četrtek, 15. marec 2018

Teden Božje Besede 11. 3. 2018-18. 3. 2018


Kakor balzam za dušo so tokratne Pavlove besede iz pisma Efežanom. Zdi se, kakor da je v hipu pozabil vse opomine in svarila, ki jih je do­tlej izrekel, ter jih zamenjal z
»visoko pesmijo« Božjemu usmiljenju in njegovi lju­bezni.
Da bi še bolj poudaril, kaj to pomeni, na začet­ku poglavja zapiše, da je človek, dokler živi v grehu, mrtev in mu ni rešitve: »Tudi vi ste bili mrtvi zaradi svojih pre­stopkov in grehov, v katerih ste ne­koč živeli na način tega sveta.« Nato pa nastopi »Bog, ki je bogat v usmi­ljenju« in poseže v zgodovino člo­veštva. Njegov edini nagib pri tem je Božja milost, ki nam jo je izkazal »zaradi velike ljubezni, s katero nas je vzljubil« in »nas skupaj s Kristu­som obudil«. V resnici ni bilo na nas nič takega, kar bi moglo pritegniti tolikšno Božjo ljubezen; a zanjo je značilno ravno to, da ne potrebuje - z razliko od človeške ljubezni -, da bi jo pritegnilo ljubljeno bitje. Šele z Božjo ljubeznijo človek postane vre­den, da ga Bog ljubi. To svojo ljube­zen do nas pa Bog izkazuje (to Pavel zapiše Rimljanom) s tem, »da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki«. Pavel večkrat zapiše, da smo bili rešeni po milo­sti, tu pa poudari, da se je to zgodilo zaradi vere: »Z milostjo ste namreč odre­šeni po veri.« Kajti samo vera je lahko človekov delež pri odreše­nju, pa še ta ni njegova zasluga, am­pak je to Božji dar. Človekova dela tu »nič ne štejejo« in se z njimi ne more ponašati. Pavel iz lastne izkušnje do­bro ve, kaj pomeni, če se človek po­naša s svojimi deli in misli, da lahko že zaradi njih doseže usmiljenje. Od­rešenje torej ni »iz del«, je pa človek »ustvarjen v Kristusu Jezusu za do­bra dela«, zato moramo v njih živeti.
Roman Starc
V uvodu v tokratno katehezo je papež poudaril, da je nedeljsko obhajanje evharistije »središče življenja Cerkve«. Kristjani gremo k nedeljski maši, da bi se srečali z vstalim Gospodom. Ali bolje rečeno, da bi pustili, da nas on sreča, da bi poslušali njegovo besedo, se okrepčali na njegovi gostiji in tako postali Cerkev oziroma njegovo mi­stično telo, ki danes živi v svetu.
To so od vsega začetka razumeli tudi Jezusovi učenci, ki so evharistično srečanje obhajali z Gospo­dom na dan v tednu, ki so ga Jud­je imenovali 'prvi dan v tednu', Rimljani pa 'dan sonca', kajti na ta dan je Gospod vstal od mrtvih, z njimi je govoril, jedel, dal jim je Svetega Duha. Tudi izlitje Duha na binkošti se je zgodilo v nedeljo, pet­deseti dan po Jezusovem vstajenju. Zaradi tega je nedelja za nas sveti dan, posvečen z evharističnim obhajanjem, živo navzočnostjo Go­spoda med nami in za nas. Prav maša naredi nedeljo krščansko, saj je v središču krščanske nedelje. Ka­kšna je namreč nedelja za kristja­na brez srečanja z Gospodom? Obstajajo krščanske skupnosti, ki žal ne morejo biti deležne maše vsako nedeljo. Kljub temu pa so tudi one poklicane, da se na ta sveti dan zberejo v molitvi v Go­spodovem imenu, poslušajo Božjo besedo in ohranjajo živo željo po evharistiji.
Nekatere sekularizirane družbe so izgubile krščanski čut za nede­ljo, osvetljeno z evharistijo. V ta­kšnih sredinah je treba ponovno obuditi ta čut in zavest, da bi se povrnil pomen praznika, veselja, župnijske skupnosti, solidarnosti, počitka, ki krepi dušo in telo. Uči­teljica vseh teh vrednot je evharistija, nedeljo za nedeljo. Zato je drugi vatikanski koncil želel pou­dariti, da je nedelja prvi in glavni praznični dan, ki ga je treba pripo­ročati in vpeljati v pobožnost ver­nikov, da bo postal tudi dan vese­lja in počitka.
Počitka od dela v nedeljo v prvih stoletjih ni bilo; gre za poseben kr­ščanski prispevek. Po svetopisem­skem izročilu so Judje počivali v soboto, medtem ko v rimski druž­bi tak dan ni bil predviden. Šele krščanski čut, ki ga je spodbudi­la evharistija, da živimo kot sino­vi in ne kot sužnji, je pripeljal do tega, da je nedelja skoraj povsod postala dan počitka. Brez Kristusa smo obsojeni, da nam gospodarijo dnevna utruje­nost, zaskrbljenosti in strah pred jutrišnjim dnem. Nedeljsko sreča­nje z Gospodom pa nam daje moč, da svoj vsakdan živimo v zaupa­nju in pogumno ter z upanjem ho­dimo naprej.
Evharistično občestvo z Jezusom, Vstalim in večno Živim, je predo- kus nedelje brez konca, ko ne bo več nobenega napora, ne boleči­ne, ne žalovanja, ne solza, ampak samo veselje ob življenju v polno­sti in za vedno z Gospodom. Tudi o tem blaženem počitku nam govo­ri nedeljska maša, ko nas uči, da se vsak dan v tednu izročimo v roke Očeta, ki je v nebesih.
Kaj torej lahko odgovorimo ne­komu, ki nam pravi, da mu ne­deljska maša nič ne pomeni, ker je pomembno dobro živeti in lju­biti bližnjega? Res je, da se kako­vost krščanskega življenja meri po tem, koliko smo sposobni ljubiti, kakor je rekel Jezus: »Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen.« A kako lahko prakticiramo evange­lij, ne da bi nedeljo za nedeljo črpa­li potrebno moč iz neizčrpnega iz­vira evharistije? K maši ne gremo zato, da bi nekaj dali Bogu, ampak da bi od njega prejeli tisto, kar za­res potrebujemo. »Tebi naša hva­la ni potrebna, vendar pa nas po daru svoje ljubezni kličeš, da se ti zahvaljujemo. Naše hvalnice niče­sar ne dodajo tvoji veličini, a nam izprosijo milost, ki nas rešuje,« molimo pri maši. Zakaj torej iti k maši v nedeljo? Ne zadostuje odgovor, da je to zapoved Cerkve. Res je, da se na tak način ohranja vrednost nedelje, ni pa to samo po sebi dovolj. Kristjani mo­ramo sodelovati pri nedeljski maši, saj lahko samo s Kristusovo milo­stjo, z njegovo živo navzočnostjo v nas in med nami v praksi uresni­čujemo njegovo zapoved in smo tako njegove verodostojne priče.
Povzeto po: Radio Vatikan/splet
Potem, ko so vode odtekle in je Noe spustil z ladje goloba, ki mu je prinesel v kljunu oljčno vejico, je ta postala po vsem svetu simbol miru in novega upanja. Mir, ki je nastopil po potopu, je le­pa prispodoba za mir, ki naj bi nas spremljal skozi ves postni čas in nas uvajal v velikonočne skrivnosti. Celotno Jezusovo trpljenje, krvavi pot, bičanje in Golgota s strašnim križem so samo postaje na poti do pravega cilja, ki je popolna umiri­tev v Božji ljubezni. Jezusov veli­konočni pozdrav učencem: »Mir vam bodi« velja nam vsem. Trudi­ti se za mir, ki ga svet ne more dati, je naloga vsakega kristjana, ki se želi upodabljati po Vstalem. Oljka pa je tudi simbol plemenito­sti. Z njenim oljem so mazili kralje in z njenimi vejami so Judje poz­dravljali Kristusa pri njegovem vhodu v Jeruzalem.
Bodimo jim podobni in ga tudi mi sprejmimo medse. Ne samo na zu­naj, temveč naj zares zakraljuje v naših srcih. Naša življenja naj po­stanejo oljčne vejice v slavo Kri­stusa, vstalega in poveličanega.
    V četrtek, 15. 3., bo v stolnici ob 18.30 sveta maša za pokojne­ga g. Antona Drobniča, po njej pa srečanje v župnišču, kjer se bomo uglednega pokojnega člana Slo­venskih katoliških izobražencev spomnili v pogovoru.
    Na cvetni petek, 23.3., bo ob 16.00 sveta maša in srečanje sta­rejših in bolnih. Pri maši boste lahko prejeli zakrament bolniške­ga maziljenja, po maši pa bo prija­teljsko druženje.
    Torek, 13. 3.: sv. Leander Sevilski, menih, škof
    Četrtek, 15. 3.: sv. Ludovika de Marillac, redovnica
»Dobri Bog, usmiljen si do vseh stvari. Zaradi naše pokore nam odpuščaš grehe in nam prizanašaš.« (Mdr 11,24-25.17)
Lepo vabljeni k sveti maši s postnimi govori naših škofov, ki so vsak četrtek ob 18.30. 15. 3.: škof msgr. dr. Anton Jamnik 22. 3.: škof msgr. dr. Franci Šuštar
»O pridite, stvari, kaj, glejte, se godi: edini Božji Sin strašno za nas trpi.«
je v stolnici vsak petek ob 8.30 in po sveti maši ob 18.30 ter ob nedeljah ob 15.30. Lepo vabljeni! Križev pot v petek, 9. marca, zvečer, bodo pripravili člani ŽPS.
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30. Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00.
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/ 

Ni komentarjev:

Objavite komentar