Follow by Email

sobota, 17. marec 2018

Teden Božje Besede 18. 3. 2018-25. 3. 2018


Kratek odlomek iz pisma Hebrejcem nam želi v bližajočih se dneh Kristu­sovega trpljenja, smrti in vstajenja prikazati, kako se v Jezusu uresni­čuje temeljno poslanstvo ve­likega duhovnika. V stari zavezi je bil Aron oče du­hovniškega rodu in prvi veliki duhovnik Božjemu ljudstvu, v novi zavezi pa se ta služba »dopolni« v Je­zusu Kristusu. Na začetku poglavja Pavel lepo razloži, ka­kšna je narava vsakega duhovništva: da je vzet izmed ljudi in postavljen za ljudi. Nič drugače ni z Jezusom: tudi on ni samega sebe poveličal, da bi po­stal veliki duhovnik, ampak je dobil duhovništvo, ker je rojen od Boga. Jezusa so njegove zemeljske preizku­šnje približale ljudem, zato mu lahko popolnoma zaupamo, niso pa ga od­daljile od Boga, saj pred grehi ni klo­nil. Naloga velikega duhovnika je, da pred Boga prinaša daritve in žrtve za grehe: svoje in grehe vsega ljudstva. Daritev, ki je povezana tudi z njego­vim grehom, kaže duhovnika soli­darnega z ljudmi vpričo Boga. Jezus pa, ki je bil preizkušan v vsem, razen v grehu, je to solidarnost »pokazal« s tem, da je tudi sam okusil skušnja­ve, trpel, poznal človeško slabost, preizkušnje in strah pred smrtjo. Zato je bila njegova daritev »z moč­nim vpitjem in solzami«. Jezus pa ni bil »solidaren« samo z ljudmi, pač pa v po­korščini tudi s svojim Oče­tom. Prav s pokorščino (»poslušno­stjo«) je »dosegel popolnost in postal vsem, ki so mu poslušni, počelo več­nega odrešenja«. V tem je velik nauk za vse krščene, ki nosimo v sebi du­hovniško službo: duhovnik lahko postane samo, kdor priznava svo­jo odvisnost od Boga in je pred njim majhen in ponižen; tiste, ki se želijo polastiti duhovništva zato, da bi bili več kot drugi, pa Bog zavrže.
Roman Starc
Po uvodnih razmišljanjih je papež Fran­čišek začel z razlago posameznih delov svete maše. Mašo sestavljata dva dela. To sta besedno in evharistično bogoslužje, ki sta med sabo tako tesno povezana, da predstavljata eno samo bogoslužno deja­nje. Gre za celoto, ki je ni mogoče ločiti. Za boljše razumevanje je zato potrebno poznati sveta znamenja, da sveto mašo lahko v polnosti živimo in okušamo vso njeno lepoto.
Ko se ljudstvo zbere, se začne obhaja- nje z začetnim obredom, ki vsebuje: vstop mašnika, pozdrav: »Gospod z vami« ali »Mir z vami«, kesanje: »Vse­mogočnemu Bogu«, Gospod usmi­li se (Kyrie eleison), slavo in glavno prošnjo (»kolekto«, molitev zbiranja). Tako se imenuje zato, ker duhovnik v njej povzame misli, namene in pro­šnje vseh zbranih vernikov in jih kot molitev dviga v nebo. Namen tega uvoda je, da bi zbrani verniki obliko­vali skupnost ter se pripravili, da bi z vero prisluhnili Božji besedi in vred­no obhajali evharistijo. Maša se začne z znamenjem križa, saj s tem začnemo kot skupnost časti­ti Boga. Zaradi tega je pomembno, da ne zamudimo, ampak pridemo toliko prej, da lahko pripravimo svoje srce za to obhajanje skupnosti.

Oltar je Kristus

Medtem ko običajno pojemo vsto­pno pesem, gre duhovnik v procesi­ji z drugimi bogoslužnimi sodelavci do prezbiterija in tam v znamenje češčenja s poklonom pozdravi oltar, ga poljubi in ga pokadi, če se uporablja kadilnica. Zakaj? Zato, ker je oltar Kri­stus, podoba Kristusa. Ko gledamo ol­tar, gledamo tja, kjer je Kristus. Te ge­ste, ki jih morda mnogi ne opazijo, so zelo pomembne, saj od vsega začetka izražajo, da je maša srečanje ljubezni z Gospodom, ki je s tem, da je »daro­val svoje telo na križu ..., postal oltar, žrtev in duhovnik«. Oltar je središče delovanja milosti pri evharistiji, zato je vsa skupnost zbrana okoli oltar­ja, ki je Kristus. Ne zato, da bi gledali drug drugega, ampak da gledamo Kri­stusa, ki je v središču skupnosti.

Znamenje križa

Sledi znamenje križa, saj se bogoslužno dejanje vrši »v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha«. Vsa molitev se torej giblje, če tako rečemo, v pro­storu Svete Trojice, ki je prostor brez­mejnega občestva, saj ima tako izvir kot cilj v ljubezni Troedinega Boga, ki se je izrazila in se nam podarila s Kristusovim križem. Njegova ve­likonočna skrivnost je namreč dar Svete Trojice, saj evharistija izhaja iz njegovega prebodenega srca. S tem, ko napravimo znamenje križa, se ne spominjamo samo svojega krsta, ampak potrjujemo, da je bogoslužna molitev srečanje z Bogom v Kristusu, ki se je za nas učlovečil, umrl na kri­žu in veličasten vstal.

Pozdrav

Duhovnik zatem pozdravi z bogoslužnim pozdravom: »Gospod z vami« ali njemu podobnim (kar ne­kaj jih je namreč), občestvo pa od­
govori: »In s tvojim duhom.« S tem vstopamo v dialog, v simfonijo, v ka­teri odmevajo različni odtenki gla­sov, vključno s tišino, da se ustvari »skladnost« med vsemi udeležen­ci in da prepoznamo, da nas vodi k skupnemu cilju edini Duh. Duhov­nikov pozdrav ter odgovor ljudstva razodevata skrivnost zbrane Cer­kve. S tem se izrazi ista vera in vzaje­mna želja, da smo z Gospodom in da živimo v edinosti z vso skupnostjo.

Kesanje

Ze takoj na začetku je tudi zelo gan­ljiv trenutek, ko nas voditelj bogo­služja povabi k priznanju lastnih grehov. Vsi smo grešniki, zato naj­prej prosimo za odpuščanje. Gre za veliko več kot samo to, da pomislimo na storjene grehe; gre za povabilo, da z vso ponižnostjo in iskrenostjo pred Bogom in pred skupnostjo, pred bra­ti in sestrami izpovemo, da smo gre­šniki. Če je evharistija v resnici veli­konočna skrivnost, torej Kristusov prehod iz smrti v življenje, moramo najprej prepoznati, kaj nas dela mr­tve, da bomo lahko z njim vstali v novo življenje. To nam da razumeti, kako pomembno je kesanje.
Povzeto in deloma prirejeno po: Radio Vatikan/splet

POSTNI SIMBOL - KRIŽ

Križ - dvoje grobo obtesanih brun, zbitih skupaj v strašno mučilno na­pravo. Ves postni čas nas že
nagovar­ja, opominja in spominja na tiste stra­šne trenutke, ki jih je moral Jezus prestati za odrešenje padlega človeka. Vsako človeško življenje je bolj ali manj zaznamovano s tem znamenjem križa - s trpljenjem. Ni člo­veka, ki ne bi nikoli doživel preiz­kušenj, ki jih prinaša to trpljenje. Zakaj trpim? Zakaj ravno jaz? To so skrivnostna vprašanja, na katera človek včasih zaman išče odgovor. Pa vendar ... najti ga more le on sam. Ni lahko osmisliti nečesa, kar je, človeško gledano, slabo. Je pa edina pot, ki vodi navzgor k večnemu Do­bremu, k Bogu.


Trpljenje nas prečiščuje, prenavlja in dela iz nas nove ljudi. Je nepresta­ni boj med dobrim in slabim, ki div­ja v naših dušah.

Jezus je dobro vedel, da sami s svojo grešno naravo ne bomo zmogli tega boja, zato je šel na križ. Šel je zato, da nam z njega lahko deli svoje mi­losti in nam preko njega kaže pravo pot zveličanja. Priti do tega spozna­nja ni lahko, je pa odrešujoče.
    V četrtek, 15. 3., nas je pri večer­ni sveti maši ob 18.30 s postnim go­vorom nagovoril pomožni škof dr. Anton Jamnik.
    V ponedeljek, 19. 3., bomo ob­hajali slovesni praznik sv. Jože­fa. Svete maše bodo po prazničnem redu. Začetek tedna družine.
    V petek, 23. 3., bo ob 16.00 sveta maša in srečanje starejših in bolni­kov. Pri maši boste lahko prejeli za­krament bolniškega maziljenja, po njej pa bo prijateljsko druženje v župnišču. Maševal bo škof msgr. dr. Franci Šuštar.
    V soboto, 24. 3., bo liturgično pra­znovanje slovesnega praznika Mari­jinega oznanjenja. Svete maše bodo po običajnem sobotnem razporedu.
    Na cvetno nedeljo, 25. 3., bo pri vseh mašah blagoslov butaric in zele­nja, slovesni blagoslov s procesijo ob 9.00 pa bo vodil škof msgr. dr. Anton Jamnik. Zbrali se bomo na nadškofij­skem dvorišču. To nedeljo začnemo s celodnevnim spovedovanjem.
    Nedelja, 18. 3.: 5. postna, tiha ne­delja, papeška nedelja
    Ponedeljek, 19. 3.: sv. Jožef, slove­sni praznik
   Torek, 20. 3.: sv. Klavdija, mučenka
    Sreda, 21. 3: sv. Serapion, škof, mučenec
    Četrtek, 22. 3.: sv. Lea, spokornica
    Petek, 23. 3.: sv. Alfonz Turibij iz Mongroveja, škof
    Sobota, 24. 3.: liturgično prazno­vanje Gospodovega oznanjenja
    Nedelja, 25. 3.: cvetna nedelja
»Dobri Bog, usmiljen si do vseh stvari. Zaradi naše pokore nam odpuščaš grehe in nam prizanašaš.« (Mdr 11,24-25.17)
Lepo vabljeni k sveti maši s postnim govorom, ki ga bo v četrtek, 22.v 3., ob 18.30 imel škof msgr. dr. Franci Šuštar.
»O pridite, stvari, kaj, glejte, se godi: edini Božji Sin strašno za nas trpi.«
je v stolnici vsak petek ob 8.30 in po sveti maši ob 18.30 ter ob nedeljah ob 15.30. Lepo vabljeni!
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30. Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00.
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.