami za duše v vicah. Po večerni maši je še srečanje za vse BRALCE, ki že berete pri svetih mašah in molitvah ter vse, s katerimi smo se pogovarjali ali pa želite in imate močno voljo za branje pri bogoslužjih. Srečanje bo v župnišču v konferenčni sobi. 
• V torek, 7. junija, bo večerna maša za ustanovitelje stolnega kapitlja. 
• V četrtek, 9. junija, ob 19.15 (po večerni maši), bo v Baragovi dvorani v župnišču predaval dr. Feliu Torra o temi POKORA (kaj je pokora, greh in pokora (spoved), usmiljenje in pokora, različna pokora …). 
• V petek, 10. junija, bo ob 15. uri ura Božjegausmiljenja in sveta maša. V soboto, 11. junija, so ob 8.30 hvalnice. Ta dan bomo na Dolenjskem imeli srečanje družin ob zaključku veroučne šole. Povabljene tudi družine, ki v stolnico hodite k maši, tudi če se verouka udeležujete v drugih župnijah. Le župniku sporočite, koliko vas gre, da bomo lažje organizirali. Z avtomobili se zberemo ob 9.30 na pred trgovino Rutar na Rudniku. 
• V soboto, 18. junija, bo narodno romanje bolnikov in invalidov na Brezje. Iz naše župnije ne bomo organizirali posebnega avtobusnega prevoza (smo se odločili na seji Župnijskega pastoralnega sveta), saj se je zadnja leta prijavilo zelo malo udeležencev. Prosim, prijavite se v sosednjih župnijah ali pa svojci poskrbite za prevoz. 
• Fatimska Marija romarica bo kar dvakrat prišla v našo stolnico, v petek, 24. junija od 15.30 do 18.00 (osrednje maša za domovino ob 25. letnici samostojnosti) in v nedeljo, 10. julija od 12.30 do 17.30, ko bo tudi posvetitev škofije. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/

Misel tedna 

Papež Frančišek o Marijinem obiskanju Elizabete: »To dekle, ki je imelo šestnajst, sedemnajst let, ne več, je bilo pogumno. Vstane in gre. Brez izgovorov … Pogum ženske.
Pogumne ženske, ki so v Cerkvi, so kakor Marija. Te ženske, ki skrbijo za družino; te ženske, ki skrbijo za vzgojo otrok, ki se spoprijemajo z mnogimi nasprotovanji, z mnogo bolečine; ki skrbijo za bolne …
Pogumne: vstanejo in služijo, služijo … Služenje je krščansko znamenje. Kdor ne živi za služenje, ne služi življenju.« Služenje v veselju.

Teden Božje Besede 29. 5.–5. 6. 2016

9. nedelja med letom Lk 7,1-10

Vrtnice, foto: JoPkl

 Leta 1978 je izšla knjiga z naslovom »Konec vzorov«. Nekateri pravijo, da ne potrebujemo več vzorov, drugi, da jih danes nihče ne išče, tretji, da jih je težko odkriti. Na veliko se kritizira politike in druge nosilce javnih funkcij, kajti od njih pričakujemo več odgovornosti. Morali bi tako govoriti in ravnati, da bi bili mlajšim za vzor. Če ni tako, sledi razočaranje in zamera. Živimo v času skoraj popolne preglednosti, zato vsako kršenje pravil hitro pride v javnost.
 Zato je danes tvegano nekoga dati drugim za zgled. To lahko stori le Jezus, ker vsakemu vidi v srce. Stotnika iz Kafarnauma je dal pravovernim Judom za zgled! Judom je pomagal postaviti sinagogo. Zato so ti Jezusa prosili, naj mu pomaga. Pomagal mu je in jim ga dal za zgled. Dobro ali hudo bi moralo vznemiriti vsakega od nas. Pogumno pokažimo na vsakega, ki je lahko drugim za zgled, čeprav je zelo drugačen od nas! Predsodki so kot zatemnjena očala, zaradi česar vidimo vse zelo temno. V sedanjem času se je treba vedno znova odločati.
Če se odločimo, da bo naše merilo evangelij, bo začel vplivati na naše življenje in ga počasi, počasi spreminjati. Dva vidika presoje: Lani smo obhajali 50. obletnico zaključka 2. vatikanskega koncila. Temeljno spoznanje koncila je bilo: Cerkev ne želi biti več neka trdno zastražena in zavarovana trdnjava, ki ne dopušča nobenih vplivov iz okolja. Naloga Cerkve je ljudi pripeljati v nebesa, hkrati pa se mora tudi sama od sveta marsikaj naučiti.
Koncil je s tem odprl neko povsem novo perspektivo. Skromen spomin na obletnico koncila dokazuje, da ga mnogi v Cerkvi še niso sprejeli za izhodišče svojega delovanja. Pri vsaki maši vsi neposredno pred obhajilom izgovarjamo stotnikove besede: »Gospod, nisem vreden, da prideš k meni …« Kdor ponavlja besede nekoga, se hočeš nočeš začne spreminjati vanj. Stotnikov zgled nam govori: »Glej preko roba svojega krožnika in širše.« Morda so nam tudi tisti, ki »niso z nami«, postavljeni za zgled.»Ne! Doba vzorov še ni minila!« Morda jih ne opazimo tako hitro kot nekoč. Morda jih je treba nekoliko poriniti naprej, saj sami ne rinejo v ospredje. Sami jih moramo odkriti.
Dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Pomladna stolnica, foto: JoPl

Sestre in bratje! Mesec junij je podobno kot mesec maj zaznamovan z velikim številom dogodkov, tako svetnih kot duhovno-zgodovinskih. Med drugim obhajamo 25. obletnico razglasitve naše suverenosti, ki jo bomo letos posebej slovesno obeležili tudi v Cerkvi na Slovenskem (ne samo z mašo za domovino, vendar o tem v prihodnjih številkah)
Majniško pobožnost šmarnice smo na Slovenskem začeli prav v ljubljanski stolnici. Malo pa smo pozabili na junijsko pobožnost,za katero se je uveljavilo ime vrtnice. To je pobožnost v čas Srcu Jezusovemu, ki je imela podobno obliko kot šmarnice. Obe pobožnosti nosita »cvetlični« imeni: šmarnice, vrtnice.
Kako lep in otroško preprost izraz vere. Kakor otrok v vsej nerodnosti nabrane cvetlice s srčnim veseljem in nasmejanimi ustnicami med tekom ponese najprej mami (in očetu) – v njeno (in njegovo) ter svoje veselje, tako tudi mi v svoji šibkosti in nerodnosti prinašamo nabrano cvetje s poljan svojega življenja Mariji in Jezusu.
Naj bodo ta naša dejanja strojena z otroškim in preprostim srcem vere, ki zaupa (prim. Mt 18,3). Junijsko pobožnost v čast Srcu Jezusovemu so prvič obhajali leta 1833 v Franciji. Sto let pozneje so jo začeli uvajati pod imenom»vrtnice« tudi pri nas. Po večdesetletni prekinitvi zaradi povojnih razmer so vrtnice v Cerkvi na Slovenskem pred nekaj leti zopet zacvetele. V stolnici bomo letos prisluhnili razmišljanjem cistercijanskega patra Branka Petauerja.
Njegove vrtnice nosijo naslov Slovenskipričevalci vere. Njegovemu branju bomo prisluhnili pri sveti maši ob 9. in 18.30 (namesto pridige).

Vabim pa vas, da mesec junij izkoristimo za pripravo na posvetitevJezusovemu in Marijinemu srcu, ki bo za našo župnijo in škofijo v nedeljo, 10. julija, ob 16. uri, ko bo med nami tudi kip fatimske Marije romarice. Naj bodo prihajajoči prvi dnevi meseca junija dnevi obilnih milosti, s katerimi bo obogatena naša srčnost. Saj molimo: Upodobi naše srce po svojem Srcu! 

Jože Plut

Oznanila 

• Nedelja, 29. 5.: 9. NEDELJA MED LETOM - sv. Maksim Emonski. 1 Kr 8,41-43; Gal 1,1-2.6-10; Lk 7,1- 10. 
• Ponedeljek, 30. 5.: sv. Kancijan in drugi oglejski mučenci. 2 Pt 1,1-7; Mr 12,1-12. 
• Torek, 31. 5.: OBISKANJE DEVICE MARIJE, praznik. Sof 3,4-18a; Jn 1,39-56. 
• Sreda, 1. 6.: sv. Justin, mučenec. 2 Tim 1,1-3.6-12; Mr 12,18-27. Začetek vrtnic. 
• Četrtek, 2. 6.: sv. Marcelin in Peter, mučenca. Četrtek pred prvim petkom. 2 Tim 2,8-15; Mr 12,28b-34. Petek, 3. 6.: SRCE JEZUSOVO, slovesni praznik. 
• Prvi petek.Ezk, 34,11-16; Rim 5,5b-11; Lk 15,3-7. 
• Sobota, 4. 6.: Marijino Brezmadežno srce. Prva sobota. 2 Tim 4,1-8; Mr 12,38-44. 
• Nedelja, 5. 6.: 10. NEDELJA MED LETOM. 1 Kr 17,17-24; Gal 1,11-19; Lk 7,11-17.

Iz življenja župnije 

V ponedeljek, 16. maja, so v stolnico priromali dijaki Škofijske klasične gimnazije in učenci osnovne šole Alojzija Šuštarja. Sveto mašo je daroval nadškof Stanislav Zore. Lepo je bilo videti polno stolnico mladih.

Romarji iz ŠKG in OŠ AŠ, foto: JoPl

Dogodki pred nami 

• Šmarnice zaključimo v torek, 31. maja 2016. V nedeljo, 29. maja, na god. sv. Maksima Emonskega, so k sveti maši ob 16. uri povabljeni uporabniki FB, TW in instalgrama. Zanje bo ob 17. uri še predstavitev in ogled stolnice. Ker je nata dan v stolnici tradicionalno češčenje Sv. Rešnjega telesa, ga bomo počastili tudi tokrat. V češčenje ga bomo izpostavili po sveti maši, ki se začne ob 12.30, in češčenje bomo zaključili z litanijami in šmarnicami ob 15.30. Vsaj za kakšno minuto povabljeni k češčenju in umiritvi srca … 
• V ponedeljek, 30. maja, bo ob 18.30 sveta maša za duše v vicah. Po večerni maši bo seja župnijskega pastoralnega sveta. 
• Sreda, 1. junija, je sreda pred prvim petkom, zato bomo po večerni maši imeli še molitve v čast svetemu Jožefu. Ta dan začnemo z branjem vrtnic, ki bodo vključene v sveto mašo ob 9.00 in 18.30. 
• Letošnje vrtnice nosijo naslov: Slovenski pričevalci vere, napisal pa jih je cistercijanski pater Branko Petauer.V četrtek, 2. junija, pred prvim petkom, bomo po večerni maši pred Najsvetejšim kratko molili za svetost duhovnikov in nove duhovne poklice. 
• V petek, 3. junija, ki je prvi petek in praznik Srca Jezusovega, bomo imeli pobožnost pred Najsvetejšim s posvetitvijo Srcu Jezusovemuob 8.30, popoldne ob 15. uri pauro usmiljenja in sveto mašo. 
• V soboto, 4. junija, ki je prava sobota v mesecu in spomin Marijinega Brezmadežnegasrca, bomo imeli ob 8.30 pobožnost s posvetitvijoSrcu Marijinemu. Popoldne ob 16. uri bo maša za domovino, ki jo bo daroval p. Silvo Šinkovec, po maši pa je še rožni venec za domovino. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/

Misel tedna 

Papež Frančišek: »Kristjanova osebna izkaznica je veselje, veselje evangelija, veselje, da nas je Jezus izvolil, da nas je Jezus rešil, da nas je Jezus prerodil; veselje tistega upanja, da nas Jezus pričakuje, veselje, ki se tudi v križih in trpljenju tega življenja izraža na drugačen način, ki je mir v gotovosti, da nas Jezus spremlja, da je z nami … Dobro si zapomnite: kristjan je mož veselja in žena veselja, veselja v Gospodu; moški in ženska čudenja.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/05/23/

Teden Božje Besede 22. 5.–29. 5. 2016

Sveta Trojica Jn 16,12-15 

Z maše NSZ, foto; JoPl

Janezov evangelij z opisovanjem zadnje večerje osvetljuje tudi probleme, ki so nastali v prvih krščanskih skupnostih. Jezus je odšel v nebo. Jezusova dolga odsotnost je postajala za vse vedno večje breme. Tem so se pridružili problemi, ki jih je prinašalo nerazumevanje in zaničevanje drugih ljudi. Jezusovo odsotnost so lahko osmislili le v luči njegove obljube, da bo k njim ta čas prišel Duh resnice. Za besedo »Duh« so v grščini uporabljali besedo »Paraklet«. Slovensko ta beseda pomeni tudi »odvetnik«, »advokat« ali zagovornik. Jezus bo svoji krščanski skupnosti preskrbel advokata, zagovornika, ki jo bo branil pred obtožbami tistih, ki Jezusa ne marajo. V vsakem obdobju bo veliko sovražno razpoloženih do Cerkve, ne da bi sami vedeli zakaj.
On bo ves svet vodil k Resnici. To je eden od osrednjih pojmov v Janezovi teologiji. Božji Duh bo človeka privedel do globljih odnosov z Jezusom. Kar je slišal, to bo posredoval naprej. Duh ima tako služeči ali diakonijski značaj. Ker je Jezus sebe opredelil kot resnico, ima v Janezovem evangeliju resnica prvenstveno osebnostni značaj.
Dojeti jo je mogoče le v neposredni povezavi z Jezusom Kristusom. Ker oznanja prihodnje reči, ima tudi preroški značaj. Ne gre za svetno človeško dogajanje, ampak za prihodnje odrešenjsko. Duh tako oznanja Jezusa in Očeta, prerokuje, posluša in je kažipot k resnici. Te naloge vrši Božji Duh v času Jezusove odsotnosti. On zagotavlja povezanost vsega Jezusovega delovanja z vsem, kar prinaša odrešenje. Paraklet je most, ki omogoča življenje v Cerkvi.
Duh ni v praznem prostoru, ampak je sredi odrešenjskega dogajanja, v nenehni povezanosti z Očetom in Sinom. Časti Sina in vodi vse k njemu ter to tudi oznanja svetu. Ker sta Oče in Sin eno, oznanja vsem tudi Očeta. Janezov evangelij navaja imena treh Božjih oseb: Očeta, Sina in Svetega Duha, vendar še ne pozna današnjega nauka o troedinem Bogu, zato o medsebojnih razmerjih med Božjimi osebami ni veliko napisanega. V središču poslovilnega govora je misel, da je Sveti Duh odvetnik, ki pomaga občestvu pri obstoju in oživlja vso Jezusovo Cerkev. Cerkvi je potrebna Božja pomoč, da more vsaj nekoliko dojeti vso Jezusovo resničnost. Cerkev je ves čas na poti iskanja svoje prave podobe. To najde le, če zaupamo v delovanje Božjega Duha in z njim plodno sodelujemo.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda 

Z maše ob dnevu SV, foto: Peter

Sestre in bratje! Vstopamo v trenutke sodobnosti … Te dni sem z mislijo na to, kaj naj napišem v svoji besedi, na slovenski komercialni televiziji videl prispevek o samskih (ne vem, kakšen naslov je imela oddaja). Zaznal pa sem vsaj zame presenetljivo misel, ki sem jo razumel nekako takole: samskost in razvezanost sta z vidika potrošništva zelo koristni … Samski namreč porabi v povprečju več električne energije kot posameznik v (družinski) skupnosti, zapravi več denarja za … R
eklama za samskost ali reklama za večjo potrošnjo, ki naj bi posledično prinašala blaginjo vsem?! Ne vem, ne upam izreči svojega zaključka, sodbe o tej temi … Kakor je rekel sveti Pavel: »Nismo sami po sebi zmožni, da bi – kakor sami od sebe – o čem sodili« (2 Kor 3,5). Vemo, kaj Jezus (prim. Mt 19,12) in Pavel pravita o samskosti, razlogih za samskost, zakonu, odnosih v družini in zakonu (prim. 1 Kor 7).
In vemo, da jedro krščanskega pojmovanja samskosti, družinskega življenja in zakona ne more biti preračunavanje, kako biti dober (beri: velik) potrošnik, ampak da je razlog tako za samskost kot za zakon (družino) (D)drugi, torej sposobnost preseganja preračunljivosti v odnosih, ko se nekdo sprašuje o denarju in kaj mu koristi; sposobnost (ki je znamenje obdarjenosti) preseči preračunljivost in koristolovskost z zastonjsko in neujeto ljubeznijo, v kateri se človek dotika Njega, ki je Ljubezen: »Ljubimo se med seboj, ker je ljubezen od Boga in ker je vsak, ki ljubi, iz Boga rojen in Boga pozna.
Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal, kajti Bog je ljubezen. Božja ljubezen do nas pa se je razodela v tem, da je Bog poslal na svet svojega edinorojenega Sina, da bi živeli po njem« (1 Jn 4,7-9). Kdor ne troši ali kdor ne ljubi? Kaj nas dela ljudi, če ne ljubezen. Če bi ljubezni ne imel(i), mi (nam) »nič ne koristi« ( 1 Kor 13,3). V veri vemo zagotovo tudi to, da je naš Bog eden in da se nam razodeva v treh osebah, kot Oče, Sin in Sveti Duh. Bog je ljubezen …Lepo nedeljo Svete Trojice in blagoslovljen teden vam želim.
Jože Plut

Oznanila 

• Oznanila Nedelja, 22. 5.: SVETA TROJICA. Prg 8,22-31; Rim 5,1-5; Jn 16,12-15. 

  

  Z maše NSZ, foto; JoPl

• Ponedeljek, 23. 5.: sv. Servul (Socerb) Tržaški, mučenec. 1 Pt 1,3-9; Mr 10,17-27. 
• Torek, 24. 5.: MARIJA, POMOČNICA KRISTJANOV – MARIJA POMAGAJ. Raz 12,1-3a.7-12a.17; Gal 4,4-7; Jn 2,1-11. 
• Sreda, 25. 5.: sv. Beda Častitljivi, duhovnik, cerkveni učitelj. Pt 1,18-25; Mr 10,32-45.
• Četrtek, 26. 5.: SVETO REŠNJETELO IN KRI. 1 Mz 14,18-20; 1 Kor 11,23-26; Lk 9,11b-17. 
• Petek, 27. 5.: bl. Alojzij Grozde, mučenec. 1 Pt 4,7-13; Mr 11,11-25. 
• Sobota, 28. 5.: sv. German Pariški, škof. Jud 17,20b-25; Mr 11,27-33. 
• Nedelja, 29. 5.: 9. NEDELJA MED LETOM -– sv. Maksim Emonski. 1 Kr 8,41-43; Gal 1,1-2.6-10; Lk 7,1-

Iz življenja župnije 

V ponedeljek, 9. maja, je bila ob dnevu Evrope večerna maša za Evropo, po njej pa še koncert orkestra Akademije Nova. V soboto, 14. maja, je bilo v stolnici romanje Nove slovenske zaveze, sveto mašo je daroval p. Franci Seničar. Popoldne pa so priromali iz župnije Črnomelj. V nedeljo, 15. maja, na binkošti, je sveto mašo ob 16. uri daroval nadškof Stanislav Zore, ob 18. uri pa škof Andrej Glavan (ob 25-letnici Slovenske vojske)

Dogodki pred nami

• ŠMARNICE: Šmarnice so vsak dan ob 8.30 (o Tereziji Deteta Jezusa) in zvečer, ko so vključene v večerno mašo (o patru Piju). 
• Ob nedeljah bodo »otroške šmarnice « vključene v mašo ob 10.30, redne pa v pobožnost ob 15.30. 
• V ponedeljek bo ob 18.30 sveta maša za duše v vicah. 
• V torek, 24. maja, na praznik Marije Pomagaj, gremo na župnijsko romanje na Brezje. Odhod s Streliške ulice ob 13. uri. 
• V sredo, 25. maja, so ob 18. uri slovesne prve večernice praznika Svetega Rešnjega telesa in krvi. V četrtek, 26. maja, na praznik SVETEGAREŠNJEGA TELESA, so maše po nedeljskem redu. Večerno sveto mašo ob 18.30 daruje nadškof ZORE. 
• V petek, 27. maja, je god bl. Alojzija Grozdeta, ob 15.00 je ura Božjega usmiljenja in sveta maša. Pomolimo ta dan malo več pred relikvijami blaženega Alojzija Grozdeta. 
• V soboto, 28. maja, ob 10. uri bodo prišli romarji iz dekanije Ribnica. Sveto mašo bo zanje daroval nadškof Stanislav Zore. 
• V nedeljo, 29. maja, na god. sv. Maksima Emonskega, so k sveti maši ob 16. uri povabljeni

  

  Sv. Maksim Emonski

  uporabniki FB in TW. Zanje bo ob 17. uri še predstavitev in ogled stolnice. Ker je na ta dan v stolnici tradicionalno češčenje Sv. Rešnjega telesa, ga bomo počastili tudi tokrat. V češčenje ga bomo izpostavili po sveti maši, ki se začne ob 12.30. Češčenje bomo zaključili s šmarnicami in litanijami ob 15.30. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ 

Misel tedna 

Papež Frančišek: »Sveti Duh premika Cerkev; dela v Cerkvi, v naših srcih; iz vsakega kristjana naredi osebo, drugačno od drugih, a iz vseh skupaj dela enost.
On vodi naprej, na stežaj odpira vrata in te pošilja, da bi pričeval o Jezusu ... Toda mi v svojem življenju, v svojem srcu Svetega Duha zadržujemo kakor 'ujetnika razkošja': ne pustimo, da bi nas spodbujal, ne pustimo, da bi nas premaknil.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/05/09/

Obrednik za sprejem Marije romarice

Obrednik za sprejem Matere Božje, romarice iz Fatime