Pavel v nadaljevanju pisma podrobneje pojasni
od kod tolikšno njegovo veselje in zahvala za Tesaloničane: ne samo, da so si
ga prizadevali posnemati v njegovi hoji za Kristusom, pač pa so za svojo zvestobo
»besedi« pogumno prestali tudi trpljenje (»... besedo ste sprejeli v veliki stiski...«).
S tem, ko so, kljub preizkušnjam, ostali zvesti nauku, ki jim ga je oznanil,
so postali zgled številnim kristjanom. Še več: s svojim zgledom so postali
pričevalci in oznanjevalci evangelija, ki se je po njih razširil v ostale
sosednje pokrajine. Pravzaprav je to širjenje evangelija sprožilo že samo
dejstvo njihovega spreobrnjenja. Pavel pove, v čem je bilo to tako pomembno
dejanje: ». odvrnili ste se od malikov, da bi služili živemu in resničnemu Bogu
ter pričakovali iz nebes njegovega Sina.« V teh nekaj kratkih besedah je v
zgoščeni obliki povzeta vsa vsebina apostolskega oznanjevanja poganom. Pavel
tu predstavi bistvo vere kot enoboštvo, kot kristologijo in kot eshatologijo.
Svoje oznanjevanje začenja z govorom proti malikom.
Maliki so napačni bogovi, ki ne obstajajo,
zato spreobrnjenje pomeni opustitev njihovega češčenja in služenje Bogu, ki je
v nasprotju z njimi »živ in resničen«. Bistvo spreobrnjenja je torej v
odvrnitvi od malikov in povrnitvi k Bogu. Ta Bog je svojega Sina Jezusa obudil
od mrtvih (kristologija) in ko bo zopet prišel, nas bo rešil prihodnje jeze, ki
se bo razodela s kaznovanjem grešnikov ob njegovem prihodu (eshatologija).
Oznanjevanje veselega oznanila zato pogane vabi, da se spreobrnejo k edinemu Bogu,
verujejo v njegovega Sina Jezusa, ki ga je obudil od mrtvih in pričakujejo
zveličanje, ki ga bo prinesel Gospod ob svojem drugem prihodu.
Roman
Starc
Vsi
sveti. Pred nami je praznik Vseh svetih in vernih duš dan, ko se kristjani zbiramo
na pokopališčih, ob grobovih in v cerkvah, da molimo za naše drage rajne.
Cerkev v teh dneh naklanja tudi popolni odpustek, ki ga lahko namenimo za vse
tiste med njimi, ki so morda še potrebni očiščevanja. Pogoji za prejem
odpustka so opravljena spoved, prejem obhajila, molitev po namenu svetega
očeta ter obisk pokopališča in molitev za rajne.
Povabim vas, da tako lepo, kot boste uredili
in okrasili grobove, poskrbite tudi za molitve in svete maše. Vaše darove z
molitvenimi nameni lahko oddate v posebnih kuvertah, tako kot je bilo to že
večkrat oznanjeno. Zahvalna nedelja. Prva nedelja v mesecu novembru je t.i.
zahvalna nedelja, ko po cerkvah oltarje okrasimo s »sadovi zemlje in dela
človeških rok« ter se na tak način zahvalimo Bogu za vse darove, ki nam jih
daje. Obenem je to vedno znova priložnost, da pokažemo in izrazimo hvaležnost
tudi drug drugemu, saj na to žal velikokrat pozabljamo ali pa se nam zdijo
stvari, dogodki in ljudje okrog nas tako samoumevni, da jih niti ne opazimo
več. Sprejmite ob tej priložnosti tudi mojo iskreno zahvalo vsi, ki s svojim
delom, darovi, molitvami in dobrimi željami prispevate k skupnemu dobremu
našega oltarnega občestva, stolnice, župnije ali zame osebno. Naj vam bo Bog
bogat plačnik.
Te dni bodo naše misli še posebej namenjene
našim dragim rajnim, naši spomini se bodo zopet ustavljali ob
tistih, ki smo jih imeli radi, s katerimi smo prehodili del naše zemeljske
poti, pa jih sedaj ni več med nami.
Pokopališča bodo »oživela«, množice ljudi
se bodo zbirale ob grobovih svojcev in znancev in morje sveč bo zagorelo njim v
spomin. Iz marsikaterih ustnic bo prišla tiha ali polglasna molitev, še več
pa bo takih, ki bodo v zadregi molčali in skušali čimprej zapustiti ta
neprijeten prostor. Hote ali nehote pa se tako eni kot drugi najbrž ne bodo
mogli izogniti vprašanjem, ki se tako rada porodijo ob takih trenutkih:
Zakaj? Kako? in Kam?
Zopet se bosta z vso silovitostjo postavili pred nas dve
največji skrivnosti: skrivnost življenja in smrti; rojevanja in umiranja,
smisla in nesmisla. Živeti, da lahko umreš? Umreti, da boš večno živel? Prej
ali slej mora vsak človek priznati, da tega z razumom ni mogoče spoznati. Ko
stojiš pred svežo gomilo in ti v ušesih pozvanjajo besede pepelničnega jutra:
»Pomni človek, da si prah in da se v prah povrneš,« ti preostane samo dvoje:
ali verovati, ali pa pustiti vse skupaj in se potopiti v nesmisel niča. Vsak
človek mora nekje na dnu svojega srca čutiti, da se njegovo življenje s
smrtjo ne more končati, da ni cilj vsega našega zemeljskega truda in trpljenja
zgolj smrt in trohnenje v grobu. Bog je v nas vendarle položil tisto silno
hrepenenje v moči katerega verujemo, da se nam »s smrtjo življenje le spremeni,
ne pa uniči.«
Naša pokopališča imenujemo tudi božje njive. V
njive posejemo seme, ki mora umreti, da lahko iz njega vzklije nova rastlina.
Tudi naše zemeljsko telo mora umreti, da bomo lahko nekoč vstali z novim,
poveličanim telesom. Ko bomo te dni več molili za naše rajne in obiskovali
njihove grobove, imejmo pred očmi predvsem takšno podobo njive. Vanjo je vsajeno
umrljivo seme, ki pa bo ob času obrodilo žlahten sad. Utrdimo svojo vero v
večno življenje, saj je to edino, kar nam preostane. Če ne - potem zaman
živimo, ali kakor pravi apostol Pavel: »Če Kristus ni vstal, potem je prazna
naša vera.«
- Nedelja, 29.10.: 30. nedelja med letom, žegnanjska nedelja
- Ponedeljek, 3О.ІО.: sv. Marcel, mučenec
- Torek, 31.10.: sv. Volbenk, škof Sreda, 1.11: VSI SVETI, slovesni zapovedani praznik
- Četrtek, 2.11.: spomin vseh vernih rajnih, smrtni dan b. sl. Jakoba Ukmarja, četrtek pred prvim petkom
- Petek, 3.11.: sv. Viktorin Ptujski, škof, mučenec, prvi petek
- Sobota, 4.11.: sv. Karel Boromejski, škof, prva sobota
- Nedelja, 5.11.: 31. nedelja med letom, zahvalna nedelja
- Ponedeljek, 6.11.: sv. Lenart, opat
- Torek, 7.11.: sv. Engelbert, škof Sreda, 8.11: sv. Gotfrid (Bogomir), škof
- Četrtek, 9.11.: Posvetitev lateranske bazilike, praznik Petek, 10.11.: sv. Leon Veliki, papež, cerkveni učitelj
- Sobota, 11.11.: sv. Martin iz Toursa, škof
- Nedelja, 12.11.: 32. nedelja med letom
·
V sredo, 1.11., bodo svete maše po nedeljskem
redu. Ob 17.15. bo molitev vseh štirih delov rožnega venca po oddanih
molitvenih namenih za rajne in za duše v vicah.
·
V četrtek, 2.11., bo po večerni sveti maši
molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.
·
V petek, 3.11., bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim
in posvetitev Srcu Jezusovemu, ob 15. 00 pa ura Božjega usmiljenja in po njej
sveta maša.
Stara navada je, da poleg obiska pokopališča in grobov, za praznik Vseh svetih pomnožimo molitve in darujemo za svete maše za naše drage rajne.V ta namen imamo v stolnici posebne zloženke, na katere napišete imena tistih, ki naj bi se jih še posebej spomnili. Imena skupaj z vašim darom oddajte v poseben nabiralnik pri kapeli sv. Križa, v kiosku ali v zakristiji. S tako zbranimi darovi vsak ponedeljek darujemo sveto mašo za vse rajne oz. duše v vicah.Boglonaj!
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
MISEL TEDNA
Papež Frančišek med katehezo o upanju in
smrti:
»Smrt tako razgali naše življenje. Razkrije
nam, da so naša dejanja ponosa, jeze in sovraštva bila jalova. Z obžalovanjem
se zavemo, da nismo dovolj ljubili in da nismo iskali to, kar je bistveno....
Krščansko upanje zajema iz drže, ki jo Jezus zavzame pred človeško smrtjo. Če
je smrt navzoča v stvarstvu, pomeni rano, ki kazi načrt Božje ljubezni. Odrešenik
pa jo hoče ozdravit. Vsi smo mali in nezaščiteni pred skrivnostjo smrti, a
kakšna milost, če v tistem trenutku v srcu ohranimo plamen vere! Jezus nas bo
prijel za roko, kakor je prijel za roko Jairovo hčerko, in bo še enkrat rekel:
'Talita kum. Deklica, vstani.' Tako bo rekel nam, vsakemu med nami: 'Dvigni
se, vstani!'«
URNIK SVETIH MAŠ
Delavniki: 6.00; 7.00; 7.30 (razen ob sobotah); 8.00; 9.00; 10.30 (samo v soboto
in na prvi petek tudi ob 16.00); 18.30.
Cerkveni
prazniki na delovni dan: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30;
16.00; 18.30.
Nedelje in
zapovedani prazniki: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 11.30;
12.30; 16.00; 18.30.
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni
župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar