petek, 27. januar 2017

Teden Božje Besede 29. 1.–5. 2. 2017

4. nedelja med letom 1 Kor 1, 26-31 

Pavlov vzklik: »Glejte, bratje, kakšni ste poklicani!« bi marsikomu lahko zvenel tudi kot očitek, češ, glejte, kakšni ste, zlasti še, ker nam v ušesih še vedno odmeva njegovo svarilo pred razprtijami in prepiri. Zdi se celo, da nima ravno dobrega mnenja o kristjanih v Korintu, da jih ima za »drugorazredne«, ko govori o tem, da je večina med njimi nespametnih, slabotnih, preprostih in zaničevanih. A gre le za trenuten in napačen vtis, saj takoj nato pravi, da so takšni zato, ker jih je Bog take izbral. Gre torej za neke vrste privilegij, poklon, ki pa ga včasih kljub Božji izvolitvi težko razumemo. Ljudje smo namreč po svoji naravi nagnjeni k občudovanju vsega tistega, kar je lepo, bogato, pametno in uspešno, torej vsega tistega, kar v človeških očeh nekaj pomeni. Bog pa ne samo med Korinčani, pač pa v vsej odrešenjski zgodovini običajno izbira ljudi, ki predstavljajo pravo nasprotje tem človeškim merilom in idealom. Lahko bi rekli, da Pavel tu poda svojo različico blagrov, v katerih Jezus popolnoma prevrne človeško in postavi božjo lestvico vrednot. Pri tem pa nikakor ne želi omalovaževati človeških dosežkov, uspeha ali talentov, temveč zgolj opozoriti na to, da se s tem »pred Bogom ne bi ponašal noben človek«. Kajti zavedati se moramo, da nam je vse to dal on sam v svoji brezmejni darežljivosti. Edino, kar »šteje« in s čimer se lahko upravičeno ponašamo, je to, kar smo »v Kristusu Jezusu« v Božjih očeh. V njem imamo namreč vse, po čemer so drugi hrepeneli: on je »modrost od Boga, pravičnost, posvečenje in odrešenje«. Vse to nam je darovano po njem in samo v tem je naša prava vrednost in naš ponos.
mag. Roman Starc

Župnikova beseda 

Sestre in bratje! Naj danes z vami delim nekaj misli mag. Jurija P. Emeršiča ob govoru na memorialu ob 65. obletnici zažiga škofa Antona Vovka (stolnica, 20. januarja 2017) . »V času izida /…/ pastirskega pisma je postalo tudi oblastnikom jasno, da Sveti sedež ne namerava imenovati novega ljubljanskega škofa, ki bi bil všečen oblastnikom /…/ Največji absurd je, da je vodstvo nemške obveščevalne službe sredi vojne Rožmana in Stepinca označilo za najbolj odločna nasprotnika nacifašizma v Jugoslaviji.
Montirana povojna procesa pa sta obema očitala podporo temu istemu nacifašistinemu režimu. Vovk je dobro vedel, da je to laž in da je bil Rožman vedno odločen nasprotnik tako internacionalnega kot tudi nacionalnega socializma.
Zato se je Vovk vselej odločno postavil v bran Prevzvišenemu. Globoko ga je spoštoval in se o njem najlepše izražal, čeprav so ga oblastniki večkrat hoteli prepričati, naj se mu zoperstavi in doseže njegovo zamenjavo.
To je Vovk vsakokrat kategorično zavrnil, čeprav ga je zvestoba Rožmanu zelo drago stala. /…/ V Udbinih dokumentih pa je pisalo, da je Cerkev kot hrbtenico opozicije potrebno s politiko diferenciacije zlomiti /…/
Nasilje pa je doseglo vrh z zažigom v Novem mestu, na današnji dan leta 1952. Na napad se je Udba dobro pripravila. Sorodnik enega od načrtovalcev mi je zaupal, da se je njegov dedek z Udbo sprl, češ: 'Mučenca boste naredili iz njega.' In so ga, čeprav ni umrl neposredno po napadu, ko ga je eden od 'spontanih demonstrantov' polil z bencinom, nekdo pa je pristavil k politi suknji ogenj /…/ 
'Ubijmo hudiča' se je drla množica, ko je zagorel. 'Zgori naj hudič, crkne naj,' so se drli. Vovk se je rešil gorečih oblačil, nato pa moral s hudimi opeklinami počakati več ur, ko je odpeljal vlak proti Ljubljani /…/ Škof Vovk je požig preživel.
Prepričan pa sem, da ni zaradi tega nič manj mučenec za vero. Kvečjemu bolj, saj njegovo mučeništvo ni trajalo nekaj trenutkov, ampak od leta 1945 do 1963.
Ko se je leta 1962 že kot nadškof udeležil 2. vatikanskega cerkvenega zbora, so ga tam vsi pozdravljali kot sodobnega mučenca. Tudi papež, ki je Vovku rekel: 'Jaz bi moral poklekniti pred Vami.'

Za milosti, ki nam jih lahko prinese njegova priprošnja, Slovenci premalo molimo.
Na tem področju so nam lahko zgled južni sosedje Hrvati. Bolj kot večina Slovencev so ponosni na svojo zgodovino, svetnike in državo. Ni glavni problem, da nam bodo speljali teran.
Posvojili so tudi našega Antona Mahniča, ki ga pri nas nismo znali ovrednotiti, ga prekrstili v Mahnića in že teče postopek za njegovo beatifikacijo.
Pa še brez česa bomo ostali, če se ne bomo zgledovali po junaških likih iz naše zgodovine. In to je škof Vovk brez dvoma bil. Skrajni čas je, da se mu začnemo priporočati vsi, od glave do peta svete katoliške in apostolske Cerkve « (vir: http://sl.radiovaticana.va/ news/2017/01/20/). Radi se torej, bratje in sestre, priporočajmo božjima služabnikoma Antonu Vovku in Antonu Strletu
župnik Jože

Iz življenja župnije 

• V sredo, 18. 1., je večerno sv. mašo ob začetku ekumenske osmine daroval škof Šuštar.
• V četrtek, 19. 1., je apostolski nuncij Juliusz Janusz ob 30. dnevu smrti nekdanjega nuncija v Sloveniji nadškofa Edmonda Farhata daroval sv. mašo.
• V petek, 20. 1., je ob 65. obletnici zažiga škofa Antona Vovka sv. mašo daroval škof Šuštar. Po maši je imel kratko predstavitev škofa Vovka še mag. Emeršič.
• V soboto, 21. 1., je ob 16. uri sveto mašo ob začetku postopka za beatifikacijo dr. Antona Strleta daroval nadškof Stanislav Zore.

Godovi in prazniki 

• Nedelja, 29. 1.: 4. NEDELJA MED LETOM – NEDELJA SV. PISMA.
• Ponedeljek,30. 1.: sv. Martina, devica – mučenka.
• Torek, 31. 1.: sv. Janez Bosko, duhovnik – ustanovitelj salezijancev.
• Sreda, 1. 2.: sv. Brigita Irska, opatinja; sreda pred prvim petkom.
• Četrtek, 2. 2.: Praznik JEZUSOVEGA DAROVANJA – SVEČNICA; četrtek pred prvim petkom.
• Petek, 3. 2.: sv. Blaž, škof – mučenec; prvi petek.
• Sobota, 4. 2.: sv. Andrej Corsini, škof, in Jožef Leoniški, kapucin; prva sobota.
• Nedelja, 5. 2.: 5. NEDELJA MED LETOM. Goduje sv. Agata, mučenka.

Dogodki pred nami 

• V nedeljo, 29. 1., bo ob 15.30 ura molitve pred Najsvetejšim.
• V ponedeljek, 30. 1., bo večerna maša z večernicami za duše v vicah. Po maši srečanje srednješolske mladine.
• V torek, 31. 1., bo večerna maša z večernicami. Ob 18.30 bo katehumenat.
• V sredo, 1. 2., ob 10.15 bo »tečaj za preprečevanje padcev« v Grozdetovi dvorani. SREDA PRED PRVIM PETKOM – po večerni maši bo molitev k sv. Jožefu.
• V četrtek, 2. 2., na SVEČNICO, bodo sv. maše po prazničnem redu na delovni dan. Sv. mašo ob 16. uri bo daroval škof Franci Šuštar. Pri vseh mašah bo blagoslov sveč. ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM – po večerni maši bo molitev pred Najsvetejšim za svetost duhovnikov in nove duhove poklice.
 • V petek, 3. 2., bo pri vseh mašah BLAGOSOSLOV SV. BLAŽA. PRVI PETEK – ob 8.30 bo molitev pred Najsvetejšim s posvetitvijo Jezusovemu srcu; ob 15.00 ura Božjega usmiljenja in sv. maša.
• V soboto, 4. 2., PRVA SOBOTA – ob 8.30 bodo litanije Matere Božje s posvetitvijo Marijinemu srcu.
• V nedeljo, 5. 2., ob 15.30 bo molitvena ura pred Najsvetejšim po namenu molitev oddanih v skrinjico molitev.

Vabilo na kateheze 

Povabljeni na kateheze za odrasle, ki bodo v stolnem župnišču vsako nedeljo in četrtek ob 19. uri. Začetek bo v nedeljo, 5. februarja. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/

Misel tedna

Papež Frančišek v intervjuju za španski El Pais: »Cerkev, ki ni blizu, ni Cerkev. Je sicer dobra nevladna organizacija ali dobra in pobožna ustanova, ki se posveča dobrodelnosti, pride skupaj na čaj in opravi dobro delo.« Evangelij poskušam »peljati naprej … Novost evangelija povzroča osuplost, ker je v svojem bistvu pohujšljiv … Če se kdo ne strinja, je prav, da se pogovarja, da ne vrže kamna in potem skrije roko. To ni človeško,je hudodelsko. Vsi imajo pravico razprav ljati. Razprava zelo pobrati, ne pa obrekovanje.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2017/01/24/papez ...

sobota, 21. januar 2017

Teden Božje Besede 22. 1.–29. 1. 2017

3. nedelja med letom 1 Kor 1,10-13.17 

Potem, ko Pavel na začetku pisma z vso spoštljivostjo pozdravi kristjane v Korintu ter jim zaželi Božje milosti in miru, zaskrbljen in žalosten razodene namen svojega pisanja: to so njihove medsebojne razprtije in nerazumevanje ter prepir o tem, kdo ima večjo avtoriteto in ga je zato potrebno bolj upoštevati.
Vsak se namreč sklicuje na svojega krstitelja, ki je s tem, da ga je krstil, z njim vstopil v globlji, duhovni odnos. Od tod namreč Pavlova opazka, da niso bili krščeni v njegovo ime in da ga Kristus ni poslal krščevat.
Zavrniti želi namreč kult osebnosti, ki se izraža v trditvah: »Jaz sem Pavlov, jaz Apolov, jaz Kefov, jaz pa Kristusov.« Kajti odločilen ni človek, ne krstitelj in ne oznanjevalec, pač pa Kristus, ki jih zbira v občestvo in jih odrešuje s svojim križem.
Jezusova goreča prošnja in molitev pri zadnji večerji, da bi bili vsi eno ter zgled prve krščanske skupnosti v Jeruzalemu, ki je imela ‚eno srce in eno dušo‘, se zdi, da tu ne zaleže kaj dosti, saj iz Pavlovega pisanja in rotenja lahko vidimo, da so že takrat imeli velike težave z edinostjo in sprejemanjem različnosti.
A zgodovina nas uči, da mora žal včasih priti tudi do prepira, razdora ali celo propada in uničenja, da se ob tem lahko jasneje pokaže – ne človeška, ampak Božja moč in modrost. V tednu edinosti nas prav ta odlomek lahko še močneje nagovori in spodbudi k delu za medsebojno sprejemanje in razumevanje.
Kajti Kristus tudi danes ostaja eden in ga nihče nima v izključni posesti; samo on je bil križan za vse in samo v njegovo ime smo bili vsi krščeni. Potrudimo se zato, da bo v nas vedno več »istega duha« in »istega mišljenja«, kajti le tako Jezusov križ ne bo »izgubil svoje moči«.
mag. Roman Starc

Župnikova beseda 

Sestre in bratje! Četrta nedelja v januarju je NEDELJA SVETEGA PISMA. Sveto pismo je knjiga Gospodove Besede, ki nam jo je spregovoril v določenem zgodovinskem času in je živa tudi danes. Radi prebirajmo Božjo besedo in črpajmo iz nje.
 Božja beseda je namreč »meč Duha«, ki sodi k celotni »Božji bojni opremi«, kamor sodijo še: pas, ki simbolizira resnico; oklep, ki predstavlja pravičnost; obutev, ki predstavlja pripravljenost za oznanjevanje evangelija miru; ščit, ki simbolizira vero; in čelado, ki simbolizira odrešenost (prim. Ef 6,10-17). Delna ali nepopolna bojna oprema pomeni nevarnost, celotna oprema pa gotovost, ko govorimo o Božji opremi, to velja toliko bolj. V reviji Ognjišče so na pismo bralca o pomenu posebne nedelje Sv. pisma na kratko takole odgovorili: »Na drugem vatikanskem koncilu (1962–1965) so pred vsakim zasedanjem škofov vsega sveta v procesiji prinesli Sveto pismo in ga počastili.
Pomemben sad tega koncila je dogmatična konstitucija o Božjem razodetju, ki vernikom zelo priporoča branje Svetega pisma; spremljati ga mora molitev, 'da to branje postane pogovor med Bogom in človekom'. V duhu tega priporočila so slovenski škofje na predlog svetopisemskih strokovnjakov leta 1990 zadnjo nedeljo januarja razglasili za nedeljo Svetega pisma. Spoznavali naj bi vrednost Božje besede za naše življenje.
Za otroke matere Cerkve je Sveto pismo 'trdnost vere, hrana in neusahljiv studenec duhovnega življenja' (Kompendij KKC 24). Spodbudila naj bi nas, da bi redno jemali v roke Sveto pismo in knjige, ki nam njegovo vsebino razlagajo. (sč) Morda si ob letošnji nedelji Svetega pisma zadamo sklep, da bi vsak dan prebrali en svetopisemski odlomek. Sveto pismo je namreč izdano tudi v žepnih, to je majhnih izdajah, zato ga imamo lahko vedno pri sebi. Kar nekaj revij nam je lahko v pomoč (Beseda med nami, Magnificat) pri branju in premišljevanju dnevne Božje besede. Za uporabnike sodobnih elektronskih naprav pa tudi Sveto pismo na internetu, kjer je tudi dnevna Božja beseda, itd. Naj nas Gospod po svoji Besedi obilno blagoslovi …  
župnik Jože

Iz življenja župnije 

• V soboto, 14. 1., so v stolnico priromali birmanci iz župnije Moravče in motoristi iz Mirne Peči in Trebnjega.
• V nedeljo, 15. 1., je nadškof Zore pred odprtjem razstave Umetniki za Karitas (na Družini) ob 16. uri v stolnici daroval sv. mašo.

Godovi in prazniki

• Nedelja, 22. 1.: 3. NEDELJA MED LETOM. Goduje sv. Vincencij (Vinko), diakon.
• Ponedeljek, 23. 1.: sv. Henrik Suzo, dominikanec; spominski dan zaroke Marije in Jožefa.
• Torek, 24. 1.: sv. Frančišek Saleški, škof – cerkveni učitelj.
• Sreda, 25. 1: spreobrnitev apostola Pavla. Sklep tedna molitve za edinost kristjanov.
• Četrtek, 26. 1.: sv. Timotej in Tit, škofa.
• Petek, 27. 1.: sv. Angela Merici, devica, redovna ustanoviteljica.
• Sobota, 28. 1.: sv. Tomaž Akvinski, duhovnik – cerkveni učitelj.
• Nedelja, 29. 1.: 4. NEDELJA MED LETOM – NEDELJA SV. PISMA

Dogodki pred nami 

• V nedeljo, 22. 1., je ob 15.30 ura molitve pred Najsvetejšim.
• V ponedeljek, 23. 1., bo večerna maša z večernicami za duše v vicah. Po maši bo srečanje za srednješolsko mladino.
• V torek, 24. 1., bo večerna maša z večernicami. Ob 18.30 bo katehumenat.
• V sredo, 25. 1., bo ob 10.15 »tečaj za preprečevanje padcev« v Grozdetovi dvorani (pritličje); ob 18.30 bo sv. maša, s katero bomo sklenili teden molitve za edinost kristjanov; ob 19.15 bo srečanje biblične skupine v Grozdetovi dvorani.
• V petek, 27. 1., bo ob 15.00 ura Božjega usmiljenja in sveta maša.
• V soboto, 28. 1., bodo ob 8.30 hvalnice.
• V nedeljo, 29. 1.; bo ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/

Misel tedna 

Papež Frančišek v Pismu mladim za sinodo o mladih 2018: »Boljši svet se ustvarja tudi zaradi vas, zaradi vašega hotenja po spremembi in zaradi vaše velikodušnosti. Ne bojte se prisluhniti Svetemu Duhu, ki vam namiguje drzne odločitve, ne obotavljajte se, ko vest od vas zahteva tveganje, da bi šli za Učiteljem.
Tudi Cerkev želi prisluhniti vašemu glasu, vaši rahločutnosti, vaši veri in tudi vašim dvomom ter vaši kritiki. Naj se zasliši vaš krik, naj odmeva po vaših skupnostih in naj pride tudi do pastirjev. Sv. Benedikt je opatom priporočal, naj se pred vsako pomembno izbiro posvetujejo tudi z mladimi, saj 'pogosto najmlajšemu Gospod razodene najboljšo rešitev'.« Vir: http://katoliska-cerkev.si/pismo-papeza-franciska- mladim... 17. januar 2017

četrtek, 12. januar 2017

Teden Božje Besede 15. 1.–22. 1. 2017

2. nedelja med letom 1 Kor 1,1-3

Kar nekaj nedelj zapored bomo v drugem berilu brali in premišljevali odlomke iz prvih štirih poglavij prvega Pavlovega pisma Korinčanom. V njih Pavel obravnava razprtije v korintski Cerkvi, ob tem pa naniza vrsto čudovitih misli in dragocenih naukov, ki jih bomo skušali obrniti tudi nase. Pismo začenja s slovesnim uvodom, kjer se predstavi, nato pa pove, komu je namenjeno: »… posvečenim v Kristusu Jezusu, poklicanim in svetim …«
Bolj spoštljivo in ljubeznivo jih res ne bi mogel nagovoriti. Zaveda se namreč neizmernega dostojanstva, ki ga vsak izmed njih nosi v sebi, saj je sam Bog izbral, poklical in posvetil – tako vsakega posameznika kakor celotno cerkveno skupnost v Korintu. Kajti Bog nikoli nobenega človeka ne prezre ali spregleda, daje nam sicer različne sposobnosti, darove in poklice, vse pa kliče k istemu cilju in poslanstvu: k svetosti.
Postati svet je torej temeljna naloga slehernega človeka, toliko bolj nas kristjanov, ki nam je bilo to po Jezusu Kristusu na poseben način razodeto. On nas tudi s svojim odrešitvenim delom posvečuje, da zmoremo hoditi po poti svetosti. Pri krstu se je nad vsakega izmed nas spustil isti Duh (kakor nekoč nad Jezusa v Jordanu), ki nas in v nas nadaljuje čudovita božja dela.
Svoj kratek uvod Pavel zaključi s pozdravom, ki je tako pomenljiv, da ga še danes duhovnik uporabi na začetku svete maše: »Milost in mir od Boga, našega Očeta, in Gospoda Jezusa Kristusa. « Bog nam namreč daje svojo milost, da zmoremo živeti v miru in ta mir širiti okoli sebe. Le tako bomo lahko dosegli večno svetost v nebeškem kraljestvu, ki je kraljestvo miru, resnice in pravice.
mag. Roman Starc

Župnikova beseda 

Sestre in bratje! V tednu, ki je pred nami, nas bodo nagovarjali kar trije pomembnimi dogodki. Tudi v tej besedi bi vas rad povabil k aktivnemu sodelovanju.

Prvi dogodek je teden molitve za edinost kristjanov. 

V stolnici bo za našo škofijo začetek (18. 1., ko sv. mašo ob 18.30 daruje škof Šuštar) in zaključek molitve (25. 1., ko sveto mašo ob 18.30 daruje škof Jamnik). Povabljeni ste tudi k sveti maši in ekumenskemu srečanju v cerkev Sv. Trojice (19. januarja: ob 18.00 bo najprej somaševanje, ki ga bo vodil nadškof Stanislav Zore, po maši pa pričevanja, ki jih bodo imeli nadškof Stanislav Zore, predstavnika Makedonske in Srbske pravoslavne cerkve ter evangeličanski škof).

Drugi dogodek je 65-letnica zažiga škofa Antona Vovka na železniški postaji Bršljin v Novem mestu.

 Bil je naš (nad)škof in pastir. V petek, 20. 1., bomo pred kapelo sv. Andreja, kjer je njegov kip (pokopan je na Žalah), molili rožni venec s kratkimi navedki škofa Vovka. Ob 18.30 bo sv. maša, ki jo bo daroval škof Šuštar, po maši pa nam bo o njem kratko spregovoril še zgodovinar mag. Jurij Pavel Emeršič.
Počastimo tega velikega Slovenca in se mu priporočajmo v molitev.

Tretji dogodek pa je povezan z duhovnikom in svetniškim kandidatom dr. Antonom Strletom. 

V soboto, 21. 1., bo prva seja v postopku njegove beatifikacije in slovesna sv. maša ob 16. uri, ki jo bo daroval nadškof Zore. Veselimo se novega slovenskega kandidata na poti do oltarja. Želim vam lep in blagoslovljen teden.
župnik Jože

Iz življenja župnije 

  • • V soboto, 7. 1., je v spomin na arhitekta Jožeta Plečnika (ob 60-letnici njegove smrti), sveto mašo daroval nadškof Stanislav Zore. Ob »Plečnikovem čaju« smo nadaljevali druženje v župnišču. 
  • • V nedeljo, 8. 1., na praznik Jezusovega krsta, je nadškof Stanislav Zore bogoslovcem podelil službo bralca in mašnega pomočnika ter sprejel dva moža med kandidate za pripravno na stalni diakonat.

Godovi in prazniki 

• Nedelja, 15. 1.: 2. NEDELJA MED LETOM. Goduje Absalom, koprski škof.
• Ponedeljek, 16. 1.: sv. Marcel, papež.
• Torek, 17. 1.: sv. Anton (Zvonko), puščavnik, opat.
• Sreda, 18. 1.: sv. Marjeta Ogrska, kneginja, dominikanka. Začetek tedna molitve za edinost kristjanov.
• Četrtek, 19. 1.: sv. Makarij Aleksandrijski, opat. Smrtni dan božjega služabnika Friderika Baraga.
• Petek, 20. 1.: sv. Fabijan, papež. Spominski dan na zažig božjega služabnika Antona Vovka (20. januar 1952).
 • Sobota, 21. 1.: sv. Neža (Agnes, Janja), devica, mučenka.
• Nedelja, 22. 1.: 3. NEDELJA MED LETOM. Goduje sv. Vincencij (Vinko), diakon.

Dogodki pred nami 

• V nedeljo, 15. 1., bo ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim. Ob 16. uri bo sveta maša za sodelavce Karitas, ki jo bo daroval nadškof Zore – sledilo bo odprtje razstave Umetniki za Karitas v Galeriji Družina na Krekovem trgu 1.
• V ponedeljek, 16. 1., bo večerna maša z večernicami za duše v vicah. Po maši bo srečanje srednješolske mladine.
• V torek, 17. 1., bo večerna maša z večernicami. Ob 18.30 bo katehumenat.
• V sredo, 18. 1., ob 10.15 bo tečaj za preprečevanje padcev v Grozdetovi dvorani (pritličje); ob 18.30 sv. maša ob začetku tedna molitve za edinost kristjanov, ki jo bo daroval škof Šuštar.
• V četrtek, 19. 1., je po večerni maši srečanje za študente.
• V petek, 20. 1., bo ob 15.00 ura Božjega usmiljenja in sveta maša. Ob 18.30 bo molitev rožnega venca pred kapelo sv. Andreja, v kateri je kip božjega služabnika Antona Vovka. Sledila bo sv. maša, ki jo bo ob 65. oblet ni ci zažiga škofa Antona Vovka daroval škof Šuštar.
• V soboto, 21. 1., bodo ob 8.30 hvalnice. Urad ni začetek postop ka za beatifikacijo Antona Strleta (* 21. 1. 1915 – † 20. 10. 2003). Ob 16. uri bo slovesna sv. maša, ki jo bo daroval nadškof Zore.
 • V nedeljo, 22. 1., bo ob 15.30 ura molitve pred Najsvetejšim.
• V sredo, 25. 1., bo ob 18.30 sv. maša ob sklepu tedna za edinost kristjanov, ki jo bo daroval škof Jamnik.
Vsak četrtek od 12.00 do 12.30 je koncert sakralne glasbe v živo.

Umetniki za Karitas

»V nedeljo, 15. januarja 2017, bo ob 17.00 v galeriji Družine, Krekov trg 1 odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 22. mednarodni likovni koloniji Umetniki za Karitas. Geslo 22. kolonije in razstav 2016/2017 je »Pogum vse ljudstvo v deželi, govori Gospod« (Ag 2,4).
Izkupiček posvojenih likovnih del bo namenjen pomoči ljudem v stiski. Ob 16. uri v bo v ljubljanski stolnici sveta maša, ki jo bo za pogum in podporo vsem bratom in sestram v stiski ob somaševanju duhovnikov daroval nadškof Zore.
Pri sveti maši se bomo v molitvi spomnili tudi gospodarja Hieronima s Sinjega vrha, ki je mesec dni po koloniji Umetniki za Karitas odšel v večnost.« Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com

Misel tedna 

Papež Frančišek med jutranjo homilijo 9. januarja 2017: »Jezus Kristus, ki se razodene, se da videti. Mi pa smo povabljeni, da ga spoznamo, prepoznamo v življenju, v številnih življenjskih okoliščinah: prepoznati Jezusa, poznati Jezusa …
Svetniki so pomembni, toda središče je Jezus Kristus: brez Jezusa Kristusa svetnikov ni! … Je središče mojega življenja Jezus Kristus? Kakšen je moj odnos z Jezusom Kristusom?« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2017/01/09/

petek, 6. januar 2017

Teden Božje Besede 8. 1.–15. 1. 2017

Nedelja Jezusovega krsta Apd 10,34-38 

Med dogodke, ki zaznamujejo božični čas in vstop v novo leto, spada tudi Jezusov krst v Jordanu. Ne omenjajo ga samo evangelisti, velik poudarek mu daje tudi apostol Peter v svoji krstni katehezi, ko na začetek Jezusovega javnega delovanja postavi prav »krst, ki ga je oznanjal Janez« in po katerem je Jezus, potem ko »ga je Bog mazilil s Svetim Duhom in močjo«, delal čudovita mesijanska dela.
Da gre pri tem v resnici za nov začetek, ki prinaša novo upanje, priča tudi veselje, ki se iz odprtih nebes razliva na ves svet: »Ta je moj ljubljeni Sin …« In prav ta ljubljeni Sin, ki stopa iz jordanske vode, je vzorec in podoba človeka, ki je Bogu po volji. Kajti Božji Sin je obenem tudi eden izmed nas, človek, postavljen v vrsto človeških otrok, ki želi v vsem izpolniti Očetovo voljo.
Ko apostol Peter to končno spozna, mu postane jasno, da »Bog ne gleda na osebo«, pač pa mu je všeč vsak, ki »pravično ravna«. Bog nam želi pokazati, da je naš Oče, da nas ljubi in da je vedno z nami, kakor je bil z njim. V njem je dovolj ljubezni za vse ljudi, svojo pomoč in blagoslov ponuja vsem in ni človeka, ki mu ne bi ugajal, da le prizna njegovo gospostvo in iskreno išče dobroto in pravičnost.
Mnogi ljudje danes živijo v strahu, negotovosti in se zaskrbljeni sprašujejo, kaj jih čaka, kakšna je njihova usoda in kaj jim bodo prinesli dnevi in leta, ki so še pred njimi. Nihče izmed nas tega ne ve, eno pa je gotovo: Tako kot je nad Jezusom, želi Bog tudi nad vsemi nami letos odpreti nebesa in povedati, da ni obupal nad nami, da nas bo podpiral in spodbujal, da bi pogumno naredili nov korak v življenju.
mag. Roman Starc

Župnikova beseda 

Sestre in bratje! Ko vam v prvi letošnji številki Tedna Božje besede izrekam prisrčno voščilo z željo po blagoslovljenem novem letu 2017, želim zapisati tudi nekaj statističnih podatkov iz življenja našega občestva v preteklem letu.
Sv. krst je prejelo 9 ljudi, od tega 7 otrok in 2 odrasla.
Pri prvem obhajilu in birmi je bilo 8 katehumenov.
Poroke smo imeli 4.
Pogreba sta bila 2.
Razdelili smo 185.000 obhajil, kar je silno razveseljiv podatek;
tudi štetje nedeljnikov je pokazalo malo večje številke, vendar smemo porast obhajil kar za 100.000 in porast nedeljnikov pripisati svetemu letu usmiljenja, čeprav si želimo, da bi tako bilo tudi v prihodnje. 
Izredno sveto leto usmiljenja je bil res velik milostni dar za Cerkev v celoti in tudi naše občestvo. Eden izmed vidnih sadov leta usmiljenja je tudi ura Božjega usmiljenja, ki jo nadaljujemo vsak petek ob 15. uri. Veseli bomo, če bomo vsi skupaj vztrajali tudi v celotnem letošnjem letu.
Iskren boglonaj vsem prostovoljcem in sodelavcem iz župnijskega pastoralnega sveta za prispevek k lepemu obhajanju svetega leta, še zlasti ob slovesnostih in večjih romarskih shodih. Bog povrni. Verjetno pa ste bili pozorni tudi na to, da smo decembra začeli z novim redom svetih maš na cerkvene praznike na delovni dan, ki so zapisani tudi v vsaki številki Tedna Božje besede.
Vabim vas k razmišljanju in podaji predlogov za delavniško sv. mašo ob 9.30. Sedaj smo poskrbeli za to, da se najprej – s sklepno pesmijo – zaključi sv. maša ob 9. uri, potem šele pristopi mašnik. Duhovniki se staramo, čedalje manj nas je in imamo več obveznosti in dolžnosti; vendar je tudi analiza števila sv. maš po stolnicah v Srednji Evropi pokazala, da imajo le po dve sveti maši na dan, ob nedeljah pa največ tri. 
Dokler bo število duhovnikov še dopuščalo, bomo skušali imeti vse maše, opuščali bomo postopno le najmanj številno udeležene, druge pa s srčnostjo pripravljali, dolgoročno pa se bo potrebno dogovoriti še z bližnjimi župnijami, da se bo red sv. maš časovno dopolnjeval …
Veseli bomo vaših predlogov in pobud, ki jih lahko sporočite meni neposredno, s pismom, oddanim v kiosku, ali preko članov župnijskega pastoralnega sveta.
župnik Jože

Iz življenja župnije 

Čudovito smo obhajali božične praznike, slavje rojstva našega Gospoda Jezusa Kristusa. Ob lepi udeležbi smo na božični dan prejeli tudi »HIŠNI ŽEGEN« v spomin na božič in na 25 let naše samostojnosti in demokracije.
S svojimi umetninami »Oznanjenje«, »Rojstvo« in »Trije kralji« nam je božič približala tudi akademska slikarka Jana Vizjak.

Godovi in prazniki 

• Nedelja, 8. 1.: Nedelja JEZUSOVEGA KRSTA.
• Ponedeljek, 9. 1.: sv. Hadrijan, opat in Pij IX., papež.
• Torek, 10. 1.: sv. Gregor Niški, škof – cerkveni učitelj, in sv. Agaton, papež.
• Sreda, 11. 1: sv. Pavlin Oglejski, škof.
• Četrtek, 12. 1.: sv. Tatjana (Tanja), mučenka.
• Petek, 13. 1.: sv. Hilarij (Radovan), škof – cerkveni učitelj.
• Sobota, 14. 1.: bl. Odón (Oton), prior v Jurkloštru.
• Nedelja, 15. 1.: 2. NEDELJA MED LETOM.

Dogodki pred nami 

• V nedeljo, 8. 11., bo sv. mašo ob 9. uri daroval nadškof Stanislav Zore. Med sv. mašo bo bogoslovcem podelil službi bralca in mašnega pomočnika. Ob 15.30 bo molitvena ura pred Najsvetejšim.
• V ponedeljek, 9. 1., bo večerna maša z večernicami za duše v vicah. Po maši bo seja župnijskega pastoralnega sveta in srečanje srednješolske mladine.
• V torek, 10. 1., bo večerna maša z večernicami. Ob 18.30 bo katehumenat.
• V sredo, 11. 1. bo ob 9.30 sestanek za prijavljene in morebitne druge udeležence tečaja za preprečevanje padcev; ob 19.15 bo mistagogija – verouk za odrasle.
• V četrtek, 12. 1., bo po večerni maši srečanje za študente.
• V petek, 13. 1., bo ob 15.00 ura Božjega usmiljenja in sveta maša.
• V soboto, 14. 1., bodo ob 8.30 hvalnice.
• V nedeljo, 15. 1., bo ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim. Ob 16.00 sveta maša za sodelavce Karitas, ki jo daruje nadškof Zore – sledilo bo odprtje razstave Umetniki za Karitas v Galeriji Družina na Krekovem trgu 1.
• V sredo, 18. 1., bo ob 18.30 sv. maša ob začetku tedna molitve za edinost kristjanov.
• V soboto, 21. 1., bo ob 16.00 slovesna sv. maša ob začetku postopka za beatifikacijo dr. Antona Strleta.
• V sredo, 25. 1., bo ob 18.30 sklep tedna za edinost kristjanov.

Umetniki za Karitas 

V nedeljo, 15. januarja 2017, bo ob 17.00 v Galeriji Družina, Krekov trg 1 odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 22. mednarodni likovni koloniji Umetniki za Karitas. Geslo 22. kolonije in razstav 2016/2017 je »Pogum vse ljudstvo v deželi, govori Gospod« (Ag 2,4).
Izkupiček posvojenih likovnih del bo namenjen za pomoč ljudem v stiski. Ob 16.00 bo v ljubljanski stolnici sveta maša, ki jo bo za pogum in podporo vsem bratom in sestram v stiski ob somaševanju duhovnikov daroval nadškof Zore.
Pri sveti maši se bomo v molitvi spomnili tudi gospodarja Hieronima s Sinjega vrha, ki je mesec dni po koloniji Umetniki za Karitas odšel v večnost.

Tečaj za preprečevanje padcev za kakovostno starost 

V sredo, 11. januarja, bo ob 9.30 prvo srečanje vseh, ki ste se prijavili na tečaj za preprečevanje padcev za kakovostno starost. Povabljeni tudi še drugi. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com

Misel tedna 

Papež Frančišek v Pismu škofom na praznik nedolžnih otrok: »Krščansko veselje ni veselje, ki se ustvarja na robu resničnosti, ki bi jo kratko malo prezrli ali se delali, da ne obstaja. Krščansko veselje se poraja iz klica – iz istega, ki ga je prejel sv. Jožef – 'vzeti' in varovati življenje, še posebej življenje teh svetih nedolžnih današnjega dne.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2017/01/02/pismo