Follow by Email

sobota, 03. marec 2018

Teden Božje Besede 4. 3. 2018 - 11. 3. 2018



Če kdo, potem ima apostol Pavel med vsemi učenci največ izkušenj, kaj pomeni oznanjati Jezusov evan­gelij poslušalcem, ki ga nočejo ali pa ga še niso sposobni razumeti.
Na zelo različen način so se namreč odzivali na eni strani Judje, na drugi pa Grki. Judje, ki so po svoji trdi naravi življenjski in stvarni, iščejo zunanje za­gotovilo: zahtevajo zname­nja. Spomnimo se, kako je že Jezus imel z njimi podobne težave: po judovskem izročilu naj bi Mesi­ja delal znamenja, ki bi ga potrdila v očeh njegovih rojakov, Jezus pa jim želi dopovedati, da je vera tista, ki človeku odpre pogled in spoznanje, ne pa čudeži. Grki, ki so bolj filozof­ski in miselni, pa so, obratno, iskali notranje zagotovilo: iščejo modrost. Žal le, da je ta njihova modrost »mo­drost tega sveta«, filozofija, ki ne »potrebuje« božjih posegov, ker se počuti vzvišeno nad tem vpraša­njem.
Pavlov odgovor pa je pravo presene­čenje tako za ene kot za druge: »Mi oznanjamo križanega Kristusa, ki je Judom v pohujšanje, poganom nespamet.« Da so se Judje pohuj­ševali, se ne moremo čuditi, saj so pričakovali vse kaj drugega kot pa Mesija, ki se bo dal pribiti na križ in umoriti; da pa Grki niso mogli razumeti življenj­skosti križa, ki je bil zanje neokusnost in norost, je tudi razumljivo. Človeški moči in ra­zumu je namreč to nedojemljivo - zato morejo razumeti to le tisti, »ki so poklicani«. Kajti šele v veri posta­ne križ uresničenje vseh naših pri­čakovanj: največja moč in modrost. Bog si namreč vedno izbere tisto, kar je v očeh sveta nespametno, sla­botno, preprosto in zaničevano in v tem razodeva »Božjo moč in Božjo modrost.«
Roman Starc

MAŠA JE DARITVENI SPOMIN NA KRISTUSOVO VELIKONOČNO SKRIVNOST - 3. papeževa kateheza o evharistiji

V svoji tretji katehezi postavi pa­pež za izhodišče vprašanje: Kaj je bistveno za mašo? In pojasni: »Maša je daritveni spomin (memoriale) na Kristusovo velikonočno skrivnost. Po njej smo soudeleženi pri njegovi zmagi nad grehom in smrtjo; daje polni smisel našemu življenju.«
Da bi razumeli vrednost maše mo­ramo predvsem razumeti svetopi­semski pomen pojma spomin (memoriale). Ta ni le spominjanje dogodkov iz preteklosti, ampak jih na določen način naredi navzoče in aktualne. Na ta način tudi Izrael razume svojo osvoboditev iz Egip­ta: vsakokrat ko obhaja veliko noč (pasho), so dogodki izhoda navzo­či v spominu vernikov, da bi ti svo­je življenje oblikovali po njih. Je­zus Kristus je s svojim trpljenjem, smrtjo, vstajenjem in vneboho- dom veliko noč pripeljal do izpol­nitve. Maša je memorial (daritveni spomin) na njegovo veliko noč, na njegov »izhod«, ki ga je opravil za nas, da bi nas izpeljal iz suženjstva in nas povedel v obljubljeno deže­lo večnega življenja. Ne gre torej za navadno obujanje spominov, am­pak za mnogo več - pomeni nare­diti navzoče tisto, kar se je zgodilo pred dvema tisočletjema.
Evharistija nas vedno vodi na sam vrh Božjega zveličavnega delova­nja. Ko Gospod Jezus za nas posta­ne razlomljen kruh, zliva na nas vse svoje usmiljenje in svojo lju­bezen, kakor je to storil na križu. Tako prenavlja naše srce, naše ži­vljenje in naš način, kako vstopa­mo v odnos z njim in z brati. Drugi vatikanski koncil pravi: »Vsako­krat ko se na oltarju obhaja dari­tev križa, s katero je bilo darovano naše velikonočno jagnje, Kristus, se izvršuje delo našega odrešenja.«
Vsako evharistično obhajanje je ža­rek sonca, ki nikoli ne zaide, kar je vstali Jezus Kristus. Udeležiti se maše, še posebej v nedeljo, pomeni vstopiti v zmago Vstalega, biti raz­svetljen z njegovo lučjo, biti ogret z njegovo toploto. Pri maši se z njim združimo. Kristus živi v nas in mi živimo v njem, kakor pravi sve­ti Pavel: »Skupaj s Kristusom sem križan; ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni. Kolikor pa zdaj živim v mesu, živim v veri v Božje­ga Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe« (Gal 2,19-20).
Kristusova kri osvobaja smrti in strahu pred smrtjo. Ne osvobaja nas samo oblasti fizične smrti, am­pak tudi duhovne smrti, ki je zlo, je greh, ki nas zajame vsakokrat, ko pademo kot žrtve našega greha in greha drugih. Naše življenje se torej onesnaži, izgubi lepoto, izgu­bi smisel, ovene.
Kristus nam ponovno daje življe­nje. Kristus je polnost življenja. Ko se je spoprijel s smrtjo, jo je uničil za vedno. Z vstajenjem je uničil smrt in obnovil življenje. Kristu­sova velika noč je dokončna zmaga nad smrtjo, kajti on je svojo smrt spremenil v najvišje dejanje ljube­zni. Umrl je iz ljubezni. Pri evharistiji želi sporočiti to svojo veliko­nočno in zmagoslavno ljubezen. Če jo sprejmemo z vero, lahko tudi mi zares ljubimo Boga in bližnje­ga, lahko ljubimo, kakor je on lju­bil nas, ko je dal življenje. Če je Kri­stusova ljubezen v meni, se lahko v polnosti dam drugemu. Samo če izkusimo to Kristusovo moč, moč njegove ljubezni, smo zares svobo­dni v dajanju brez strahu.
Maša pomeni vstopiti v Jezusovo trpljenje, smrt, vstajenje in vnebohod. Ko gremo k maši, je kakor da bi šli na kalvarijo. In če si predsta­vljamo, da je tam Jezus, ali bomo klepetali, fotografirali, naredili
nek spektakel? Ne, ker je tam Je­zus. Ostali bomo v tišini, v joku in tudi v veselju, da smo rešeni. Po­mislimo na to, ko vstopimo v cer­kev, da bi obhajali mašo, pa bodo izginili spektakel, klepetanje, ko­mentiranje in vse tisto, kar nas od­daljuje od maše, od Jezusove zma­ge. Udeležba pri evharistiji nam omogoča vstopiti v velikonočno Kristusovo skrivnost, s tem ko nam pomaga iti z Njim od smrti v življenje. Maša pomeni ponovitev kalvarije, ni nek spektakel.
Povzeto po: Radio Vatikan/splet
Trnje - ostro in ošiljeno, je že na zunaj znamenje nečesa neprijet­nega, trpkega. V nas vzbuja boleče občutke in neprijetne spomine na vse, kar nas je kdaj ranilo ali pri­zadelo.
Kot znamenje pa nas gotovo naj­bolj nagovori ravno v postnem času. Želi nam odpreti oči in srce za tisto, kar se je dogajalo v Jezuso­vi notranjosti ob njegovem križevem potu. Udarci biča in trnjeva krona so zanemarljivi v primerja­vi z resnični trni, ki prebadajo nje­govo Srce - našimi grehi. Greh je trn, ki se zariva vedno glo­blje in globlje, če ga pravočasno ne opazimo in izrujemo. Ni važno, ali je velik ali majhen - vsak greh je pomanjkanje ljubezni do bližnje­ga in do Boga. Naši grehi so tista trnjeva krona, ki se že dva tisoč let spleta in ki jo vedno znova dajemo na glavo božji ljubezni. Postni čas je lepa priložnost, da se zavemo svojih grehov in se posku­šamo boriti proti njim. Le tako bo namesto trnja lahko začelo poga­njati zelenje.
  V četrtek, 1. 3., je pri večerni sveti maši ob 18.30 imel tretji po­stni govor prošt prelat Jožef Lap.
  V soboto, 3. 3., je MePZ Ignacij Hladnik iz Tržiča izvedel Requiem norveškega skladatelja Iverja Kleive.
slovesna nadškofova maša ob prazniku Teološke fakultete. So­delujeta študentski pevski zbor TF in zbor bogoslovcev. Lepo vabljeni!
  V ponedeljek, 5. 3., bo po večer­ni sveti maši ob 19.15 v župnišču sestanek ŽPS. Člani lepo vabljeni!
  V petek, 9. 3., bodo pri križevem potu pri večerni sveti maši sodelo­vali člani ŽPS.
  Ponedeljek, 5. 3.: sv. Hadrijan, mučenec
  Sreda, 7. 3: sv. Perpetua in Felicita, mučenki
  Četrtek, 8. 3.: sv. Janez od Boga, redovni ustanovitelj
  Petek, 9. 3.: sv. Frančiška Rim­ska, redovnica
  Sobota, 10. 3.: sv. 40 mučencev iz Armenije
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ »Dobri Bog, usmiljen si do vseh stvari. Zaradi naše pokore nam odpuščaš grehe in nam prizanašaš.« (Mdr 11,24-25.17)
Lepo vabljeni k sveti maši s postnimi govori naših škofov, ki so vsak četrtek ob 18.30. 8. 3.: škof msgr. dr. Anton Jamnik 15. 3.: škof msgr. dr. Anton Jamnik 22. 3.: škof msgr. dr. Franci Šuštar
»O pridite, stvari, kaj, glejte, se godi: edini Božji Sin strašno za nas trpi.«
je v stolnici vsak petek ob 8.30 in po sveti maši ob 18.30 ter ob nedeljah ob 15.30. Lepo vabljeni!
Križev pot v petek, 9. marca, zvečer, bodo pripravili člani ŽPS.
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30. Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00.
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.