TEDEN BOŽJE BESEDE 28. 1. 2024 - 4. 2. 2024

4. NEDELJA MED LETOM

 

»Hočem, da bi bili vi brez skrbi.« Cerkev ima vse poteze ustanove s hierarhično urejenostjo, kar po človeški plati ustvar­ja njeno enovitost. Njena edinost, kate­re simbol je sveti oče, je eno od znamenj Kristusove Cerkve. Vendar pa naj bi bili v njej bratski odnosi, da se ustvarja ob­čutje domačnosti; in to naj bi označeva­lo vse njene skupnosti. 

V prvem se razo­deva njena oblast, ker varuje in oznanja resnico, v drugi pa njeno služenje, ker je vse njeno delo namenjeno odreševanju. Ljudje to dvoje kar težko povežemo v eno. Oboje je seveda dar Božje ustano­vitve in je zato nepreklicna, neuničlji­va in nepremagljiva enota slog in pro­gram krščanskega bivanja. Na to, kako bo nihala med tema dvema robovoma, vplivajo tako človeški značaji kot druž­bene razmere. 

V preteklosti je kar pre­cej zanihala v smer poudarjanja oblasti, kar so verniki včasih tudi boleče občuti­li. Včasih je celo posnemala svetne usta­nove, namesto da bi gojila lastnega duha in bi se svet od nje učil zdravih razmerij in oblik oblasti. V tem sinodalnem doga­janju Cerkev pravzaprav išče ravnovesje med obojim. 

Ne moremo vsi presoja­ti in odločati, kaj je resnica, in tudi ne, kakšno naj bo ravnanje v skupnih zade­vah, ne more pa tudi en sam vedeti vse­ga, kaj je za občestvo in narod najboljše. Tako je Cerkev, čeprav včasih nekoliko nerodna, pravzaprav učiteljica demokra­cije, da bi se ta izognila avtokratskemu vodenju z ene in razpuščenosti z druge strani; tako Cerkev ostaja ustvarjalka edinosti. 

Demokracija ni v tem, da vsi glasujemo, kaj je res in prav, to ni stvar ne večine ne manjšine, resnica preprosto je, mi jo moramo odkriti, skupaj pa iska­ti, kako jo živeti. Tudi identiteta vodite­lja vsake krščanske skupnosti nosi po­teze te dvojnosti: je oblast in je služenje. 

Večkrat v zgodovini je Cerkev že reševa­la obstoj narodov in kultur, ki bi sicer iz­ginile. »Včasih je bilo tako, danes je dru­gače,« ne gradi zgodovine. So resnice, ki so večne, ne le v matematiki, tudi v živ­ljenju, in te je treba spoznati, sicer živ­ljenje bolj uničujemo kot gradimo. Kdor prav sprejema te večne resnice, bo skr­ben, ne bo pa v skrbeh.

Anton Slabe

 

JUBILEJNO LETO 2025 LETO VERE »Romarji upanja«

Papež Frančišek je že na začetku leta 2022 v pismu msgr. Rinu Fisichelli, predsedniku Papeškega sveta za po­speševanje nove evangelizacije, ki je pooblaščen za pripravo in izvedbo sve­tega leta, izpostavil nekatere smernice ter geslo svetega leta 2025. Po težkem obdobju pandemije naj bi jubilej po­magal »oblikovati ozračje upanja in zaupanja« kot »znamenje ponovnega preporoda«. Papež med drugim pravi: »Ohraniti moramo plamen upanja, ki nam je bil podarjen, in storiti vse, da bi vsi ponovno pridobili moč in gotovost ter zrli v prihodnost z od­prtim umom, zaupljivim srcem in daljnovidnim razumom. Priha­jajoči jubilej bo zelo koristen pri ustvarjanju ozračja upanja in za­upanja kot znamenje ponovnega preporoda, katerega nujnost čuti­mo vsi. Zato sem zanj izbral vodilo, ki se glasi Romarji upanja.

Treba bo poiskati načine, da bomo sveto leto pripravili in praznovali z močno vero, živim upanjem in de­javno ljubeznijo. Treba bo ugotovi­ti, kako iz tega milostnega trenut­ka narediti pomembno prizorišče za pastoralno oskrbo posameznih Cerkva, latinskih in vzhodnih, ki so v tem obdobju poklicane, da ok­repijo svojo sinodalno zavzetost. S tega vidika bo romanje naproti jubileju lahko okrepilo in izrazilo skupno pot, na katero je poklicana Cerkev, da bi bila vedno bolj zname­nje in orodje edinosti v harmoniji različnosti. Potrebna in pomemb­na bo pomoč pri ponovnem odkri­vanju zahtev splošne poklicanosti k odgovornemu sodelovanju ka­kor tudi pri vrednotenju karizem in služb, ki jih Sveti Duh nikoli ne preneha podeljevati za izgradnjo ene Cerkve.

 

LETO 2024 LETO MOLITVE

Na nedeljo Božje besede, 21. januarja, je papež Frančišek napovedal leto molitve kot leto priprave na jubilej 2025: »Dragi bratje in sestre! 

 

Naslednji meseci nas bodo pripeljali do odprtja Svetih vrat, s katerim bomo začeli jubilej. Prosim vas, da okrepite svojo molitev med pripravo, da bomo dobro prežive­li ta dogodek milosti in izkusili moč Božjega upanja. 

 

 

Zato danes začenjamo leto molitve. Leto, kije namenjeno ponovnemu odkri­vanju velike vrednosti in absolutne potrebe molitve, molitve v osebnem življenju, v življenju Cerkve, molitve v svetu.«

 

»Bodite veseli v Gospodu. Bodite varuhi svojih bratov in jih s svojim ravnanjem učite ljubezni.

Bodite stanovitni v vsem, v skladu z evangelijem,

polni gorečnosti in ljubezni do vseh. Ne pozabite, da bodo po ljubezni spoznali, da pripadate Kristusu; le z dobrimi deli bodo mnogi prišli do tega, da bodo verjeli v Boga Ljubezni. Samo ljubezen rešuje... Vedno se smejte.«

(Blažena Nuccia Tolomeo, laikinja)

STOLNICA NAŠ DOM

severna zakristija

Severna zakristija je danes name­njena hrambi raznih rekvizitov. V spomin na dela, ki so jih v cerkvi opravili v 19. stoletju, je župnik Jo­žef Zupan dal vzidati v severno steno zakristije ploščo z zanimi­vim napisom:

 

»Preč. g. KARL ZORN, * 1780, mašn. 1804, kor. 1825, stl. dek. 1851, + 1864, moj preljublj, fajm., skrbni duh. oče in sprednik, so po Ljubljani in pri duhovnih na de­želi nabirali darov (10.000) gld. ter se skoz 5 let pri obil­nih opoverah srč­no trudili in skrbe­li, da za Bogom gre le njim hvala, da imamo namesto prejšnega lesenega stropa lepo zidano kupljo. 

 

Stavbena gosposka v Ljublj. in na Dunaju se je zidanju upirala, rekoč, da so obloki in stebri prešibki. Zorn pokliče­jo še iz Cerkelj pri Kranji kmečk. zid. mojstra Matevža Medveda. Pri komisiji v cerkvi so bili škof Ant. Al., ljub. župan Hradecky, in poli­tična pa stavbena gosposka. 

 

Med­ved premeri vse in reče: Upam si izpeljati kupljo; teh res prešib. obl. jaz ne potrebujem; čez te bom zidal in dobro v stebre vprl nove močnej­še, in še le na nje zidal kupljo, ktero bodo pa stebri tako malo čutili, kakor jaz svoj klobuk.

 

Pričujoči se začudijo toliki bistroumnosti in radostno pritrdijo zidanju. Med­ved delo prične 19. apr. 1. 1841; že 19. jun. postavijo križ na kupljo; 17. okt. pa je bila vesela in slovesna zahvala. 

Cerkev je zidana 1701­1707, posveč. 8. maja 1707, z belim in černim tlakom, marmorom in zlatom (300.000 platnic), Križevim potom olepšana 1859-1860. 

 

Postavil iz hvalež. in spoštv. JOŽ. SUPAN I. 1840 stl. kapl., 1855 kor.i.fajm. 1876 prošt.«

 

S tem zapisom zaključujemo obširno opisovanje stolnice in njene opreme, ki smo ga začeli sredi septembra leta 2018 (TBB št. 2050). Večina zapisov je povzetih, deloma razširjenih in dopol­njenih z nekaterimi drugimi podatki, iz Umetnostnega vodnika Ljubljanska stolnica dr. Ane Lavričeve. Dr. Lavričevi gre res vse priznanje in zahvala za tako obširno in temeljito delo o naši stolnici. Občasno bom na tem mestu še zapisal kakšen drobec iz zgodovi­ne, oznanil ali kronike naše župnije in stolnice kot zanimivost, pa tudi zato, da stvari ne gredo v pozabo.

 

DOGODKI PRED NAMI

•  V četrtek, 1. 2., bo po večerni sveti maši molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.

•  V petek, 2. 2., bodo svete maše po prazničnem redu. Sveto mašo ob 9.00 bo daroval škof msgr. dr. Franc Šuštar. Ob 15.00 bo ura Božjega usmiljenja in po njej sveta maša. Pri vseh mašah bo blagoslov sveč.

•  V soboto, 3. 2., bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu. Pri vseh mašah boste lahko prejeli blagoslov svetega Blaža.

GODOVI IN PRAZNIKI

•   Nedelja, 28.1.: 4. nedelja med letom

•   Ponedeljek,29.1.: sv. Konstancij, škof

•  Torek, 30.1.: sv. Hijacinta Mariscotti, tretjerednica

•  Sreda, 31.1.: sv. Janez Bosko, ustanovitelj salezijancev

•  Četrtek, 1.2.: sv. Brigita Irska, opatinja

•  Petek, 2.2.: Jezusovo darovanje svečnica

•  Sobota, 3.2.: sv. Blaž, škof, mučenec

•   Nedelja, 4.2.: 5. nedelja med letom

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30 in ob 18.00: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

 

 

 

TEDEN BOŽJE BESEDE 21. 1. 2024 - 28. 1. 2024

3. NEDELJA MED LETOM  NEDELJA BOŽJE BESEDE

»Spreobrnite se in verujte evangeliju!« Presenetljivo je, da je Bog preroka Jona dejansko prisilil, da je po njegovi besedi opravil preroško poslanstvo v Ninivah. Rešitev ljudi v tem mestu je bila odvisna od tega, toda s tem tudi prerokovo spoznanje in spreobrnjenje.

In to je namen vse Božje besede: odrešitev človeka in poglabljanje njegovega razumevanja življenja. Človek spoznava svet in življenje najprej s svojimi pogledi in pametjo. Pa že sebe težko razumemo, še težje druge, povsem nemočni pa smo, ko gre za spoznavanje življenja onkraj smrti, v večnosti. Zaradi kraljevega nerazumevanja resnice se je Janez znašel v ječi, zaradi sovraštva njegove žene pa izgubil življenje.

Zaradi ujetosti v človeško domišljavo pamet, v njene sebične načrte in račune imamo tako zamazan svet in toliko nasilja, izkoriščanja, prav težnje po uničevanju in ustvarjanju trpljenja, zavoženost mišljenja in ravnanja vse do bolestne pokvarjenosti misli. Ko se človek zapre pred Božjo besedo. Kako drugačna pričevanja vidimo na bregu jezera med preprostimi, pa poštenimi ribiči, ki jim je v preprosti, a trdni veri ostala slutnja skrivnosti in želja po spopolnjevanju srca. Pa tudi niso vedeli, kaj je v njih. Jezus jim je pokazal.

Verjeli in sprejeli so. Ko govorimo o Božji besedi, ni to na prvem mestu beseda Svetega pisma, ampak tista njegova beseda, ki je ostala tudi po grehu v človeškem srcu. To je v vsakem človeku glas njegove vesti. Tudi prvo dejanje vere je prav zvestoba vesti, to je iskrenost pred samim seboj. Saj jo preplavljajo čustva in strasti, odvisnost od drugih ljudi, navad, družbene kulture, zamegljujejo jo osebni grehi; nikoli pa je ne morejo povsem izničiti.

Mnogi jo enačijo s svojimi mislimi, kar pa še zdaleč ni isto. Zato so prisege na svojo vest zelo nezanesljive. Vest je treba vzgajati, oblikovati. Naravna podlaga zanjo so Božje zapovedi, vdelane v človeško naravo. Z njimi usklajena vest pa je prava vodnica človekovega ravnanja. V tako dušo Božja beseda pade kot razsvetljenje in odrešenje. Le vzemimo s seboj odpev psalma: »Svoja pota, Gospod, mi daj spoznati.«

Anton Slabe

TEDEN EDINOSTI  »Ljubi Gospoda, svojega Boga ... In svojega bližnjega kakor samega sebe« (Lk 10,27).

 Obhajanje tedna molitve za edinost v tem letu je v znamenju ozaveščanja, da je sestavina ekumenskega gibanja tudi »ekumenizem krvi«. Krščanstvo je danes na svetu najbolj preganjana vera. Štiri petine vseh ljudi, ki so preganjani zaradi vere, so kristjani. Tudi to je razlog, da so besedila za letošnji teden edinosti pripravili preganjani kristjani iz afriške države Burkine Faso, kjer so tako katoličani kot protestanti žrtve divjanja islamskih teroristov.

Kristjani proti sovraštvu postavljajo ljubezen, zato so za glavno misel izbrali Jezusovo zapoved ljubezni do Boga in bližnjega. Ekumenizem je bistvena sestavina sinodalnega procesa, ki poteka v katoliški Cerkvi.

Sinoda pomeni »skupno hojo« ali »skupno pot« tistih, ki verujemo v Jezusa Kristusa, ki je sebe imenoval »Pot«. Ekumensko gibanje je v bistvu »sinoda«, »skupna hoja«. Po papežu Frančišku vsebuje troje: »skupaj hoditi, skupaj moliti in skupaj sodelovati«. Letos obhajamo tudi ekumenski jubilej, saj bo 21. novembra minilo šestdeset let, ko je 2. vatikanski koncil razglasil konstitucijo o Cerkvi, odlok o ekumenizmu in odlok o katoliških vzhodnih cerkvah.

S temi dokumenti se je Cerkev pridružila ekumenskemu gibanju, ki je vzklilo pretežno v anglikanskem okolju, in podala svoja načela za sodelovanje.

STOLNICA  NAŠ DOM 

Glavna zakristija

V letih 1708-1709 so zakristijo opremili še z dvema klečalnikoma, ni pa znano, ali ju je zasnoval in izdelal še Jožef Menner ali morda že Janez Pergman, ki je leta 1710 v cerkvi napravil prižnico in balkona na stranskih korih. Kovaška dela je opravil Matija Gorše.

Klečalnika, povezana s stensko oblogo, sta bila nameščena pod oknoma levo in desno od lavaboja, po obnovi zakristijske opreme, ki jo je v letih 1970-1973 izpeljal arhitekt Anton Bitenc, pa ju nadomeščata predalčni omari (stenska opaža sta ohranila enako zalomljene profilirane okvirje). Med zakristijsko opremo naj omenimo še stoječo (podno) uro, ki jo je izdelal ljubljanski urar Anton Regali (Regally), ki je konec leta 1802 dobil obrtno dovoljenje in meščanske pravice.

Je ena izmed njegovih petih znanih ohranjenih ur, ki je nastala po naročilu za ta prostor. Gre za visoko podno uro z bidermajersko zasnovanim lesenim ohišjem, nastalim v 20. ali 30. letih 19. stoletja. Na njeni veliki, belo emajlirani številčnici z rimskimi številkami je izpisana Regalijeva signatura. Ura na eno utež še danes deluje in tako že dvesto let meri čas.

Lep in zanimiv je tudi po načrtu arhitekta Ivana Pengova ml. izdelan vetrolov, kjer napis pod zgornjo karniso poudarja pomen kraja: Svet je ta prostor, v katerem svečenik moli (Locus iste sanctus est, in quo orat sacerdos).

Brušena stekla v njem so okrašena s simboli sv. Miklavža (zavihek škofovske palice, mitra, knjiga s tremi kroglami).

GODOVI IN PRAZNIKI

• Nedelja, 21. 1.: 3. nedelja med letom, nedelja Božje besede

• Ponedeljek ,22. 1.: sv. Vincencij (Vinko), diakon, mučenec

• Torek, 23. 1.: sv. Henrik Suzo, dominikanec

• Sreda, 24. 1.: sv. Frančišek Saleški, škof, cerkveni učitelj

• Četrtek, 25. 1.: Spreobrnitev apostola Pavla, praznik

• Petek, 26. 1.: sv. Timotej in Tit, škofa

• Sobota, 27. 1.: sv. Angela Merici, ustanoviteljica uršulink

• Nedelja, 28. 1.: 4. nedelja med letom, nedelja Božje besede

»Vse zaupajmo Bogu. Nič ni bolj pomembno kot biti eno z Njim. Dejanja so pomembnejša od teorije!« (Blaženi Jakob Gapp, duhovnik, mučenec)

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30 in ob 18.00: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

 

TEDEN BOŽJE BESEDE 17. 12. 2023-24. 12. 2023

2. NEDELJA MED LETOM

»Učenik, kje stanuješ?« Vprašanje, čisto mimo bistva, kakor v zadregi izgovorje­no. A pogovor se mora nekje začeti. Bog se razodeva temu, ki ga išče, želi ustvariti odnos z njim. Eli je vedel, kako Bog govori in kako je treba odgovoriti na njegov klic. To je dragocenost teologije. Samuel pa je bil deležen Božjega razodetja; sprejel ga je in mu služil zase in za narod. To pa je ve­ličina vere. Prva daje človeku znanje, dru­ga to znanje prevaja v resničnost, lepoto in moč življenja.

Kje torej prebivaš, naš Gospod? Ostani­mo kar pri tejle maši. Prvi duhovnikov pozdrav: »Gospod z vami« nas spomni na Jezusovo zagotovilo, da je on tam, kjer sta dva ali trije v njegovem imenu sku­paj, tudi on, naš Gospod, Emanuel, Bog z nami. Ne sama prisotnost v cerkvi, Jezu­sov duh ljubezni do Očeta v nas je pogoj, da se to uresničuje. V skupnem kesanju, kjer prepuščamo Bogu vsakdanje grehe in slabosti večji pač sodijo v zakramen­talno spoved nam Jezus po duhovniku tudi odpušča, če sta naše kesanje in volja za spreobrnjenje iskrena. Pred evangeli­jem nas duhovnik spet spomni, da je Gos­pod z nami. Vsa Božja beseda je njegova, evangelij skoraj neposredno iz njegovih ust.

Tako nekako raste njegova prisotnost v občestvu verujočih. Višek in polnost pa doseže v posvečenju. Zato po njem du­hovnik zakliče: »Skrivnost vere,« saj je tu Gospod med nami v telesu z vso svojo sve­tostjo in življenjem, smrtjo in vstajenjem in vanj smo pritegnjeni, če smo pri maši z duhom in srcem. Tak, poveličan, se zedini z nami, ko ga v obhajilu sprejemamo z vero in zaupanjem. In tako postajamo novi človek, prav spreminjamo se vanj. Jezusova spremenitev imena Petru naka­zuje prav to. Saj ostaja ribič, ohranja svoj temperament, toda postaja nosilec, srednik oznanila odrešenja.

Ni več le človek, ampak človek in Duh Boga v njem. Mor­da je med svetniki najbolj pretresljivo izpovedal dostojanstvo te posvečenosti Ignacij iz Antiohije: »Božjega kruha ho­čem, ki je telo Jezusa Kristusa, in za pi­jačo želim njegove krvi, ki je neminljiva ljubezen.«

Anton Slabe

VERSKA STATISTIKA ZA LETO 2023

Krsti: Krščenih je bilo 5 otrok, 2 dečka in 3 deklice; vsi so bili krščeni v prvem letu življenja. Dva sta bila iz cerkvenih zakonov, pri enem so starši samo civil­no poročeni, pri ostalih dveh pa živijo v zunajzakonski skupnosti.

Sveta birma: Štirje osnovnošolci, ki obiskujejo verouk v stolnici, bodo na binkošti, 19. 5. 2024 ob 9.00, pristopili k zakramentu svete birme.

Poroke: Cerkveni zakon so v stolnici sklenili trije pari.

Pogrebi: Cerkveno smo na Žalah po­kopali tri naše farane oz. obiskovalce stolnice, dva moška in žensko. Dva od teh sta umrla brez prejema zakramen­tov za umirajoče, eden pa je zakramen­te redno prejemal.

Nedeljniki: Število nedeljnikov se za­radi različnih vzrokov (starost, nedo­stopnost ...) počasi zmanjšuje. Pri je­senskem štetju smo jih tako našteli 625. vendar se obisk pri nedeljskih pa tudi delavniških svetih mašah zelo spreminja (niha), tako da je težko ugo­toviti neko »stalnost«.

Tudi zato se je težko odločiti, kako naj zmanjšamo število svetih maš, saj jih je še vedno veliko. Prav gotovo pa nas v bližnji pri­hodnosti čaka tudi to, če ne prej, pa, ko bo kateri od mašnikov onemogel. Zato sem vam hvaležen za vse molitve, ki jih namenjate za stolniške duhovnike.

Obhajil je bilo razdeljenih približno 50.000.

Verouk: Z veroukom bomo v letoš­njem letu zaključili, saj po birmi ne bo več otrok za poučevanje. Pravzaprav to ni nekaj nenavadnega, saj na ozem­lju stolne župnije skorajda ni družin z mlajšimi otroki, če pa so, so bolj kot ne oddaljene.

Se pa v zadnjem času kar nekaj vernih študentov zanima, da bi imeli svoja srečanja v naših prostorih, kar jim bomo seveda z veseljem omo­gočili.

VAŽNEJŠI DOGODKI IN PRAZNOVANJA V STOLNICI IN ŽUPNIJI V LETU 2023

• Petek, 6. 1.: Sveta maša zadušnica za zaslužnega papeža Benedikta XVI., predsednik SŠK dr. Andrej Saje. Zbor z orkestrom je izvajal Mozartov Requiem.

• Sreda, 8. 2.: Sveta maša za vse žive in pokojne umetnike in kulturnike, nadškof msgr. Stanislav Zore.

• Četrtek, 23. 2.: Sveta maša ob 30-letnici ustanovitve Slovenske škofovske konference, predsednik SŠK dr. Andrej Saje.

• Ponedeljek, 6. 3.: Sveta maša v okviru Tomaževe proslave na Teološki fakulteti, nadškof msgr. Stanislav Zore.

• Sobota, 18. 3.: Sveta maša ob občnem zboru škofijske Karitas, nadškof msgr. Stanislav Zore.

• Četrtek, 6. 4.: Krizmena sveta maša.

• Ponedeljek, 10. 4.: Zahvalna sveta maša ob 80-letnici stolnega prošta, prelata Jožefa Lapa.

• Torek, 11. 4.: Sveta maša ob obletnici smrti nadškofa msgr. Alojza Urana, nadškof msgr. Stanislav Zore.

• Od 25. do 27. 4.: Konferenca predstavnikov za katehezo pri Svetu evropskih škofovskih konferenc. Somaševanje udeležencev v stolnici.

• Četrtek, 25. 5.: Slovesna arhierejska liturgija po vzhodnem obredu v slovenščini. Križevski vladika msgr. Milan Stipic in Slovenski ekumenski zbor.

• Petek, 26. 5.: Sveta maša ob spominu umora prof. Lamberta Erlicha, nadškof msgr. Stanislav Zore.

• Ponedeljek, 29. 5.: Celodnevno

češčenje ob godu sv. Maksima Emonskega.

•  Sreda, 14. 6.: Sveta maša za člane Malteškega viteškega reda, nuncij msgr. dr. Jean-Marie Speich.

•  Petek, 16. 6.: Sveta maša in srečanje za starejše in bolnike, kanonik prelat Vinko Vegelj.

•  Nedelja, 18. 6.: Posvečenje štirih stalnih diakonov.

•  Sreda, 21. 6.: Sveta maša za domovino.

•  Ponedeljek, 26. 6.: Sveta maša ob godu sv. Jožefmarija Escrivaja, novomeški škof dr. Andrej Saje.

•  Sreda, 29. 6.: Mašniško posvečenje Blaža Zorka iz Kosez.

•  Sreda, 6. 7.: Sveta maša ob koncu oboroženih spopadov in zmage v vojni za Slovenijo, škof dr. Anton Jamnik.

•  Sobota, 8. 7.: Sveta maša ob obletnici smrti Božjega služabnika nadškofa Antona Vovka, nadškof msgr. Stanislav Zore.

•  Sreda, 23. 8.: Sveta maša ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov, nadškof msgr. Stanislav Zore.

•  Torek, 10. 10.: Sveta maša ob začetku akademskega leta, nadškof msgr. Stanislav Zore.

•  Sreda, 25.10.: »Rdeča maša« za pravnike ob začetku sodnega obdobja, škof dr. Anton Jamnik.

•  Ponedeljek, 30. 10.: Taizejska molitev, odbor za pripravo Evropskega novoletnega srečanja mladih.

•  Ponedeljek, 13. 11.: Zahvalna sveta maša ob 30-letnici Zavoda sv. Stanislava, nadškof msgr. Stanislav Zore.

•   Nedelja, 19. 11.: Sveta maša ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč, prošt prelat Jožef Lap.

•  Ponedeljek, 20. 11.: Sveta maša s slovenskimi škofi v okviru zasedanja Slovenske škofovske konference.

•  Nedelja, 26. 11.: Sveta maša s koralnim petjem.

•  Nedelja, 3. 12.: Sveta maša za prof. Jožeta Trošta, nadškof msgr. Stanislav Zore, MePZ Anton Foerster in stolni zbor.

•  Sreda, 6. 12.: Celodnevno češčenje ob godu sv. Miklavža.

•  Nedelja, 17. 12.: Podelitev Svetih pisem katehumenom, nadškof msgr. Stanislav Zore.

•  Četrtek, 21. 12.: Sveta maša za domovino, nadškof msgr. Stanislav Zore.

•  29. in 30. 12.: Taizejska molitev v okviru Evropskega novoletnega srečanja mladih.

Koncerti v stolnici:

•  Četrtek, 1. 6.: Koncert zbora Bob Cole Conservatory Chamber Choir z Univerze v Kaliforniji ter Ljubljanskih madrigalistov.

•  Sreda, 14. 6.: Koncert renesančnih motetov »Renesančno zvočno bogastvo iz Hrenovih kornih knjig«. Zbor Vokalne akademije v Ljubljani.

•  Petek, 16. 6.: Koncert cerkvenega pevskega zbora iz Michigana ter Vox Medicorum.

•  Nedelja, 18. 6.: Koncert zbora župnije sv. Luka iz Kolorada.

•  Četrtek, 22. 6.: Koncert zbora lužiških Srbov iz Nemčije.

•  Četrtek, 29. 6.: Koncert zbora Trinity College Choir iz Oxforda.

•  Ponedeljek, 3. 7.: Koncert dečkov iz Lyona.

•  Sobota, 2. 9.: Orgelski koncert Cesareja Mancinija, organista in regensa chori iz katedrale v Sieni.

•  Sreda, 27. 9.: Koncert klasične sakralne glasbe za mir v svetu.

•  Petek, 20. 10.: Koncert zborov v okviru evropske turneje WeAreSinging

iz Madžarske, Romunije, Slovaške, Avstrije in Češke.

•  Petek, 15. 12.: Orgelski koncert organista Johannesa Gefferta iz Bonna.

•  Sreda, 20. 12.: Koncert študentov Akademije za glasbo pod vodstvom prof. Toneta Potočnika, »o« antifone.

•  Sobota, 23. 12.: Koncert Slovenskega baročnega orkestra.

•  Ponedeljek, 25. 12.: Koncert kvarteta Do.

Predavanja v stolnici:

•  Sobota, 14. 1.: Srečanje za bralce, prof. Jože Faganel.

•  Četrtek, 19. 1.: Predavanje dr. Luke Vidmarja o baronu Žigu Zoisu kot političnem strategu.

•  Petek, 10. 2.: Predavanje dr. med. Ane Ramovš o sinodi in sinodalnosti.

•  Petek, 17. 3.: Predstavitev knjige

Boštjana M. Turka, Vojna za mir ter pogovor z avtorjem.

•  Četrtek, 20. 4.: Pogovorni večer o kulturi: Od lepote k resnici. Dr. Jožef Muhovič, dr. Ignacija Fridl Jarc, p. dr. Edvard Kovač.

•  Četrtek, 18. 5.: Predavanje mag. Igorja Omerze, Dokumenti v arhivih zgodovine.

•  Četrtek, 21. 9.: Predavanje Renske Svetlin, Prva akademska kiparka Karla Bulovec Mrak in slovenski škofje.

•  Četrtek, 19. 10.: Predavanje dr. Mateja Kovača, Primerjava tranzicije v Sloveniji in na Hrvaškem.

•  Četrtek, 16. 11.: Predavanje inž. Antona Lesnika, Zgodbe, ki jih pišejo drevesa.

•  Četrtek, 21. 12.: Predstavitev knjige Boštjana M. Turka, Prazniki ter pogovor z avtorjem.

DOGODKI PRED NAMI

•  V nedeljo, 14. 1., ob 16.00 bo pri maši sodeloval MePZ Anton Foerster in imel po maši krajši koncert. Lepo vabljeni!

•  V četrtek, 18. 1., bo ob 19.15 v župnišču v dvorani predavanje in pogovor z dr. Gabrijelom Kavčičem, tiskovnim predstavnikom SŠK. Lepo vabljeni!

•  V soboto, 20. 1., bo ob 15.00 v stolnici »zaključna« taizejska molitev. Lepo vabljeni!

GODOVI IN PRAZNIKI

•  Nedelja, 14. 1.: 2. nedelja med letom

•  Ponedeljek,15. 1.: bl. Absalom, koprski škof

•  Torek, 16. 1.: sv. Honorat, škof

•  Sreda, 17. 1.: sv. Anton (Zvonko), puščavnik

•  Četrtek, 18. 1.: sv. Marjeta Ogrska, kneginja

•  Petek, 19. 1.: sv. Makarij Aleksandrijski, opat

•  Sobota, 20. 1.: sv. Fabijan in Sebastijan, mučenca

•  Nedelja, 21. 1.: 3. nedelja med letom, nedelja

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30