Teden Božje Besede 20.12.2015-10.1.2016

4. adventna nedelja

Ne samo božič, tudi advent ima svoj čar. Prav posebej zadnja, četrta nedelja. Ni pravega adventa brez dobre spovedi v predbožičnem času! Ta nedelja je kakor prag, preko katerega vstopamo v skrivnostno dogajanje božičnih praznikov. Na to nas bodo letos spominjala tudi sveta vrata. Poleg sobnih in cerkvenih naredimo še jaslice v svojem srcu. Duhovnik moli: »Čim bliže je praznik našega odrešenja, tem bolj naj napredujemo v gorečnosti, da bomo vredno obhajali skrivnost rojstva tvojega Sina ….«
Marija se je kmalu po angelovem obisku v Nazaretu odpravila na obisk k sorodnici Elizabeti. Ta jo je imenovala »milosti polna«. Srečali sta se dve noseči ženi. Z njima sta tudi njuna še ne rojena sinova Janez in Jezus.
Povod za ta Marijin obisk so nedvomno nadangelove besede, ki je rekel Mariji v Nazaretu: »Glej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta, je spočela sina v svoji starosti; in to je sedaj šesti mesec njej, ki so jo imenovali nerodovitno«. Marija je obiskal svojo sorodnico tudi zato, da bi ji v zadnjih mesecih njene nosečnostjo pomagala pri hišnih opravilih. Evangelist namreč pravi: »Marija je ostala pri Elizabeti nekako tri mesece, potem se je vrnila svoj dom.« Marija je verjetno želela biti Elizabeti osebno ob porodu čim bliže. Elizabetin otrok je s premikanjem dal znamenje, da se zaveda, kdo je ob njem. Že pred rojstvom mu je bilo dano »spoznati«, da je ob njem Mesija. Elizabeta spozna v Mariji Mater
svojega Gospoda in Odrešenika. Iz srca jo blagruje: »Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen
je sad tvojega telesa.« Podobno je rekel že nadangel Gabrijel: »Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj.« Elizabeta hvali in slavi Marijo, ker je skrbno poslušala in ker je ponižno sprejemala. »Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod!« Marijina poslušnost v veri je poslej središče vsake marijanske pobožnosti. Elizabeta slavi Marijo: »Blagor ji, ker je verovala.

« Ko je Marija izrekla angelu svoj »Da.«, se je popolnoma izročila Bogu. Ko je več let pozneje neka žena poslušala Jezusove govore in videla čudeže, je glasno občudovala tudi Jezusovo mater: »Blagor telesu, ki te je nosilo in prsim, ki so te dojile.« To je bil spontan izraz občudovanja Marijine bližine Bogu. A Jezus je ta blagor razširil še na druge vidike človeškega odnosa z Bogom: »Še bolj pa blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in jo izpolnjujejo.« Vsi smo lahko med temi blaženimi, če le dobro
poslušamo in spolnjujemo, kar nam Bog govori. Poslušati Jezusa in mu slediti – to je in mora biti
osnovni princip naše vere. Vse delamo le v moči vere, ki jo v nas prebuja Bog. Marija je dosledno
uresničevala, kar je Bogu obljubila.

Naj nam dajo bližnji božični prazniki novega zaupanja v Boga in pripravljenost uresničevati Božjo
voljo in posnemati Marijo, da se bomo nekoč z njo in vsemi svetimi veselili pri Bogu vso večnost.
dr. Peter Kvaternik

Lj-stolnica, poklon treh kraljev, foto JoPl

Božično voščilo slovenskih škofov

Dragi sobratje duhovniki, redovnice, redovniki, bogoslovci, verniki in vsi ljudje dobre volje! »Ljudstvo, ki je hodilo v temi, je zagledalo veliko luč; nad prebivalci v deželi smrtne sence je zasijala svetloba« (Iz 9,1).
Ta stavek preroka Izaija je tako preprost, a po drugi strani nosijo te besede v sebi osrednje sporočilo skrivnosti božičnega praznika. Misel preroka nam razodeva veliko resnico, da je Bog kot otrok po svojem Sinu stopil v naš svet in nas je po njem obsijala Božja slava (prim Lk 2,9). Božično skrivnost tako doživljamo kot vstopanje luči v naše življenje, ki je tolikokrat zaznamovano s sencami ali kdaj doživljamo tudi temo. Kako drugačen je prostor, ko ga osvetli luč. Tudi naše življenje je svetlo in lepše, ko vanj posije Božja Luč!
Smo v jubilejnem svetem letu usmiljenja, ki želi na poseben način poglobiti v nas Božje usmiljenje,
ki se kaže predvsem v sklanjanju Boga k nam. Ljudje nikoli ne bi našli Boga, če ne bi on naredil prvega koraka in bi ne prišel med nas. Želimo vam, da bi Luč, ki sije po Božjem Detetu, trajno sijala! Božje Dete nam pomaga preseči nas same, da smo sposobni živeti v ljubezni do vseh ljudi. Naj božična Luč radosti in miru zasije v nas, da bomo kot kresničke, sposobni svetiti v temi in kazati pot dobrote in ljubezni. V novem letu 2016 vam želimo, da bi bili vaši dnevi zaznamovani z mirom, dobroto, ljubeznijo, medsebojnim razumevanjem … Tako bo z naših obrazov odseval dobrohotni Božji pogled
Vaši škofje

Župnikova beseda

Z dobrodelnega koncerta, foto JoPl

Sestre in bratje!
V zadnji besedi sem vam zapisal nekaj  besed o telesnih delih usmiljenja. Naj jih še enkrat navedem: 1. lačne nasičevati, 2. žejne napajati, 3. nage oblačiti, 4. popotnike sprejemati, 5. bolnike obiskovati, 6. jetnike reševati, 7. mrliče pokopavati.
Morda se kdo sprašujete, čemu? Čemu telesna dela usmiljenja namesto božičnega voščila? Božično voščilo še sledi, tu pa bi rad spregovoril o nežnem, čutečem in ljubečem usmiljenju h kateremu smo vedno povabljeni še zlasti v časih, ko zaradi priprav na lastna praznovanja in praznovanja po družinah pozabimo lahko na tiste, ki so (bili) na nek način nekoč v našem krogu znancev, sodelavce,
morda celo sorodnikov (stari strici in tete, (pra/stari) starši, ki so morda sami po svojih stanovanjih, morda po naši oceni v »idilični podeželski hišici«, po domovih za ostarele, bolnišnicah, v tujini… Statistika o smrti takih ljudi za božične praznike je neizprosna… Osamljenost sredi doma za ostarele
je namreč lahko zelo velika, v nekaj stotisočeri Ljubljani prav tako …, ni domačnosti, ni družine, ni nežnega občutja in zavesti sprejetosti … navkljub prizadevanjem mnogih. Omogočimo jim dom, domačnost, gotovost prostorja nežnosti…

Darovi s koncerta za Slovensko karitas, foto JoPl

Kakor sveta družina, ki je sredi Betlehema ostala pred vrati in našla zavetje nekje zunaj na poljanah, med pastirji in čredo… Morda bi bili lahko vsaj pastirji in pastirice … Sveta družina je prinesla pastirjem neizmerno veselje in angelsko petja nebes… Tudi mi smo ga lahko deležni… Vesel božič, sestre in bratje … Ponosen dan slovenske samostojnosti in enotnosti… Okrepimo za letošnje božične praznike zavest naše pripadnosti domovini, našim vrednotam, tradiciji, Cerkvi in veri… Zbudimo iz spanja vse tri svete večere: božičnega, novoletnega in trikraljevskega. Pokadimo svoje domove z blagoslovljenim kadilom, blagoslovljeno vodo in molitvijo. Očetje (ali matere), dvignimo svoje glave, in popeljimo svoje družine v polnost simbolnega, duhovnega, krščanskega in božičnega.
župnik Jože

Oznanila

Marija Pomagaj na obnovljenem oltarju, foto JoPl

• Nedelja, 20.12. • 4. ADVENTNA NEDELJA. Mih 5,1-4; Heb 10,5-10; Lk 1,29-45.
• Ponedeljek, 21. 12. • sv. Peter Kanizij, duhovnik. Vp 2,8-14; Lk 1,39-45.
• Torek, 22. 12. • sv. Frančiška Cabrini, redovna ustanoviteljica. 1 Sam 1,24-28; Lk 1,46-56.
• Sreda, 23. 12. • sv. Janez Kancij,duhovnik. Mal 3,1-4.23-24; Lk 1,57-66. 
• Četrtek, 24. 12. • Adam in Eva, prastarši. 2 Sam 7,1-5.8b-12.14a-16; Lk 1,67-79.
• PRVI SVETI VEČER.
• Petek, 25. 12. • BOŽIČ – JEZUSOVO ROJSTVO.Iz 52,7-10; Heb 1,1-6; Jn 1,1-17. 
• Sobota, 26. 12. • sv. Štefan, diakon, prvi mučenec. Dan samostojnosti in enotnosti. Apd 6,8-10;7,54-60; Mt 10,17-22.
• Nedelja, 27.12. • Nedelja SVETE DRUŽINE, goduje sv. Janez Evangelist.1 Sam 1,20-22.24-28; 1 Jn 3,1-2.21-24; Lk 2,41-52.
• Ponedeljek, 28.12. • Nedolžni otroci, mučenci. 1 Jn 1,5-10; 2,1-2; Mt 2,13-18. 
• Torek, 29.12. • sv Tomaž Becket, škof in mučenec. 1 Jn 2,3-11; Lk 2,22-35.
• Sreda, 30.12. • sv. Feliks I., papež. SREDA PRED PRVIM PETKOM. 1 Jn 12-17; Lk 2,36-40.
• Četrtek, 31.12. • sv. Silvester, papež. ČETRTEK PRED PRVM PETKOM. 1 Jn 2,18-21; Jn 1,1-18. DRUGI SVETI VEČER. 
• Petek, 1.1. • MARIJA BOŽJA MATI, novo leto – dan miru, PRVI PETEK. 4 Mz 6,22-27; Gal 4,4-7; Lk 2,16-21.
• Sobota, 2.1. • sv. Bazilij Veliki in Gregor nacianški, škofa in cerkvena učitelja. PRVA SOBOTA. 1 Jn 2,22-28; Jn 1,19-28.
• Nedelja, 3.1. • 2. nedelja po božiču. Presveto Jezusovo ime. Sir 24,1-4.8-12; Ef 1,3-6.15-18; Jn 1,1-18.
• Ponedeljek. 4.1. • sv. Angela Folinksa, redovnica. 1 Jn 3,7-10; Jn 1,35-42.
• Torek, 5.1. • sv. Emilijana (Milena), devica. 1 Jn 3,11-21; Jn 1,43-51.
• TRETJI SVETI VEČER.
• Sreda, 6.1. • GOSPODOVO RAZGLAŠENJE, SVETI TRIJE KRALJI: Gašper, Miha, Boltežar.Iz 60.1-6; Ef 3,2-3a.5-6; Mt 2,1-12.
• Četrtek, 7.1. • sv. Rajmund Penjafortski,duhovnik.1 Jn 3,22-24; 4,1-6; Mt 4,12-17.23-25.
• Petek, 8.1. • sv. Severin Noriški, opat. 1 Jn 4,7-10; Mr 6,34-44.
• Sobota, 9.1. • sv. Hadrijan, opat in sv. Pij IX., papež. 1 Jn 4,11-18; Mr 6,45-52. 
• Nedelja, 10.1. • JEZUSOV KRST. Iz 40,1-5.9-11; Tit 2,11-14; 3,4-7; Lk 3,15-16.21-22.

Iz življenja župnije

V sredo, 10. decembra so bila na oltarju sv. Dizme (Marije Pomagaj) dokončana restavratorska dela. V celoti sta očiščena oba angela ob Mariji, kip Janeza Dolničarja z ozadjem in zidom, očiščen in obnovljen (delno tudi z manjkajočimi deli) pa je kamniti del oltarja (oltarna miza in stopnišče).
V petek, 11.12. je bil v organizaciji Madžarskega veleposlaništva dobrodelni koncert za potrebe Slovenske karitas V nedeljo, 13. decembra je nadškof Stanislav Zore slovesno razglasil LETO USMILJENJA in oprl sveta vrata v naši stolnici: »Jaz sem vrata«, pravi Jezus. Hvala lepa vsem, ki ste sodelovali pri slovesnosti: najprej stolniškemu osebju (cerkovnikom, prostovoljkam in prostovoljcem v cerkvi in »kiosku«, krasilkam itd…), stolnemu zboru in organistu, trobilnemu tercetu, bogoslovcem, kanonikom, nadškofijskemu tajniku in seveda g.nadškofu.

Razglasitev leta usmiljenja, foto JoPl

Dogodki pred nami

Vsak delovni dan ob 8.30 je molitev pred odprtim tabernakljem za mesto, državo in domovino ter po namenu molitev oddanih v skrinjico molitev. Vsak petek ob 15.00 ura BOŽJEGA USMILJENJA (razen na božični dan) Vsako nedeljo in zapovedani praznik je ob 15.30 URA MOLITVE PRED NAJSVETEJŠIM do 16.00. BOŽIČNA DEVETDEVNICA je vsak dan vključena v dopoldansko mašo ob 9.00, delno pa tudi v večerno. Celodnevno SPOVEDOVANJE PRED BOŽIČEM bo od nedelje 20. 12. do svete ga večera do 16.00. Sicer se lahko v stolnici vedno obrnete na osebje (nosi obešanko z napisom OSEBJE in ime), da pokličejo za tisti dan odgovornega spovednika.

V sredo, 23.12. bo ob 17.30 nadškof Zore daroval sveto MAŠO ZA DOMOVINO pred državnim praznikom samostojnosti in enotnosti.

SVETI VEČER in BOŽIČ, 24.12.: ob 16.00 sveto mašo in večernice pred božičem vodi škof Franci Šuštar. Ob 21.00 bo »otroška/družinska polnočnica« s petjem mladih iz neokatehumenske skupnosti in blagoslovom jaslic, ki jo daruje župnik. POLNOČNO sveto mašo božičnega praznika daruje
nadškof Stanislav Zore. Pastirsko mašo ob 9.00 daruje škof Franci Šuštar, dnevno ob 16.00 pa nadškof Stanislav Zore. Na nedeljo Svete Družine, 27.12. bo pri maši ob 16.00 nadškof msgr. Stanislav Zore BLAGOSLOVIL OTROKE IN DRUŽINE. V sredo, 30.12. bodo po večerni maši molitve k sv. Jožefu, zavetniku slovenskih dežel. Na Silvestrovo (četrtek pred prvim petkom), 31.12., bo 18.30 ZAHVALNA SVETA MAŠA za leto 2015, po njej pa molitve za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.

Na novoletni dan (prvi petek), 1.1. 2016 je ob 15.00 ura Božjega Usmiljenja, nato sveta maša, ki jo daruje škof Franci Šuštar.

V soboto (prva sobota), 2.1. je začetek pobožnosti petih prvih sobot izročitve Fatimski Mariji. FATIMSKO POBOŽNOST ob 8.30 IN MAŠO po njej bo vodil nadškof Marijan Turnšek. 
V petek, 8. 1. bo ob 15.00 ura Božjega usmiljenja. 

Beg v Egipt, Lj-stolnica, foto JoPl

Misel tedna 

Iz papeževe poslanice za dan miru, 1. januar 2016, o brezbrižnosti: Med različnimi oblikami brezbrižnosti je na prvem mestu »brezbrižnost človeške družbe do Boga, iz katere izvira tudi brezbrižnost do bližnjega in do stvarstva«. To je ena od težkih posledic »lažnega humanizma
in praktičnega materializma, pomešanima z relativistično in
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2015/12/15/iz%C5%A1la_pape%C5%BEeva_poslanica_za_svetovni_dan_miru_2016/1194500
 humanistično miselnostjo«.
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/