Teden Božje Besede 31. 1. - 7. 2. 2016

4. nedelja med letom (Lk 4,21-30)

Poslušamo ali beremo o pomembnih ljudeh, ki so morali morda že v mladosti zapustili domači kraj in oditi v svet, da so uspeli. Če bi ostali doma, ne bi nikoli dosegli tega, kar so. Podobno v zadnjem času pri nas mladim skoraj ne ostane drugega, kot da gredo od doma.
Podobno je doživljal Jezus. Odraščal je v Galileji, v Nazaretu, mestecu s kakimi 200 prebivalci.
V kraju so se vsi med seboj dobro poznali. Nekega dne pa je Jezus zapustil svoj kraj in je hodil po Galileji kot potujoči pridigar. Ni mogel več ostati doma. Njegov življenjski program je bil slediti svojemu notranjemu klicu in iti po poti, ki mu jo je določil Oče. Doma so slišali o njem čudne stvari. Za mnoge je bil še naprej pobič, ki je skupaj z drugimi dečki tekal po nazareških ulicah. Poznali
so ga kot mladeniča, ki se je doma pri očetu učil tesarske obrti. To je bilo v tistem času še kar donosno. Jezus je za nekaj mesecev izginil, kot bi poniknil. Potem se je ta izgubljeni sin vrnil, vendar obdan s svojimi učenci. V soboto je šel v sinagogo, prebral odlomek iz preroka Izaija in to razlagal. Najprej so bili vsi navdušeni nad njim. Ko pa so spoznali, da jim Jezus očita marsikaj, so se čutili osebno prizadete. Dokler je oznanjal drugod, se je še nekako dalo potrpeti, ko pa je nastopil
pred domačimi, ki so menili, da ga dobro poznajo, zanje ni bil več sprejemljiv. Izključili so ga iz
svoje rodovne skupnosti. Niso ga mogli razumeti. Ne more (tako so menili) kar vsak tesar postati prerok!
Jezus je že pri 12 letih povedal: »Jaz nisem tak, kot bi vidva (Jožef in Marija) rada, da bi bil. Pravico imam biti drugačen. « Podobno govorijo otroci staršem že od nekdaj, vendar večina staršev tega ne razume.
Tudi Jezus ni mogel računati na podporo svoje rodbine. Brez vere ni čudežev, zato tam ni mogel narediti več čudežev. Za čudež je potrebno zaupanje v Boga. Enako kot mora bolnik zaupati zdravniku. Jezus je Bog, vendar zaradi tega ne smemo zanikati njegove človeške narave.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Sestre in bratje!
Od filozofskih vprašanj do duhovnih del usmiljenja. Dubito ergo sum – dvomim, torej sem je
menda stavek filozofa Descartesa, ki ga bolj poznamo po reklu Cogito ergo sum – mislim, torej sem. Oba vidika seveda močno nakazujeta človeško sposobnost, po kateri se razlikujemo od drugih bitij tega sveta. Dvom o nekem pojavu nas lahko vodi k iskanju rešitev, kar je nedvomno dobro. Obenem nas dvom lahko vodi v negotovost, nam povzroča nelagodje in nas morda nagiba k pesimizmu
ali celo nihilizmu. V takem občutju ni nič gotovega, nič resnično dobrega, nič stalnega, nič zunajzaznavnega, nič zunaj in nad našimi sposobnostmi dojemanja. Če česa ne znamo razložiti, dojeti, spraviti v okvir dojemljivega, dvom zanika resničnost le-tega, ali pa rečemo, da je to naključje, ki ga je (slučajno) dopustila narava … Tak pogled vodi v ujetost v negotovost oziroma »v vero le otipljivega«. Pavel pravi: Mnogim ljudem je namreč »to, kar je mogoče spoznati o Bogu, očitno:
sam Bog jim je namreč to razodel. Kajti od stvarjenja sveta naprej je mogoče to, kar je v njem nevidno, z umom zreti po ustvarjenih bitjih: njegovo večno mogočnost in božanskost. /…/ Čeprav so namreč Boga spoznali, ga niso kot Boga slavili ali se mu zahvaljevali, marveč so postali v svojih mislih prazni in nespametno srce jim je otemnelo. Domišljali so si, da so modri, pa so ponoreli in veličastvo neminljivega Boga zamenjali z upodobitvami minljivega človeka in ptic, četveronožcev in
plazilcev« (Rim 1,19-22) … in še česa drugega, bi lahko dodali.
Dvomljivcem prav svetovati je torej zelo široko področje. Pomeni tudi ljudem povedati razloge za svojo vero in gotovost (prim. 1 Pt 3,15), jim v (kakršnihkoli) dvomih pomagati (iskanje rešitev zahteva tudi napor, je delo, ni lenarjenje), da bodo odprti za najboljšo rešitev, upoštevajoč dejstvo: »Najboljša rešitev je najtežja.« Jezus je intelektualca in razumnika Nikodema od razumske logike popeljal k duhovni logiki (prim. Jn 3), ki ji je Nikodem tudi pritrdil, kar vidimo v dogodku Jezusovega križanja in pokopa (prim. Jn 19,39). Kako pomembno je dvomljivem prav svetovati.
Duh Boga, katerega ime je Usmiljenje, vedno deluje. Tudi po našem zgledu, drži, besedi in po molitvi.
župnik Jože

Oznanila

• Ned 31. 1. • 4. nedelja med letom – nedelja Svetega pisma. Goduje sv. Janez Bosko. Jer 1,4-5.17-19; 1Kor 12,31-13,13; Lk 4,21-30. 
• Pon 1. 2. • sv. Brigita Irska, opatinja. 2 Sam 15,13-14.30;16,5-13a; Mr 5,1-20. 
• Tor 2. 2. • JEZUSOVO DAROVANJE, SVEČNICA. Mal 3,1-4; Heb 2,14-18; Lk 2,22-40.
• Sre 3. 2. • sv. Blaž, škof in mučenec. 2 Sam 24,2.9-17; Mr 6,1-6. Čet 4. 2. • sv. Andrej Corsini, škof. 1 Kr 2,1-4.10-12; Mr 6,17-13. 
• Pet 5. 2. • sv. Agata, devica in mučenka. Sir 47,2-11; Mr 6,14-29. 
• Sob 6. 2. • sv. Pavel Miki in drugi japonski mučenci. 1 Kr 3,4-13; Mr 6,30-34. 
• Ned 7. 2. • 5. nedelja med letom. Iz 6,1-2a.3-8; 1 Kor 15,1-11; Lk 5,1-11.

Iz življenja župnije

Grškokatoliško bogoslužje, foto JoPl

Foto: splet

V tednu ekumenske osmine smo v soboto, 23. 1., ob 18.30 imeli grkokatoliško liturgijo sv. Janeza Zlatoustega, ki jo je daroval škof Kekić.
V nedeljo, 24. 1., je ob 16. uri sveto mašo za lepo in dobro v Sloveniji daroval pomožni škof Šuštar.

Dogodki pred nami

OD PONEDELJKA DO SOBOTE je ob  8.30 molitev rožnega venca pred odprtim tabernakljem za mesto, državo in  domovino ter po namenu molitev, oddanih v skrinjico molitev. Rožni venec molimo tudi ob 18.00 skupaj z bogoslovci.
Ob nedeljah in četrtkih ob 19.00 lepo vabljeni v stolno župnišče na kateheze za odrasle in mladino, ki jih vodijo neokatehumeni.

• V nedeljo, 31. 1., bo ob 15.30 molitvenaura po namenu molitev v skrinjici molitev in pred kipom fatimske Marije, nato sveta maša.
• V torek, 2. 2., na praznik Jezusovega darovanja v templju – SVEČNICO bomo pri vseh mašah blagoslovili sveče, slovesno pa pri maši ob 9.00. Svečnica je tudi dan posvečenega življenja. Pred večerno mašo bodo redovnice in redovniki priromali v stolnico in imeli molitveno uro. Sveto mašo ob 18.30 bo ob somaševanju slovenskih škofov daroval državni tajnik kardinal Pietro Parolin. 
• V sredo, 3. 3., na god sv. Blaža, bomo pri vseh mašah prejeli BLAGOSLOV SVETEGA BLAŽA. Pri večerni maši, ki jo bo daroval škof Šuštar, bodo sodelovali tudi gluhi in naglušni, ki bodo priromali s svojim duhovnih voditeljem g. Edijem Strouhalom, ki bo mašo »prevajal« v znakovni jezik.
• Na prvi četrtek, 4. 1., bo po večerni maši še molitvena ura pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov. Petek, 5. 1., je prvi v mesecu, ob 15.00 bo ura BOŽJEGA USMILJENJA s posvetitvijo SRCU JEZUSOVEMU, nato bo sveta maša. 
• Sobota je prva v mesecu. Ob 8.30 bo FATIMSKA POBOŽNOST s posvetitvijo Mariji, nato sveta maša, ki jo bo daroval škof Šuštar. Ob 18.30 bo sveta maša ob 10. obletnici smrti filozofa dr. Milana Komarja, daroval jo bo škof Jamnik. 
• V nedeljo, 7. 2., bo ob 15.30 URA MOLITVE PRED NAJSVETEJŠIM.

Misel tedna:

Papež Frančišek o delih usmiljenja v Poslanici za postni čas: »Božje usmiljenje spreminja naša srca
in nas usposablja, da ob tem, ko okušamo zvesto ljubezen, tudi mi postajamo usmiljeni. Božje usmiljenje vedno znova čudežno sije na naše življenje, nas navdihuje za ljubezen do bližnjega
in za to, da se posvečamo tistemu, čemur cerkveno izročilo pravi duhovna in telesna dela usmiljenja.«
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/01/26/ poslanica … 

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/

Sveto pismo, foto JoPl

 

Teden Božje Besede 24. 1. - 31. 1. 2016

3. nedelja med letom (Lk 1,1-4;4,4-21)

Kaj in kako naj pridigam, da bo ljudi pritegnilo? Kaj je najbolj pomembno zanje? Podobno se sprašujejo mnogi duhovniki. Verjeli ali ne: pridigati nedeljo za nedeljo, praznik za praznikom … ni lahko, še posebej, če imaš občutek, da je za ljudi v cerkvi vse bolj pomembno kot tvoja beseda. Večina duhovnikov danes pridiga z občutkom, da jih verniki ne poslušajo!

Sodelovanje pri maši je dober pokazatelj. Jezus je očitno imel dar, saj se je glas o njegovih odličnih pridigah hitro razširil. V Nazaretu so mu ponudili knjigo preroka Izaija z vrsticami o prihodu Mesija. Govoriti je moral konkretno, saj so se vsi čutili nagovorjene. Kako, bomo podrobneje slišali prihodnjo nedeljo. Evangelist pravi, da so mu ljudje pritrjevali. Strmeli so nad tem, kako prepričljivo je govoril. Kaj je bila vsebina njegove pridige, ni znano. Evangelistu se to ni zdelo pomembno. Ko pa se je dotaknil njihovih napak, je bilo simpatije za vselej konec. Nas bi najbrž zelo zanimalo, kaj je bilo tisto v Jezusovi pridigi, da so ji tako napeto prisluhnili? Zakaj se danes, ko začnemo govoriti
o Svetem pismu, mnogi tako dolgočasijo? Večina bo rekla: »To so neke stare zgodbice …«
Res so to stare pripovedi. Ohranile so se v Svetem pismu. Ko je Jezus v Nazaretu bral, je bilo tisto besedilo takrat staro ravno 500 let. Danes bi jim morali prišteti še 2000 let. So ti stari teksti za nas res tako nepomembni? Ključno je tisto, kar je Jezus oznanil ljudem. To pa niso neke stare pravljice, ampak gre za nas osebno. Jedro njegovega oznanila je ohranil evangelist Luka, ko pravi: »Danes se je to pismo izpolnilo, kakor ste slišali.« Jezus je očitno znal stare pripovedi povedati tako,
da so ljudje čutili: »To je zapisano prav za vsakega od nas in za današnji čas.« Ker je to bistveno, ostaja to ves čas tudi naloga vsake pridige in celotnega oznanjevanja. Duhovnik, ki pridiga, ni gledališki igralec, ki skuša čim bolj slikovito povedati eno svojih zgodb. Mi verujemo, da nam po Svetem pismu Bog sam govori. Naloga pridigarja je omogočiti Bogu, da vstopi v vsakega od nas.
Sveti papež Janez XXIII. je uporabljal za to nalogo italijansko besedo aggiornamento, ali po naše: »posedanjenje«. To je naloga vsakega kristjana. Skozi njegove besede in dejanja se mora zrcaliti Jezusovo sporočilo, ki ga je dal Nazarečanom: »Danes se je to pismo izpolnilo, kakor ste slišali. «
dr. Peter Kvaternik

Namesto Župnikove besede

V evangeliju nam Jezus sam sporoča veselo novico: »Duh Gospodov je nad menoj, zato me je mazilil. Poslal me je, da ubogim oznanim blagovest, da naznanim jetnikom oproščenje in slepim pogled, da zatirane izpustim v prostost in oznanim leto božjega usmiljenja.« Te besede, ki jih je Jezus izrekel v shodnici pred več kot 2000 leti, so še kako aktualne in to oznanilo je še na poseben način sporočilno v letu, ki ga je papež Frančišek razglasil za sveto leto usmiljenja. Pri tem pa je za nas pomembno predvsem to, da Bog tudi danes skrbi za svoje ljudstvo, skrbi za nas. V množici vsakdanjih skrbi, stisk in težav velikokrat pozabimo na Božjo navzočnost v našem življenju. Hitro se lahko zgodi, da začnemo obupovati nad svojo usodo ali se v najboljšem primeru nekako sprijaznimo s tem, da je naše življenje bolj ali manj pusto in polno težav. In prav v teh okoliščinah nam Jezus prihaja naproti. Tako kot takrat v shodnici nam tudi danes oznanja veselo novico, da nas Bog ljubi. Da nas v vsej polnosti ljubi takšne, kakršni smo. Brez zadržkov in brezpogojno!

Usmiljeni Jezus, foto: splet

Bog nam na poseben način svojo Ljubezen razodeva v Cerkvi in v ta namen obuja različne resničnosti, po katerih nam želi spregovoriti. V naši župniji sv. Nikolaja že skoraj 40 let deluje Neokatehumenska pot, ki jo danes sestavlja šest skupnosti. Kaj je posebnost tega »pokrstnega katehumenata«?
Papež Janez Pavel II. je Neokatehumensko pot označil za »veljaven itinerarij uvajanja odraslih v krščanstvo, primeren za naš čas in sodobnega človeka«. To lahko še posebej razumemo v luči priporočila drugega vatikanskega koncila, ki pravi, da je tam, kjer je v navadi krščevanje otrok, priporočljivo uvesti ustrezno obliko pokrstnega uvajanja odraslih v krščanstvo. In prav to je namen in smisel Neokatehumenske poti: pomagati odraslim, ki so že prejeli krst, da bi seme krsta v njih zraslo in bi lahko svoje življenje v polnosti živeli iz evangelija ter tako našli svoj notranji mir, srečo in polnost veselja. Obenem pa je ta način oznanjevanja zelo primeren tudi za vse, ki Kristusa še ne poznajo, pa bi radi v svojem življenju okusili neskončnost njegove ljubezni.
Kot vsako leto tudi letos vabimo mladino in odrasle, da se udeležite uvodnih katehez, ki bodo v ki bodo v župnijski dvorani vsako nedeljo inčetrtek ob 19. uri.

Iz življenja župnije

V ponedeljek, 18. 1., je sveto mašo ob začetku molitvene osmine za edinost kristjanov daroval pomožni škof Jamnik.

 Ključar Peter Marc s svojimi, foto: MaPe Prelat Markelj, kanonik ključar, foto: JoPl

Oznanila

• Ned 24. 1. • 3. nedelja med letom, god sv. Frančiška Saleškega. Neh 8,2-4a.5-6.8-10; 1 Kor 12,12-30; Lk 1,1-4; 4,14-21. 
• Pon 25. 1. • Spreobrnitev apostola Pavla. Sklep ekumenske osmine. Slovesno mašo ob 18.30 bo vodil škof Šuštar. Apd 22,3-16; Mr 16,15-18.
• Tor 26. 1. • sv. Timotej in Tit, škofa. 2 Sam 6,12b-15.17-19; Mr 3,31-35.
• Sre 27. 1. • sv. Angela Merici, devica, ustanoviteljica uršulink. 2 Sam 7,4-17; Mr 4,1-20. 
• Čet 28. 1. • sv. Tomaž Akvinski, duhovnik, cerkveni učitelj. 2 Sam 7,18-19.24-29; Mr 4,21-25.
• Pet 29. 1. • sv. Valerij, škof in sv. Julijan Ubogi, spokornik. 2 Sam 11,1-41.5-10a; Mr 4,26-34.
• Sob 30. 1. • sv. Martina, devica in mučenka. 2 Sam 12,1-7a.10-17; Mr 4,35-41. 
• Ned 31. 1. • 4. nedelja med letom – nedelja Svetega pisma.Jer 1,4-5.17-19; 1Kor 12,31-13,13; Lk 4,21-30.

Maša ob začetku ek. osmine, foto: Jurgl, foto: JoPl

Gospod nadškof je na župnikov predlog in ob soglasju župnijskega sveta imenoval (prva) dva ključarja. Ker je stolnica tudi cerkev stolnega kapitlja, je kot kanonika ključarja imenoval prelata

Prelat Markelj, kanonik ključar, foto: JoPl

Antona Marklja, kot laiškega ključarja pa gospoda Petra Marca. Danes ju predstavljamo tudi s fotografijama in kratkim opisom nalog cerkvenih ključarjev.
Ključar je župniku v pomoč pri upravljanju cerkvenega premoženja, vzdrževanju in obnavljanju cerkvenih stavb (v naši župniji imamo dve stavbi: stolnico in župnišče). Ključarjema želimo obilo blagoslova.

Dogodki pred nami

Od ponedeljka do sobote je ob 8.30 molitev rožnega venca pred odprtim tabernakljem za

Ključar Peter Marc s svojimi, foto: MaPe

mesto, državo in domovino ter po namenu molitev, oddanih v skrinjico molitev. Rožni venec molimo tudi ob 18. uri skupaj z bogoslovci.
V nedeljo, 24. 1., bo ob 15.30 molitvena ura po namenu molitev v skrinjici molitev in pred kipom fatimske Marije, ob 16.00 bo sveta maša ZA LEPO IN DOBRO V SLOVENIJI, ki jo bo daroval škof Šuštar.
V ponedeljek, 25.1., bo SKLEP EKUMENSKE OSMINE za edinost kristjanov. Sklepno sveto mašo bo ob 18.30 vodil škof Šuštar. Po večerni maši bo SREČANJE ZA STARŠE veroučencev. Srečanje bo v veroučni učilnici v 1. nadstropju (Vovkova dvorana). V petek, 29. 1., bo ob 15.00 ura BOŽJEGA
USMILJENJA, nato sveta maša. V nedeljo, 31. 1., bo ob 15.30 URA MOLITVE PRED NAJSVETEJŠIM.

Misel tedna:

Papež Frančišek o veri: »Krščanska vera je dar, ki ga prejmemo s krstom in nam omogoči srečanje
z Bogom. Vera pa gre, kakor v vsaki pristni izkušnji ljubezni, skozi obdobja veselja in bolečine, svetlobe in teme.« Kristus se nam razodeva »kot Zveličar človeštva, kot brat, kot starejši brat,
kot Očetov Sin, kot Tisti, ki odgovarja na pričakovanja in obljube veselja, ki jih ima v srcu vsak od nas.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/01/17/...

»Sin nam je dan...«, foto: JoPl

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/

Teden Božje Besede 17. 1. - 23. 1. 2016

2. nedelja med letom (Jn 2,1-11)

Gostitelj povabi k sebi na svatbo. Svatba bo po judovski navadi trajala več dni. Toda nekateri kmalu opazijo, da bo zmanjkalo vina, če nekaj hitro ne ukrenejo. To bi bil tačas velik škandal za gostitelja. Javno bi mu očitali skopost. Vse mesto bi govorilo o tem in ga zasmehovalo.
Marija jemlje vse zelo zares. Vedno večja možnost je, da se razve, da primanjkuje vina. Marijo skrbi
dobro ime ženina, torej vse hiše. Marija Jezusu ne naroča, kaj naj naredi, ampak ga samo obvešča, kakšen je položaj:»Vina nimajo.« Rešitev za nastalo situacijo bo našel Jezus sam. Takojšnji Jezusov odgovor se nam zdi nevljuden, po drugi strani je značilen za komunikacijo mlajše generacije s starejšo. Marija veruje, da bo Jezus tudi tokrat pomagal, kot je že večkrat, čeprav se njegov odgovor: »Moja ura še ni prišla!« sliši bolj kot zavrnitev. V resnici pa že daje navodila služabnikom. Kot da bi bila Marija bolj seznanjena s tem, kaj ljudi najbolj tare. Jezusova ura, pravi, še ni prišla, ker Oče še ni poslal Svetega Duha. Marija prepusti Jezusu način, kako bo to storil, veruje pa, da bo zagotovo pomagal človeku v stiski.
Spremenitev vode v vino je neke vrste »predokus« tega, kar bo jedro Jezusovega delovanja. Videti je še nekoliko zadržan. Ne sledi slepo prošnjam svoje matere. Ona je povsem gotova, da Jezus nikoli ne bo pustil v stiski človeka, ki zaupa vanj. Kar Marija naroča služabnikom, velja tudi nam: »Kar vam poreče, storite!«
Jezus ne bo spregledal naših stisk, če ga povabimo k sebi. Marija zaupa Sinu, saj ima veliko lepih izkušenj. Tudi pri nas ne bo ravnal drugače. Ni jasno, ali so svatje Pri čudežu so sodelovali mnogi: najprej služabniki, ki so polnili vrče z vodo; Jezus, ki je dajal navodila. Pomembno vlogo je imela
Marija. Na njeno priprošnjo se je zgodil prvi čudež. Verovala je, da bo Jezus pomagal vsem, ki ga prosijo. Povabljeni smo, da sledimo Mariji v tem neomajnem zaupanju.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Sestre in bratje v Kristusu! Telesna in duhovna bitja smo. V zadnjih številkah tedna Božje Besede smo se dotaknili telesnih del usmiljenja. Polje dela je veliko, pravzaprav nikoli ne bo zmanjkalo
priložnosti za dela vidne usmiljene ljubezni do bližnjega. Izgovore, ki jih ljudje navajamo kot »opravičilo« za svojo »kritično držo«, lahko z besedami papeža Frančiška odkrito imenujemo brezbrižnost. Med različnimi oblikami brezbrižnosti je na prvem mestu »brezbrižnost človeške družbe do Boga, iz katere izvira tudi brezbrižnost do bližnjega in do stvarstva«. To je ena od težkih posledic »lažnega humanizma in praktičnega materializma, pomešanima z relativistično in
humanistično miselnostjo«, poudari papež.

Usmiljenje in dobrota, foto: JoPl

Človek misli, da je ustvarjalec samega sebe, svojega življenja in družbe. Čuti se samozadosten, hoče nadomestiti Boga in ga celo imeti na dosegu roke; misli, da nikomur ničesar ne dolguje razen sebi, ter si domišlja, da ima samo pravice.
Ko se naš pogled od telesnih del usmiljenja obrača proti duhovnim delom usmiljenja, še bolj prihaja v ospredje »izigravanje« pojma pravica v sodobni družbi, češ: ljudje imajo pravico tako misliti, sami so dogovorni za svoje ravnanje, sami so si to nakopali …
Hkrati pa dobro vemo, da tako preprosto ne gre. Res smemo ostati le pri ugotavljanju problemov
in morda pri njihovi strokovni obdelavi, ki jih prikazujejo statistični podatki? Jezus lačne ne le prepozna, ampak jih nasiti (prim. Mt 14, 14; Mr 8,1-10); Zaheja (prim. Lk 19, 1sl.) ne le vidi na smokvi, ampak ga povabi v zgodbo odrešenja; grešnico ne le pogleda, ko bi jo drugi sicer kamenjali,
ampak ji v pogovoru nakaže pot odpuščanja in novega upanja; z voditeljem in intelektualcem Nikodemom (prim. Jn 3,1sl.) ne le »debatira «, pač pa mu pomaga, da odpre razum za umevanje duhovne logike, ki razumsko nadgrajuje in presega. Da, sestre in bratje, Jezus postavlja izziv naši veri in ravnanju: »Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal, in še večja kot ta bo opravljal, ker grem jaz k Očetu« (Jn 14,12).
Zato poglejmo danes še tako imenovana duhovna dela usmiljenja.

Katekizem katoliške Cerkve našteva sedem duhovnih del usmiljenja: 1. grešnike svariti; 2. nevedne učiti; 3. dvomljivcem prav svetovati; 4. žalostne tolažiti; 5. krivico voljno trpeti; 6. žaljivcem iz srca odpustiti; 7. za žive in mrtve Boga prositi.

Toliko za danes, da se nam misel srca začne odpirati.
župnik Jože

Iz življenja župnije

Na praznik Gospodovega razglašenja so nas med mašo ob 10.30 obiskali koledniki iz župnije Sostro, naši veroučenci pa so med večerno mašo pred oltar prinesli svoje darove, zbrane v adventni akciji.
V nedeljo, 10. januarja, je nadškof Zore petim bogoslovcem ljubljanske nadškofije podelil službo bralca, dvema pa službo mašnega pomočnika.

Novi lektorji in bogoslovci, foto: PetrM

V nedeljo popoldne so v stolnico priromali iz dekanije Šenčur skupaj z lepim številom članov gibanja Vera in luč.

Koledniki s Sostra, foto: Kerin

Oznanila

• Ned 17. 1. • 2. nedelja med letom, sv. Anton (Zvonko), puščavnik. Iz 62,1-5; 1 Kor 12,4-11; Jn 2,1-11.
• Pon 18. 1. • sv. Marjeta Ogrska, kneginja, dominikanka. Začetek ekumenske osmine. Slovesni začetek ob 18.30 bo vodil škof Jamnik.1 Sam 15,16-23; Mr 2,18-22.
• Tor 19. 1. • sv. Makarij Aleksandrijski, opat.1 Sam 16,1-13; Mr 2,23-28. 
• Sre 20. 1. • sv. Fabijan, papež in mučenec. 1 Sam 17,32-33.37.40-51; Mr 3,1-6.
• Čet 21. 1. • sv. Neža (Agnes), devica in mučenka. 1 Sam 18,6-9;19,1-7; mr 3,7-12. 
• Pet 22. 1. • sv. Vincenc (Vinko), diakon in mučenec.1 Sam 24,3-21; Mr 3,13-19.
• Sob 23. 1. • sv. Henrik Suzo, dominikanec, spominski dan zaroke Marije in Jožefa.2 Sam 1,1-4.11-12.19.23-27; Mr 3,20-21.
• Ned 24. 1. • 3. nedelja med letom, god sv.Frančiška Saleškega.Neh 8,2-4a.5-6.8-10; 1 Kor 12,12-30; Lk 1,1-4; 4,14-21.

V ponedeljek, 11. januarja, je imel župnijski pastoralni svet po večerni maši redno mesečno sejo. Župnik je članom predstavil ključarja naše stolnice: prelata Antona Marklja in g. Patra Marca, ki ju je imenoval nadškof. Napravili smo pregled slovesnosti odprtja svetih vrat in podali več predlogov za potek priprave in izvedbe slovesnosti v prihodnje. Pravočasno je potrebno vedeti, kdo koordinira celoten dogodek in potek slovesnosti. ŽPS je sprejel tudi sklep, da se poišče nove prostovoljce za dežuranje v naši stolnici.

Dogodki pred nami

Stolnica na Treh kraljev dan, foto: JoPl

Vsak delovni dan je ob 8.30 molitev pred odprtim tabernakljem za mesto, državo in domovino ter po namenu molitev, oddanih v skrinjico molitev. Rožni venec molimo tudi ob 18.00 skupaj z bogoslovci.
V ponedeljek se začne ekumenska osmina za edinost kristjanov. Mašo ob začetku molitvene osmine ob 18.30 vodi škof Jamnik. V petek ob 15.00 bo ura BOŽJEGA USMILJENJA, nato sveta maša.
V soboto ob 18.30 bo v sklopu ekumenske osmine arhierejska liturgija, ki jo bo vodil grkokatoliški škof msgr. Nikola Kekić, prepeval bo stolni zbor iz Križevčev na  Hrvaškem.
V nedeljo ob 15.30 bo URA MOLITVE PRED NAJSVETEJŠIM po molitvenih namenih iz skrinjice molitev, ob 16.00 pa bo v organizaciji Kariats sveta maša za lepo in dobro v Sloveniji, ki jo daruješ kof Šuštar, nato pa v galeriji Družina otvoritev razstave Umetniki za Karitas..

Misel tedna:

Janez Zlatousti, foto: splet

Papež Frančišek na nedeljo Jezusovega krsta o našem krstu: »Čudovita resničnost, da smo Božji
otroci, … prinaša s seboj odgovornost, da hodimo za Jezusom, pokornim služabnikom, in da upodobimo v sebi njegove vrline: krotkost, ponižnost, nežnost. To pa ni lahko, še posebej, ker
je okoli nas toliko nestrpnosti, ošabnosti, trdote. Toda z močjo, ki prihaja od Svetega Duha, je mogoče!«
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/01/10/
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
www.stolnica.com/

Teden Božje Besede . 1. - 17. 1. 2016

Nedelja Jezusovega krsta

(Lk 3,15-16.21-22)
Med hudo nočno nevihto treskajo strele. Te v hipu osvetlijo vso okolico. Vidi se vse, tudi obrise in sence predmetov. Podobno je bil Jezus »razsvetljen« ob krstu v Jordanu. Takrat je posebej jasno spoznal, kaj je njegovo poslanstvo. Evangelij kaže, kako je izraelsko ljudstvo dolga stoletja pričakovalo prav Jezusa. On je izpolnil pričakovanja izraelskega ljudstva. Hrepenenje po Odrešeniku je Božji dar.
O tem hrepenenju govorijo mnoga besedila Svetega pisma, posebno Izaijeva knjiga (1. berilo). Luka ugotavlja: »Ljudstvo je živelo v pričakovanju.« Posebno v tistem času. Pridige Janeza Krstnika so ga še povečale. Narod je bil prepričan: »Mesija mora vsak čas priti.« Nekateri so kar Janeza Krstnika razglašali za Mesija. On pa je to odločno zavrnil. Ni on Mesija, on je ljudi le pripravljal na njegov
prihod. Le Jezusu pripada ta naziv. On bo vse krstil z Duhom in ognjem. Že prerokbe so omenjale tistega, ki »krščuje z Duhom«. Bog bo na ljudi izlil svojega »Duha, ki daje življenje «. Izlitje Božjega Duha pomeni »novo stvarjenje«. Božji Duh »prenavlja obličje zemlje« (Ps 104) in daje življenje vsemu. Ob Jezusovem krstu se nad njim pokaže Sv. Duh v podobi goloba. Bog kaže, da je samo
Jezus »tisti, ki krščuje z Duhom«. Na Jezusu počiva Sveti Duh, ker je maziljen z njim. Samo On lahko krščuje s Svetim Duhom. Tega Bog izliva na ljudstvo in po njem prenavlja vse. Jezus »krščuje z Duhom« še posebej po vstajenju. Po Janezovem evangeliju je Jezus na večer po vstajenju dahnil
v apostole in rekel: »Prejmite Svetega Duha.« Podobno Apostolska dela poročajo, da je Jezus svojim poslal Svetega Duha na binkošti. Bog daje »v izobilju«. Pavel piše Korinčanom: »Oznanjamo, kakor je v pismih, kar nobeno oko ni videlo in kar nobeno uho ni slišalo. « Bog nas prehiteva s svojimi darovi. Jezus je »Sin«. Izvira neposredno iz Boga. Bog po njem prihaja k nam. V veroizpovedi molimo, da je Jezus »enega bistva z Očetom«. Prosimo, da bi dojeli, kdo je Jezus.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Sestre in bratje v Kristusu!
Ob telesnih delih usmiljenja, ki so, če jih še enkrat ponovimo:

1. lačne nasičevati, 2. žejne napajati, 3. nage oblačiti, 4. popotnike sprejemati, 5. bolnike obiskovati, 6. jetnike reševati, 7. mrliče pokopavati,

Krščen v vodi, foto JoPl

večkrat slišimo naslednje besede:  Saj bi pomagal, če bi res dobili tisti, ki potrebujejo; saj sem dal
višek oblačil; saj sem pomagal turistu, ki je potreboval informacijo; saj sem bil enkrat na obisku v času očetove bolezni; saj pri nas nimamo krivično obsojenih; saj pri nas za mrliče dobro poskrbijo komunalne in pogrebne službe. Ko otroku podarim liziko, je ne zahtevam nazaj, čeprav vem, da mu  bo verjetno padla v pesek in je bo morda več okrog ust kakor v njih in še zobem škodi; dati od sebe le  višek oblačil, ki so mi morda že v napoto ali so iz mode, je lepo, vendar podariti nekomu, ki ga zebe, nov pulover, je nekaj drugega. Nekoga prijazno sprejeti na stanovanje, ko je brez strehe in  doma, ko tava po poteh življenja, je bolje kot ga odsloviti z naslovom »kraljev ulic«. Bolnim ponuditi  stisk roke in nasmeh, obiskovati in/ali skrbeti za bolne in onemogle (starše, moža, ženo), če in dokler je le mogoče, je neizmerno več kot kratek obisk v nekajmesečni bolezni. Prizadevati si za  akonodajo, ki sloni na pravičnosti za vse, je nekaj popolnoma drugega kot obsojati in ljudi pehati v  ujetost različnih vrst; da ne rečem, koliko mrličev je še nepokopanih … Pa bo kdo rekel: »Daj, župnik, ne nakladaj! To ni mogoče …« Ti nekaj, jaz nekaj … Malo, vsaj nekaj je mogoče … Vsak lahko v tem letu usmiljenja naredi korak naprej, seveda tudi jaz. Zato sem vedno vesel skromnega daru za Karitas, daru naših otrok iz adventne akcije za vrstnike po svetu …
Blagoslovljen teden,
župnik Jože

Oznanila

• Ned 10. 1. • JEZUSOV KRST. Goduje sv.Gregor Niški, škof in cerkveni učitelj.Iz 40,1–5.9–11; Tit 2,11–14; 3,4–7; Lk3,15–16.21–22.
• Pon 11. 1. • sv. Pavlin Oglejski, škof. 1 Sam 1,1–8; Mr 1,14–20.
• Tor 12. 1. • sv. Tatjana (Tanja), mučenka.1 Sam 1,9–20; Mr 1,21–28.
• Sre 13. 1. • sv. HiIarij (Radovan), škof in cerkveni učitelj.1 Sam 3,1–10.19–20; Mr 1,29–39.
• Čet 14. 1. • bl. Odón (Oton) iz Jurkloštra, opat.1 Sam 4,1–11; Mr 1,40–45.
• Pet 15. 1. • sv. Pavel, puščavnik in bl.Absolom, koprski škof. 1 Sam 8,4–7.10–22a; Mr 2,1–12.
• Sob 16. 1. • sv. Marcel, papež. 1 Sam 9,1–4.17–19; Mr 2,13–17. 
• Ned 17. 1. • 2. nedelja med letom, sv.Anton (Zvonko), puščavnik.Iz 62,1–5; 1 Kor 12,4–11; Jn 2,1–11.

Iz življenja župnije

V petek, 11. decembra, je bil po večerni maši v organizaciji madžarskega veleposlaništva dobrodelni koncert za potrebe Karitas. V nedeljo, 13. 12., ob 16. Uri je nadškof slovesno odprl svetoletna vrata in razglasil sveto leto usmiljenja za ljubljansko nadškofijo.

Odprtje svetoletnih vrat, foto TATREB

Predsednik države v stolnici, foto ŠkeBl

Z maše za domovino, foto JoPl

V torek, 23. 12., je nadškof Zore daroval mašo za domovino pred dnevom samostojnosti in enotnosti.
V soboto, 26. 12., je Gorenjski oktet pel med večerno mašo in imel koncert božičnih pesmi, v nedeljo, 27. decembra, pa zbor Lipa iz Litije ob svoji 130-letnici obstoja. V ponedeljek, 28. 12., si je predsednik države Borut Pahor skupaj z nadškofom Stanislavom Zoretom ogledal jaslice in stolnico.
V četrtek, 31. 12., smo se z večerno mašo zahvalili Bogu za leto 2015. Veliko vernikov se je na novega leta dan udeležilo ure Božjega usmiljenja in svete maše, ki jo je daroval škof Šuštar, na prvo soboto pa prve od petih prvih sobot s fatimsko pobožnostjo, ki jo je vodil upokojeni škof Turnšek.

Dogodki pred nami

Vsak delovni dan ob 8.30 je molitev pred
odprtim tabernakljem za mesto, državo in
domovino ter po namenu molitev, oddanih v
skrinjico molitev. Rožni venec molimo tudi
ob 18.00 skupaj z bogoslovci.
Vsak ponedeljek je večerna maša z  večernicami za duše v vicah. Na nedeljo Jezusovega krsta bo ob 9. uri nadškof nekatere bogoslovce postavil v službo bralcev in mašnih pomočnikov.
V ponedeljek, 11. 1., je po večerni maši seja župnijskega pastoralnega sveta.
V petek ob 15. uri je ura BOŽJEGA USMILJENJA.
Ob nedeljah je ob 15.30 URA MOLITVE PRED NAJSVETEJŠIM po molitvenih namenih iz skrinjice molitev.

Misel tedna:

Fatimska Marija, foto JoPl

Papež Frančišek na Trgu sv. Petra v nedeljo, 3. januarja: »Knjiga Geneze ima lep stavek, po katerem bomo lažje razumeli, da zlo 'preži pred našimi vrati' (prim. 1 Mz 4,7). Gorje nam, če mu pustimo vstopiti, saj bo tedaj ono zaprlo naša vrata pred komerkoli drugim. Mi pa smo poklicani na strežaj odpreti vrata našega srca Božji besedi, Jezusu, da bi postali njegovi otroci.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/01/03/



TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/

Teden Božje Besede 20.12.2015-10.1.2016

4. adventna nedelja

Ne samo božič, tudi advent ima svoj čar. Prav posebej zadnja, četrta nedelja. Ni pravega adventa brez dobre spovedi v predbožičnem času! Ta nedelja je kakor prag, preko katerega vstopamo v skrivnostno dogajanje božičnih praznikov. Na to nas bodo letos spominjala tudi sveta vrata. Poleg sobnih in cerkvenih naredimo še jaslice v svojem srcu. Duhovnik moli: »Čim bliže je praznik našega odrešenja, tem bolj naj napredujemo v gorečnosti, da bomo vredno obhajali skrivnost rojstva tvojega Sina ….«
Marija se je kmalu po angelovem obisku v Nazaretu odpravila na obisk k sorodnici Elizabeti. Ta jo je imenovala »milosti polna«. Srečali sta se dve noseči ženi. Z njima sta tudi njuna še ne rojena sinova Janez in Jezus.
Povod za ta Marijin obisk so nedvomno nadangelove besede, ki je rekel Mariji v Nazaretu: »Glej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta, je spočela sina v svoji starosti; in to je sedaj šesti mesec njej, ki so jo imenovali nerodovitno«. Marija je obiskal svojo sorodnico tudi zato, da bi ji v zadnjih mesecih njene nosečnostjo pomagala pri hišnih opravilih. Evangelist namreč pravi: »Marija je ostala pri Elizabeti nekako tri mesece, potem se je vrnila svoj dom.« Marija je verjetno želela biti Elizabeti osebno ob porodu čim bliže. Elizabetin otrok je s premikanjem dal znamenje, da se zaveda, kdo je ob njem. Že pred rojstvom mu je bilo dano »spoznati«, da je ob njem Mesija. Elizabeta spozna v Mariji Mater
svojega Gospoda in Odrešenika. Iz srca jo blagruje: »Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen
je sad tvojega telesa.« Podobno je rekel že nadangel Gabrijel: »Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj.« Elizabeta hvali in slavi Marijo, ker je skrbno poslušala in ker je ponižno sprejemala. »Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod!« Marijina poslušnost v veri je poslej središče vsake marijanske pobožnosti. Elizabeta slavi Marijo: »Blagor ji, ker je verovala.

« Ko je Marija izrekla angelu svoj »Da.«, se je popolnoma izročila Bogu. Ko je več let pozneje neka žena poslušala Jezusove govore in videla čudeže, je glasno občudovala tudi Jezusovo mater: »Blagor telesu, ki te je nosilo in prsim, ki so te dojile.« To je bil spontan izraz občudovanja Marijine bližine Bogu. A Jezus je ta blagor razširil še na druge vidike človeškega odnosa z Bogom: »Še bolj pa blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in jo izpolnjujejo.« Vsi smo lahko med temi blaženimi, če le dobro
poslušamo in spolnjujemo, kar nam Bog govori. Poslušati Jezusa in mu slediti – to je in mora biti
osnovni princip naše vere. Vse delamo le v moči vere, ki jo v nas prebuja Bog. Marija je dosledno
uresničevala, kar je Bogu obljubila.

Naj nam dajo bližnji božični prazniki novega zaupanja v Boga in pripravljenost uresničevati Božjo
voljo in posnemati Marijo, da se bomo nekoč z njo in vsemi svetimi veselili pri Bogu vso večnost.
dr. Peter Kvaternik

Lj-stolnica, poklon treh kraljev, foto JoPl

Božično voščilo slovenskih škofov

Dragi sobratje duhovniki, redovnice, redovniki, bogoslovci, verniki in vsi ljudje dobre volje! »Ljudstvo, ki je hodilo v temi, je zagledalo veliko luč; nad prebivalci v deželi smrtne sence je zasijala svetloba« (Iz 9,1).
Ta stavek preroka Izaija je tako preprost, a po drugi strani nosijo te besede v sebi osrednje sporočilo skrivnosti božičnega praznika. Misel preroka nam razodeva veliko resnico, da je Bog kot otrok po svojem Sinu stopil v naš svet in nas je po njem obsijala Božja slava (prim Lk 2,9). Božično skrivnost tako doživljamo kot vstopanje luči v naše življenje, ki je tolikokrat zaznamovano s sencami ali kdaj doživljamo tudi temo. Kako drugačen je prostor, ko ga osvetli luč. Tudi naše življenje je svetlo in lepše, ko vanj posije Božja Luč!
Smo v jubilejnem svetem letu usmiljenja, ki želi na poseben način poglobiti v nas Božje usmiljenje,
ki se kaže predvsem v sklanjanju Boga k nam. Ljudje nikoli ne bi našli Boga, če ne bi on naredil prvega koraka in bi ne prišel med nas. Želimo vam, da bi Luč, ki sije po Božjem Detetu, trajno sijala! Božje Dete nam pomaga preseči nas same, da smo sposobni živeti v ljubezni do vseh ljudi. Naj božična Luč radosti in miru zasije v nas, da bomo kot kresničke, sposobni svetiti v temi in kazati pot dobrote in ljubezni. V novem letu 2016 vam želimo, da bi bili vaši dnevi zaznamovani z mirom, dobroto, ljubeznijo, medsebojnim razumevanjem … Tako bo z naših obrazov odseval dobrohotni Božji pogled
Vaši škofje

Župnikova beseda

Z dobrodelnega koncerta, foto JoPl

Sestre in bratje!
V zadnji besedi sem vam zapisal nekaj  besed o telesnih delih usmiljenja. Naj jih še enkrat navedem: 1. lačne nasičevati, 2. žejne napajati, 3. nage oblačiti, 4. popotnike sprejemati, 5. bolnike obiskovati, 6. jetnike reševati, 7. mrliče pokopavati.
Morda se kdo sprašujete, čemu? Čemu telesna dela usmiljenja namesto božičnega voščila? Božično voščilo še sledi, tu pa bi rad spregovoril o nežnem, čutečem in ljubečem usmiljenju h kateremu smo vedno povabljeni še zlasti v časih, ko zaradi priprav na lastna praznovanja in praznovanja po družinah pozabimo lahko na tiste, ki so (bili) na nek način nekoč v našem krogu znancev, sodelavce,
morda celo sorodnikov (stari strici in tete, (pra/stari) starši, ki so morda sami po svojih stanovanjih, morda po naši oceni v »idilični podeželski hišici«, po domovih za ostarele, bolnišnicah, v tujini… Statistika o smrti takih ljudi za božične praznike je neizprosna… Osamljenost sredi doma za ostarele
je namreč lahko zelo velika, v nekaj stotisočeri Ljubljani prav tako …, ni domačnosti, ni družine, ni nežnega občutja in zavesti sprejetosti … navkljub prizadevanjem mnogih. Omogočimo jim dom, domačnost, gotovost prostorja nežnosti…

Darovi s koncerta za Slovensko karitas, foto JoPl

Kakor sveta družina, ki je sredi Betlehema ostala pred vrati in našla zavetje nekje zunaj na poljanah, med pastirji in čredo… Morda bi bili lahko vsaj pastirji in pastirice … Sveta družina je prinesla pastirjem neizmerno veselje in angelsko petja nebes… Tudi mi smo ga lahko deležni… Vesel božič, sestre in bratje … Ponosen dan slovenske samostojnosti in enotnosti… Okrepimo za letošnje božične praznike zavest naše pripadnosti domovini, našim vrednotam, tradiciji, Cerkvi in veri… Zbudimo iz spanja vse tri svete večere: božičnega, novoletnega in trikraljevskega. Pokadimo svoje domove z blagoslovljenim kadilom, blagoslovljeno vodo in molitvijo. Očetje (ali matere), dvignimo svoje glave, in popeljimo svoje družine v polnost simbolnega, duhovnega, krščanskega in božičnega.
župnik Jože

Oznanila

Marija Pomagaj na obnovljenem oltarju, foto JoPl

• Nedelja, 20.12. • 4. ADVENTNA NEDELJA. Mih 5,1-4; Heb 10,5-10; Lk 1,29-45.
• Ponedeljek, 21. 12. • sv. Peter Kanizij, duhovnik. Vp 2,8-14; Lk 1,39-45.
• Torek, 22. 12. • sv. Frančiška Cabrini, redovna ustanoviteljica. 1 Sam 1,24-28; Lk 1,46-56.
• Sreda, 23. 12. • sv. Janez Kancij,duhovnik. Mal 3,1-4.23-24; Lk 1,57-66. 
• Četrtek, 24. 12. • Adam in Eva, prastarši. 2 Sam 7,1-5.8b-12.14a-16; Lk 1,67-79.
• PRVI SVETI VEČER.
• Petek, 25. 12. • BOŽIČ – JEZUSOVO ROJSTVO.Iz 52,7-10; Heb 1,1-6; Jn 1,1-17. 
• Sobota, 26. 12. • sv. Štefan, diakon, prvi mučenec. Dan samostojnosti in enotnosti. Apd 6,8-10;7,54-60; Mt 10,17-22.
• Nedelja, 27.12. • Nedelja SVETE DRUŽINE, goduje sv. Janez Evangelist.1 Sam 1,20-22.24-28; 1 Jn 3,1-2.21-24; Lk 2,41-52.
• Ponedeljek, 28.12. • Nedolžni otroci, mučenci. 1 Jn 1,5-10; 2,1-2; Mt 2,13-18. 
• Torek, 29.12. • sv Tomaž Becket, škof in mučenec. 1 Jn 2,3-11; Lk 2,22-35.
• Sreda, 30.12. • sv. Feliks I., papež. SREDA PRED PRVIM PETKOM. 1 Jn 12-17; Lk 2,36-40.
• Četrtek, 31.12. • sv. Silvester, papež. ČETRTEK PRED PRVM PETKOM. 1 Jn 2,18-21; Jn 1,1-18. DRUGI SVETI VEČER. 
• Petek, 1.1. • MARIJA BOŽJA MATI, novo leto – dan miru, PRVI PETEK. 4 Mz 6,22-27; Gal 4,4-7; Lk 2,16-21.
• Sobota, 2.1. • sv. Bazilij Veliki in Gregor nacianški, škofa in cerkvena učitelja. PRVA SOBOTA. 1 Jn 2,22-28; Jn 1,19-28.
• Nedelja, 3.1. • 2. nedelja po božiču. Presveto Jezusovo ime. Sir 24,1-4.8-12; Ef 1,3-6.15-18; Jn 1,1-18.
• Ponedeljek. 4.1. • sv. Angela Folinksa, redovnica. 1 Jn 3,7-10; Jn 1,35-42.
• Torek, 5.1. • sv. Emilijana (Milena), devica. 1 Jn 3,11-21; Jn 1,43-51.
• TRETJI SVETI VEČER.
• Sreda, 6.1. • GOSPODOVO RAZGLAŠENJE, SVETI TRIJE KRALJI: Gašper, Miha, Boltežar.Iz 60.1-6; Ef 3,2-3a.5-6; Mt 2,1-12.
• Četrtek, 7.1. • sv. Rajmund Penjafortski,duhovnik.1 Jn 3,22-24; 4,1-6; Mt 4,12-17.23-25.
• Petek, 8.1. • sv. Severin Noriški, opat. 1 Jn 4,7-10; Mr 6,34-44.
• Sobota, 9.1. • sv. Hadrijan, opat in sv. Pij IX., papež. 1 Jn 4,11-18; Mr 6,45-52. 
• Nedelja, 10.1. • JEZUSOV KRST. Iz 40,1-5.9-11; Tit 2,11-14; 3,4-7; Lk 3,15-16.21-22.

Iz življenja župnije

V sredo, 10. decembra so bila na oltarju sv. Dizme (Marije Pomagaj) dokončana restavratorska dela. V celoti sta očiščena oba angela ob Mariji, kip Janeza Dolničarja z ozadjem in zidom, očiščen in obnovljen (delno tudi z manjkajočimi deli) pa je kamniti del oltarja (oltarna miza in stopnišče).
V petek, 11.12. je bil v organizaciji Madžarskega veleposlaništva dobrodelni koncert za potrebe Slovenske karitas V nedeljo, 13. decembra je nadškof Stanislav Zore slovesno razglasil LETO USMILJENJA in oprl sveta vrata v naši stolnici: »Jaz sem vrata«, pravi Jezus. Hvala lepa vsem, ki ste sodelovali pri slovesnosti: najprej stolniškemu osebju (cerkovnikom, prostovoljkam in prostovoljcem v cerkvi in »kiosku«, krasilkam itd…), stolnemu zboru in organistu, trobilnemu tercetu, bogoslovcem, kanonikom, nadškofijskemu tajniku in seveda g.nadškofu.

Razglasitev leta usmiljenja, foto JoPl

Dogodki pred nami

Vsak delovni dan ob 8.30 je molitev pred odprtim tabernakljem za mesto, državo in domovino ter po namenu molitev oddanih v skrinjico molitev. Vsak petek ob 15.00 ura BOŽJEGA USMILJENJA (razen na božični dan) Vsako nedeljo in zapovedani praznik je ob 15.30 URA MOLITVE PRED NAJSVETEJŠIM do 16.00. BOŽIČNA DEVETDEVNICA je vsak dan vključena v dopoldansko mašo ob 9.00, delno pa tudi v večerno. Celodnevno SPOVEDOVANJE PRED BOŽIČEM bo od nedelje 20. 12. do svete ga večera do 16.00. Sicer se lahko v stolnici vedno obrnete na osebje (nosi obešanko z napisom OSEBJE in ime), da pokličejo za tisti dan odgovornega spovednika.

V sredo, 23.12. bo ob 17.30 nadškof Zore daroval sveto MAŠO ZA DOMOVINO pred državnim praznikom samostojnosti in enotnosti.

SVETI VEČER in BOŽIČ, 24.12.: ob 16.00 sveto mašo in večernice pred božičem vodi škof Franci Šuštar. Ob 21.00 bo »otroška/družinska polnočnica« s petjem mladih iz neokatehumenske skupnosti in blagoslovom jaslic, ki jo daruje župnik. POLNOČNO sveto mašo božičnega praznika daruje
nadškof Stanislav Zore. Pastirsko mašo ob 9.00 daruje škof Franci Šuštar, dnevno ob 16.00 pa nadškof Stanislav Zore. Na nedeljo Svete Družine, 27.12. bo pri maši ob 16.00 nadškof msgr. Stanislav Zore BLAGOSLOVIL OTROKE IN DRUŽINE. V sredo, 30.12. bodo po večerni maši molitve k sv. Jožefu, zavetniku slovenskih dežel. Na Silvestrovo (četrtek pred prvim petkom), 31.12., bo 18.30 ZAHVALNA SVETA MAŠA za leto 2015, po njej pa molitve za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.

Na novoletni dan (prvi petek), 1.1. 2016 je ob 15.00 ura Božjega Usmiljenja, nato sveta maša, ki jo daruje škof Franci Šuštar.

V soboto (prva sobota), 2.1. je začetek pobožnosti petih prvih sobot izročitve Fatimski Mariji. FATIMSKO POBOŽNOST ob 8.30 IN MAŠO po njej bo vodil nadškof Marijan Turnšek. 
V petek, 8. 1. bo ob 15.00 ura Božjega usmiljenja. 

Beg v Egipt, Lj-stolnica, foto JoPl

Misel tedna 

Iz papeževe poslanice za dan miru, 1. januar 2016, o brezbrižnosti: Med različnimi oblikami brezbrižnosti je na prvem mestu »brezbrižnost človeške družbe do Boga, iz katere izvira tudi brezbrižnost do bližnjega in do stvarstva«. To je ena od težkih posledic »lažnega humanizma
in praktičnega materializma, pomešanima z relativistično in
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2015/12/15/iz%C5%A1la_pape%C5%BEeva_poslanica_za_svetovni_dan_miru_2016/1194500
 humanistično miselnostjo«.
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/

Teden Božje Besede 13. 12. - 20. 12. 2015

3. adventna nedelja

Janez Krstnik je z ognjevitimi pridigami ob reki Jordan o nujnosti pokore svoj čas zelo razburkal

Izročanje sv. pisma katehumenom, foto: JoPl

judovski narod. Kako, nam kažejo vprašanja, ki so mu jih postavljali. Pravzaprav so mu vsi postavljali isto vprašanje: »Kaj naj pa mi storimo?« Vpraševali so se, koliko se njihovo življenje sklada s tem, kar so slišali. Čutili so, da so Janezove pridige drugačne od pridig, ki so jih o istem vprašanju imeli pismouki in farizeji. Farizejski nauki so se jim zdeli le kot neznosna bremena.

Janezovi odgovori so se nanašali predvsem na življenjska socialna vprašanja. Tako kot pozneje Jezusova so bila usmerjena v izboljšanje vsakodnevnega življenja. Tudi Janez je svetoval, naj vsak da en plašč tistemu, ki ga nima, če ima sam dva. Podobna priporočila zasledimo že v Svetem pismu Stare zaveze.

Etičnih priporočil se žal tudi v našem času ne držimo kaj preveč. Poglejmo samo to, kaj vse danes pri nas pišejo ali govorijo zagovorniki rešitev, ki bodo v kratkem predmet referenduma!

Evangelist Luka ne napiše vsega o Janezu Krstniku, ampak poudarja predvsem pomen Janezovega krsta in da je njegov krst vodil v Jezusov krst. Kar je oznanjal Janez, je vodilo k Jezusu, in kar je oznanjal Jezus, je bilo že na nek način navzoče pri Janezu. Nazadnje današnji evangelij pokaže, kako nazorno se je Janez izražal. Mesija ima v roki velnico, s katero bo očistil pšenico od plev. To ima tudi apokaliptični pomen: Njegov drugi prihod bo povezan s sodbo. Pleve so naša zagledanost vase in miselnost, da je vse odvisno samo od nas. Jezusova pšenica je nov slog življenja, ki ga oznanja Janez Krstnik. Luka uporabi tu grško besedo »evangelizomai«.
Ta izraz evangelisti sicer uporabljajo le za opis Jezusovega oznanjevanja. Naj vesela vest o neizčrpni Božji ljubezni do nas te dni na novo zažari!
Dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Sestre in bratje!
S 3. adventno nedeljo, 13. decembra, začenjamo izredno sveto leto usmiljenja. Ob 16. uri bo gospod nadškof odprl svetoletna vrata in za našo nadškofijo razglasil leto usmiljenja. Za vse verne je leto usmiljenja povabilo k odprtosti za Božje usmiljenje: Pustimo se presenetiti Božjemu usmiljenju! Pustimo se res presenetiti Bogu, ker njegovo usmiljenje ni po naši človeški meri, je Božje, izhaja iz
Ljubezni, ker On je ljubezen. Dovolimo, da se nas dotakne, tudi v zakramentu usmiljenja.

Odprimo svoje srce sočutnemu in ljubečemu usmiljenju, ki vidi človeka, ki nosi obraz, Božjo podobo. Krščansko usmiljenje presega človeško pravičnost. Bog nas nagovarja z neizmerno nežnostjo. Nas in vsakogar, zato je v Cerkvi in cerkvah mesto za vse, ki želijo biti deležni Božjega usmiljenja. Naj po nas vsi začutijo, da je Cerkev dom za vse otroke nebeškega Očeta, naj občutijo nežnost, potrpežljivost, sočutno usmiljenje in ne odbijajočega pogleda, obsojanja, mrkih pogledov, ki
merijo z merili tega sveta … Kristjanova mera naj bo odsev Božje. On je neskončno usmiljen, odpušča in pozablja naše grehe, sprejema Mateja, Zaheja, Magdaleno, Savla itd. On sprejema in ljubi vse: kar je najdeno in kar je izgubljeno (izgubljenega sina in tistega, ki je ostal doma!). On je človeka ljubeči Bog!

Sveti oče Frančišek nas v Obličju usmiljenja vabi, naj leto usmiljenja izkoristimo tudi za premišljevanje o telesnih in duhovnih delih usmiljenja. Tisti, ki smo kot otroci hodili k verouku, smo jih nekoč znali »na pamet«. Nič hudega, če jih ne znamo več našteti, pomembno je, da so v našem srcu, oživimo jih in udejanjajmo. Kakor otroci odprto sprejmimo spodbudo za razmislek in za … Saj veste, da nam Jezus nemalokrat otroke postavlja za zgled … Sedem telesnih del usmiljenja:

• 1. lačne nasičevati, 
• 2. žejne napajati, 
• 3. nage oblačiti,
• 4. popotnike sprejemati, 
• 5. bolnike obiskovati, 
• 6. jetnike reševati, 
• 7. mrličepokopavati.

Premišljujmo za začetek o telesnih delih usmiljenja. Sledila bodo še duhovna dela usmiljenja.
Prijeten advent, sestre in bratje, in dovolimo, da se nas dotakne nežnost usmiljenja.
župnik Jože

Oznanila

Češčenje sv. Rešenjega Telesa, foto: JoPl

• Ned 13. 12. • 3. ADVENTNA NEDELJA– ZAČETEK LETA USMILJENJA.Ob 16. uri slovesno odprtje svetih vrat in razglasitev leta usmiljenja.Sof 3,14–18a; Flp 4,4–7; Lk 3,10–18.
• Pon 14. 12. • sv. Janez od Križa, duhovnik in cerkveni učitelj.4 Mz 24,2–7.15–17a; Mt  21,23–27.
• Tor 15. 12. • bl Antonija Fabijan, Krizina Bojanc in druge drinske mučenke.Sof 3,1–2.9–13; Mt 21,28–32.
• Sre 16. 12. • sv. Adelajda (Adela), kraljica. ZAČETEK BOŽIČNE DEVETDNEVNICE.Iz 45,6b–8.21b–25; Lk 7,18b–23.
• Čet 17. 12. • Lazar iz Betanije. 1 Mz 49,2.8–10; Mt 1,1–17.Pet 18. 12. • sv. Vunibald, opat. Ob 15.00 ura Božjega usmiljenja.Jer 23,5–8; Mt 1,18–24.Sob 19. 12. • sv. Urban V. Sir Sod 13,2–7.2–25a; Lk 1,5–25.
• Ned 20. 12. • 4. ADVENTNA NEDELJA.Mih 5,1–4; Heb 10,5–10; Lk 1,29–45.

H Gospodu je odšla

V Gospodov objem je odšla gospa Rozi Sedlar,  naša župljanka in prostovoljka. Od nje smo se

Akdademija v čast Brezmadežni, foto: JoPl

poslovili v sredo, 9. decembra, na Žalah. Naj ji bo Gospod usmiljen in naj počiva v miru. Spomnimo se je v molitvi.

Iz življenja župnije

V soboto, 5. 12., smo imeli celodnevno češčenje Svetega Rešnjega telesa. Skupaj z bogoslovci smo za sklep zapeli litanije Srca Jezusovega in zapeli zahvalno pesem. Hvala vsem, ki ste prišli počastit Jezusa!
Na Miklavževo nedeljo je Miklavž po nekaterih svetih mašah vsem delil jabolka ali mandarine. Popoldne pa je nadškof podelil Sveta pisma 48 katehumenom. Na Brezmadežno, 8. 12., so bogoslovci pripravili akademijo v čast Brezmadežni. Restavriran (očiščen, dopolnjen z manjkajočimi
deli in zaščiten) je kamniti del oltarja svetega Dizme (Marije Pomagaj): stopnice, podest, mensa, angela; očiščen pa je tudi kip Janeza Dolničarja.

Misel tedna:

Ko smo leta 2000 vstopili v tretje tisočletje, je papež Janez Pavel II. odprl sveta vrata bazilike sv. Petra in poudaril, da so vrata Kristus. Dejal je: »Naj bodo za nas Vrata, ki nas uvajajo v skrivnost Očeta. Naj nihče ne ostane izključen iz njegovega objema usmiljenja in miru.«
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2015/12/07/

Dogodki pred nami

• Nedelja, 13. decembra – začetek LETA  USMILJENJA ob 16.00: odprtje svetih vrat, nato

  

  Miklavžkarji, foto: JoPl

  slovesna nadškofova maša. Vsi se zberemo pred Ljubljanskimi vrati. Nadškof bo slovesno odprl sveta vrata, jih blagoslovil in razglasil sveto leto usmiljenja za ljubljansko nadškofijo, nato pa bomo skupaj prvičdrug za drugim stopili skozi svetoletna vrata v stolnico. »Usmiljeni kakor Oče.« 
• V sredo, 16. 12., bomo začeli z božično devetdnevnico. Devetdnevnico bomo obhajali pri 9. maši dopoldne, delno pa tudi pri večernih mašah. Izkoristimo milostni čas neposredne priprave na Jezusovo rojstvo. 
• Spovedovanje v svetem letu usmiljenja bo potekalo po znanem razporedu. Verjamemo,da se bodo kot spovedniki pridružili še nekateri duhovniki. Sicer pa se boste lahko verniki obrnili na stolno osebje (nosijo obešanko z napisom – OSEBJE, ki je potrjena s štampiljko stolne župnije in župnikovim podpisom), ki bo poskrbelo, da pride za tisti dan odgovorni spovednik. 
• Od nedelje, 20. 12., do svetega večera do 16. ure bomo spovedovanje še okrepili. V letu usmiljenja prejmimo zakrament usmiljenja!

  

  Sveta vrata - vrata usmiljenja, foto: JoPl

Misel tedna:

Ko smo leta 2000 vstopili v tretje tisočletje,  je papež Janez Pavel II. odprl sveta vrata bazilike sv. Petra in poudaril, da so vrata Kristus. Dejal je: »Naj bodo za nas Vrata, ki nas uvajajo v skrivnost Očeta. Naj nihče ne ostane izključen iz njegovega objema usmiljenja in miru.«
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2015/12/07/
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111http://www.stolnica.com/

Teden Božje Besede 6. 12. - 13. 12. 2015

2. adventna nedelja  Lk 3,1-6

Velika znamenja bodo spremljala prihod Rešitelja, smo slišali preteklo nedeljo. Taki dogodki pa običajno v ljudeh porajajo strah. Jezus nas zato kliče k čuječnosti: »Čujte torej vsak čas in prosite, da bi vsemu temu, kar se bo godilo, mogli ubežati«  »Navodila« so jasna. Evangelij je še jasnejši. Je manj grozeč. Janeza postavlja v konkreten zgodovinski okvir. Časovno ga določa Poncij Pilat, ki je bil takrat upravitelj Judeje. Njegovo ime navaja tudi poročilo o poznejšem procesu proti Jezusu. Tedanji kralji so znani in njihova moč tudi. Poimensko sta navedena tedanja velika duhovnika Ana in Kajfa. Evangelij torej govori o ljudeh, ki jih potrjujejo razni viri. Janez je resnično obstajal in je tudi sam verodostojna oseba.
On ni znanjal Božje besede z ognjem in mečem, ampak preprosto in razumljivo. Že dogodki ob njegovem rojstvu so napovedovali, da je največji med preroki. Pri oznanjevanju se je najbolj naslanjal na knjigo preroka Izaija, v kateri je živo opisano pričakovanje Mesija.
Janez Krstnik je bil poklican vabiti ljudi k novemu življenju. Bil je samostojna in ponosna osebnost. Bil je »samotni jezdec«, saj je od rojstva dalje dosledno sledil Božjemu klicu. Ni se pritoževal nad religioznim in kulturnim propadanjem svojega naroda. Začel je pri sebi in se iskreno trudil za dobro. Prevzet od Izaijevih prerokb je »pripravljal pot Gospodu.«
Kot Božji služabnik je vabil k spreobrnjenju. Vsi, ki so razumeli njegovo oznanilo, so se mu dali krstiti v Jordanu in tako potrdili željo po spreobrnjenju. Prihod Mesije in Odrešenika ni mogoč, dokler ljudje živijo v grehu. Kdor vztraja v grehu, ne bo videl in ne bo prepoznal Mesije.
Pridigarjev v Cerkvi nikoli ni manjkalo. Je bilo prepričljivo tudi njihovo življenje? Mnogi so (bili) zelo izobraženi, vendar premalo Jezusove priče. Advent nas vabi, da to postanemo čim prej.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

V svetem letu sveta vrata, foto: JoPl

Bratje in sestre!

V nedeljo, 13. decembra, ob 16. uri bo nadškof msgr. Stanislav Zore za ljubljansko nadškofijo slovesno razglasil sveto leto usmiljenja in odprl sveta vrata. Prav je, da vemo, da je sveti oče Frančišek v buli Obličje usmiljenja, s katero je napovedal leto usmiljenja, določil, da škofje ordinariji v stolnicah razglasijo
sveto leto za svoje škofije in odprejo svetoletna vrata. Zato nekaj besed o simbolih: stolnici, svetih vratih, romanju (več o
tem tudi na http://stolnica.com/, pa tudi na
župnikovem twitterju ali FB–profilu):

Zakaj stolnica? Iz Obličja usmiljenja razberemo, da zato, ker je stolnica »materna cerkev za vse vernike« (3). Stolnica je škofova
cerkev, je torej materna cerkev vseh cerkva v škofiji in  simbolizira edinost Cerkve, povezane s svojim škofom. Zakaj sploh romanje in sveta vrata? Tudi na to vprašanje čudovito odgovarja sveti oče Frančišek: »Poseben vidik svetega leta
je romanje, ker je to podoba poti, ki jo vsak človek prehodi v svojem življenju. Življenje je romanje in človek je popotnik, romar, ki prehodi pot do želenega cilja. Tudi za to, da dospe do svetih vrat v Rimu in vsakem
drugem kraju, bo moral vsak, glede na svoje moči, opraviti romanje. To bo znamenje, da je tudi usmiljenje cilj, ki ga je treba doseči in zahteva zavzetost in žrtev. Romanje naj bo torej spodbuda za spreobrnjenje. Ko bomo stopili skozi sveta vrata, se bomo pustili objeti Božjemu usmiljenju in se bomo obvezali, da bomo tudi mi usmiljeni z drugimi, kakor je Oče z nami« (14). Sveta vrata bodo ob tej priložnosti »vrata usmiljenja. Kdorkoli bo stopil skoznje, bo lahko občutil ljubezen Boga, ki tolaži, odpušča in daje upanje« (3). Za koga? Cerkev je cerkev za vse, v občestvu Cerkve je prostor za vse. »Nosilna preklada, ki drži pokonci življenje Cerkve, je usmiljenje … Verodostojnost Cerkve hodi po poti usmiljenja« (10). Kdo je vzor usmiljenja? Nebeški Oče … »Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče!« (Lk 6,36). Drage sestre in bratje, lepo povabljeni na slovesnost ob začetku svetega leta in tudi na vse svetoletne dogodke.
župnik Jože

Iz življenja župnije

sv Nikolaj, foto: JoPl

Pri dveh nedeljskih mašah nas je g. Severin Muffi nagovoril o fatimski pobožnosti (leta 1917 se je v Fatimi trem pastirjem prikazala Marija) in petih prvih sobotah s posvetitvijo Marijinemu brezmadežnemu srcu, ki jih bomo tako kot po mnogih slovenskih župnijah obhajali tudi v stolnici.

Vrhunec priprav na stoletnico prikazovanj bo romanje kipa fatimske Marije po Sloveniji s posvetitvijo Marijinemu brezmadežnemu srcu, ki bo v stolnici 10. julija.

V teh dneh restavratorji zaključujejo obnovo oltarja sv. Dizme. Računamo, da bomo obnovljeni oltar v prvoten sijaju in s podobo brezjanske Marije na svojem mestu videli že 11. decembra. Hvala restavratorjem in Bogu za kvalitetno in v rokih izpeljano obnovo!

Oznanila

• Ned 6. 12. • 2 ADVENTNA NEDELJA– SV. NIKOLAJ (MIKLAVŽ) – zavetnik stolnice. Bar 5,1–9; Flp 1,4–6.8–11; Lk 3,1–6.

  

  Fatimska in Janez Pavel II, foto: splet

• Pon 7. 12. • sv. Ambrozij (Ambrož), škof in cerkveni učitelj. Iz 35,1–10; Lk 5,17–26.
• Tor 8. 12. • BREZMADEŽNO SPOČETJE DEVICE MARIJE. 1 Mz 3,9–15.20; Ef, 1,3–6.11–12; Lk 1,26–38.
• Sre 9. 12. • sv. Peter Furier, redovni ustanovitelj. Iz 40,25–31; Mt 11,28–30. 
• Čet 10. 12. • Loretska Mati Božja. Iz 41,13–20; Mt 11,11–15. 
• Pet 11. 12. • sv. Damaz I., papež. Iz 48,17–19; Mt 11,16–19.
• Sob 12. 12. • Devica Marija iz Guadalupe. BB: Sir 48,1–4.9–11; Mt 17,10–13.
• Ned 13. 12. • 3. ADVENTNA NEDELJA– ZAČETEK LETA USMILJENJA. Sof 3,14–18a; Flp 4,4–7; Lk 3,10–18.

Dogodki pred nami

Na MIKLAVŽEVO NEDELJO, 6. decembra, je god našega farnega zavetnika, ob 16.00 nadškofova maša s podelitvijo svetega pisma katehumenom.

BREZMADEŽNO SPOČETJE DEVICE MARIJE: Že na predvečer praznika bodo ob 18.00 slovesne pete večernice, pri katerih sodelujejo bogoslovci. Na sam praznik ob 9.00 slovesno sveto mašo daruje pomožni škof. Ob 17.00 bogoslovci pripravljajo tradicionalno akademijo v čast Brezmadežni!

V petek, 11. decembra, bo po večerni maši v organizaciji madžarskega veleposlaništva dobrodelni orgelski koncert Dóre PÉTERY, profesorice z Državne akademije za glasbo Franz Liszt iz Budimpešte. Zbrani prostovoljni darovi bodo za potrebe Slovenske karitas. Častni pokrovitelj koncerta je ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore.

Nedelja, 13. decembra – slovesni začetek LETA USMILJENJA ob 16.00: odprtje svetih vrat, nato
slovesna nadškofova maša. Vsi se zberemo pred Ljubljanskimi vrati. Nadškof bo z notranje strani slovesno odprl sveta vrata, jih blagoslovil in razglasil sveto leto usmiljenja za ljubljansko nadškofijo, nato pa bomo skupaj prvič drug za drugim stopili skozi svetoletna vrata v stolnico.

Misel tedna:

Jezus »prihaja in daje rodovitnost našim osebnim in skupnim zgodbam, našemu razočaranemu upanju in našim nerodovitnim željam. Pošilja nas oznanjat predvsem tistim, ki jih zatirajo mogočneži tega sveta, ter tudi tistim, ki jočejo pod težo svojih grehov. Bog je Pravičnost,« je poudaril papež pri maši med svojim obiskom v Afriki, ko je predčasno odprl »vrata usmiljenja« in pozval k odpuščanju, pravičnosti in ljubezni.
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2015/11/29/
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com