Follow by Email

nedelja, 28. oktober 2018

Teden Božje Besede 28. 10. 2018-11. 11. 2018


Tudi v tokratnem nadaljevanju pi­sma Hebrejcem beremo o naravi in vlogi velikega duhovnika pri Judih ter poslanstvu, ki ga je nase kot veli­ki duhovnik Nove zaveze pre­vzel Jezus. V Stari zavezi je imelo duhovništvo tri glavne poteze: duhovnik je edini, ki se lahko bliža Bogu (svojo službo opra­vlja znotraj, za zagrinjalom), sprašuje Boga za svet in razglaša njegove odločitve in zakone ter daruje daritve zase in za ljudstvo: »Zato mora kakor za ljudstvo tudi zase darovati daritve za grehe.« S tem sta poudarjeni dve temeljni lastnosti duhovništva: glo­boka povezanost velikega duhov­nika in ljudi pred Bogom (»Je vzet izmed ljudi in postavljen ljudem v korist«) ter to, da je v polnosti dele­žen človeške narave (tudi njega ob­daja slabost in mora darovati tudi za svoje grehe).

V Stari zavezi imamo več pripove­di o tem, kako Bog kliče ljudi v do­ločeno službo (Mojzesa za voditelja Božjega ljudstva, Izaija in Jeremija v službo preroka), nimamo pa pri­povedi o klicanju v službo duhovništva. Duhovniki so postali takšni po rojstvu, in sicer vsi tisti, ki so bili potomci Aronovega rodu, ki je že od davnih časov opravljal to službo. Nihče si torej ni »te časti vzel sam«, ampak ga je Bog določil in izbral, zato je duhovnik lahko samo, kdor čuti, da je odvisen od Boga in pred njim majhen. Kajti vse, ki so se želeli polastiti duhovništva zato, da bi bili več kot drugi, je Bog zavrgel (prim. 4 Mz 16).
Vidimo lahko, da je odlomek veliko izpraševanje vesti nam, duhovni­kom, kako razumemo in opravlja­mo svojo službo, vsem skupaj pa o naši tesni medsebojni povezanosti in odgovornosti pred Bogom.
Roman Starc
Vsi sveti. V teh dneh bodo ponovno »oživela« pokopališča po naši domo­vini, večina grobov bo zopet lepo ure­jenih in okrašenih, na tisoče lučk bo svetilo in utripalo v hladne jesenske noči. Hvalevreden je tak spomin na naše drage rajne, če le ne ostane samo pri tem enkratnem dogodku, ki se lah­ko hitro sprevrže v neke vrste folkloro prižiganja svečk in sprehode po po­kopališču. Pravi spomin na rajne, ti­sto, kar jim edino lahko še koristi, so namreč naše molitve, darovane svete maše in odpustki zanje. Ne pozabite na to v teh prazničnih dneh! Zahvalna nedelja. Ne samo molitev za rajne, tudi hvaležnost živim je žal pre­večkrat pozabljena. Zahvalna nedelja nas želi zato spomniti na to, da je vse, kar v življenju prejemamo, tako mate­rialne kakor duhovne dobrine, dar, za katerega se moramo vsak dan zahva­ljevati: Bogu in ljudem, ki za nas skr­bijo. Z molitvijo, zahvalo in dobrim de­lom, kadar se za to ponudi priložnost. Vsem sodelavcem in tistim, ki zame kaj dobrega storite z molitvijo ali darovi, se iskreno zahvaljujem; naj vam Gospod obilno poplača za dobroto! Proštova odsotnost. Najbrž ste že opazili, da zaradi bolezni gospod prošt že nekaj časa ne more maševati v stolnici. Gotovo bo vesel vaše molitve­ne podpore, da čimprej okreva.
Slikar Giulio Quaglio je skupaj z na­darjenim 16-letnim učencem Carlom Carlonejem prišel v Ljubljano 30. aprila 1703 in 7. maja že začel z delom. S freskiranjem je začel v vzhodnem delu cerkve in najprej na oboku prezbiterija upodobil sanje cesarja Friderika III. kot legendarno pripoved o ustanovitvi ljubljanske škofije.
1. junija se je po več kot enoletni od­sotnosti iz Salzburga vrnil škof Fer­dinand Kuenburg in 18. junija s slo­vesnim obredom položil temeljni kamen ter ga blagoslovil. Temeljni kamen so vzidali na vogal zvonika, ki gleda na trg. Vanj so vložili na baker vrezan napis, tri srebrne novce in reli­kvije: dva kosa voska, ki sta ga blago­slovila pokojni papež Inocenc XI. in Klemen XI., relikvije sv. Filipa Nerija, svetinjo mučenca Venancija, zavetni­ka zoper potres, drobec skale iz jame, kjer se je prikazal nadangel Mihael, ter nekaj trnja, v katerega se je vrgel sv. Frančišek Asiški. Napis, vrezan na bakreni ploščici, pa se je glasil: »Sveti­šče, posvečeno sv. Miklavžu, nadško­fu v Miri, glavnemu zavetniku Lju­bljane, je, zanemarjeno od starosti, Janez Anton Dolničar pl. Thalberg, dekan in generalni vikar ljubljan­ski, s skupnimi močmi in neverjetno skrbnostjo iz temeljev prenovil leta 1701 po rojstvu Device ali 2924 po ustanovitvi Emone.« Na drugi strani pa se je bralo: »Ko je na Petrovi stolici sedel Klemen XI., ko je vladal Leopold Veliki, ko je bil ljubljanski škof Sve­tega rimskega cesarstva knez Ferdi­nand I., grof Kuenburg, etc. [je bila] na novo zgrajena ljubljanska stolna cer­kev.« Priloženi srebrni novci so bili veliki kot običajna hostija: na prvem je bila podoba nove cerkve, na dru­gem škofa Ferdinanda I., kako kleče daruje novo cerkev sv. Miklavžu, na tretjem pa tloris cerkve.
  V četrtek, 1. 11., na praznik vseh svetih, bodo svete maše po nedeljskem redu. Ob 9.00 bo slo­vesno sveto mašo vodil pomožni škof dr. Anton Jamnik. Ob 17.15 bo molitev vseh štirih delov rožnega venca po oddanih molitvenih na­menih za rajne. Gospod nadškof bo imel slovesno sveto mašo v cer­kvi vseh svetih na Žalah ob 15.00.
  V petek, 2. 11., ko se spominja­mo vseh vernih rajnih, bo obe­nem tudi prvi petek. Ob 8.30 bo molitev pred Najsvetejšim in po­svetitev Srcu Jezusovemu. Ure Bo­žjega usmiljenja ne bo, bo pa sveta maša ob 16.00.
  V soboto, 3. 11., bo ob 8.30 mo­litev pred Najsvetejšim in posve­titev Srcu Marijinemu. Ob 9.00 bo sveta maša za nove duhovne po­klice in svetost duhovnikov.
V petek, 9. 11., bo ob 19.30 v župnišču »verouk« za odrasle, mistagogija.
  V nedeljo, 18. 11., bo v stolni­ci ob 19.30 koncert duhovne glas­be. Z nami bo klapa Žrnovnica iz predmestja Splita, ki praznuje de­setletnico delovanja. Poleg ostale­ga prepevajo tudi duhovne in ljud­ske pesmi ter negujejo cerkveno ljudsko petje.
  Nedelja, 28. 10.: 30. nedelja med
letom
  Ponedeljek, 29. 10.: sv. Mihael Rua, duhovnik, redovnik
  Torek, 30. 10.: sv. Marcel, mučenec
  Sreda, 31. 10.: sv. Volbenk, škof
  Četrtek, 1. 11.: VSI SVETI, slo­vesni zapovedani praznik
  Petek, 2. 11.: spomin vseh ver­nih rajnih, prvi petek Sobota, 3. 11.: sv. Viktorin Ptujski, škof, mučenec, prva sobota
  Nedelja, 4. 11.: 31. nedelja med letom, zahvalna
  Ponedeljek, 5. 11.: sv. Zaharija in Elizabeta, starši Janeza Krstnika
  Torek, 6. 11.: sv. Lenart, opat
  Sreda, 7. 11.: sv. Engelbert, škof
  Četrtek, 8. 11.: sv. Gotfrid (Bo­gomir), škof
  Petek, 9. 11.: Posvetitev lateranske bazilike, praznik
  Sobota, 10. 11.: sv. Leon Veliki, papež, cerkveni učitelj
  Nedelja, 11. 11.: 32. nedelja med letom
Papež Frančišek članom Kongregacije trpljenja Jezusa Kristusa (pasijonisti):
»V središču vašega življenja in vašega poslanstva je Jezusovo trpljenje, ki ga je ustanovitelj opisal kot 'največje in najčudovitejše delo Božje ljubezni'. Spodbujam vas, da ste duhovniki duhovne ozdravitve in sprave, zelo potrebne v današnjem svetu, ki je zaznamovan s starimi in novimi ranami... Moč in preprostost vašega sporočila, kar je Božja ljubezen, razodeta na križu, lahko še vedno govorita današnji družbi, ki se je naučila, da se ne zanese več zgolj na besede, ampak se pusti prepričati samo dejstvom. Za mnoge mlade, ki iščejo Boga, je Jezusovo trpljenje lahko vir upanja in poguma ter vsakemu pokaže, da je osebno ljubljen vse do konca.«
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
Tudi v stolnici boste lahko pred prazniki opravili sveto spoved. Vse tri dni: v ponedeljek, torek in sredo, bo na voljo vsaj en spo­vednik od 6.00 do 12.00 (v torek do 11.00) ter od 14.00 do 19.00.
Cerkev v teh dneh naklanja po­polni odpustek, ki ga lahko da­rujete za rajne. Pogoji so: opra­vljena spoved, prejem obhajila, obisk pokopališča in molitev po namenu svetega očeta za rajne.
Bliža se praznik vseh svetih ter vernih duš. Navada je, da v teh dneh darujete svoje darove tudi za molitve za svoje drage rajne. Tako kot vsako leto boste lah­ko tudi tokrat na posebne zlo­ženke napisali imena tistih, za katere želite, da še posebej mo­limo in darujemo svete maše vsak ponedeljek zvečer. Ime­na skupaj z darom oddajte v po­seben nabiralnik pri kapeli sv. Križa, v kiosku ali v zakristiji.
Boglonaj!
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ Stolnica Ljubljana Cathedral Q @stolnica
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

ponedeljek, 22. oktober 2018

Teden Božje Besede 21. 10. 2018-28. 10. 2018


Potem, ko Pavel Hebrejce spomni na to, da bomo za vse morali dajati odgovor Bogu, jih najprej spodbu­ja, naj se trdno držijo veroizpove­di, nato pa njihovo pozornost usmeri na Jezusa, (velikega) duhovnika. Pismo Hebrejcem je edina knjiga Nove zaveze, ki Jezusu pripisu­je tako naslov duhovnika kakor tudi naslov velike­ga duhovnika. Vemo, kako pomembno vlogo je imelo pri Judih bogoslužje, obredi, daritve, duhovništvo, in svetišče (tempelj). Čeprav Jezusova oseba in njegovo delo na prvi pogled nimata nič sku­pnega s takim zunanjim izražanjem vere, Jezus ni član duhovniške­ga rodu, tudi kalvarijska »drama« nima na zunaj ničesar obrednega, pa se vendarle počasi začenja pre­bujati zavest, ki vidi v Jezusovem tr­pljenju in vstajenju globoko daritveno naravo. V tej luči so zelo značilne

že besede preroka Izaija, ki govori o Gospodovem služabniku, ki da svo­je življenje kot daritev za krivdo (gl. Iz 53,10). Tudi apostol Pavel o tem večkrat piše v svojih pismih. Ko pisatelj »utemeljuje«, zakaj naj se držimo veroizpovedi, govori o končnem cilju Jezusa, velikega duhovnika, »ki je šel skozi nebesa« bil je torej poveličan, to poveličanje pri Bogu pa daje Kristu­su polno oblast in je zato trdna opora naši veri. Jezu­sa so njegove zemeljske pre­izkušnje približale ljudem, bil je »kakor mi preizkušan v vsem«, zato lahko zaupamo vanj. Preizkušnje ga niso oddaljile od Boga, temveč so ga dvignile k njemu. Ker je poveličani Kristus blizu ljudem in blizu Bogu, je popoln veliki duhovnik, ki »soču­stvuje z našimi slabostmi«, zato se mu lahko z zaupanjem bližamo, ker je usmiljen, njegova milost pa nam »v pravem trenutku pomaga«.
Roman Starc
Misijonska nedelja. To nedeljo obha­jamo že 92. svetovni dan misijonov, ki letos sovpada s škofovsko sinodo o mladih v Vatikanu z naslovom »Mla­di, vera in razločevanje poklicanosti«. Zato je papež Frančišek svojo poslani­co za svetovni misijonski dan naslovil: Skupaj z mladimi ponesimo evange­lij vsem. Papež namreč želi, da bi se v misijonsko delo bolj vključili tudi mladi. Z namenom razločevanja poklicanosti in rasti v darovanju za druge jim pri­poroča prostovoljno služenje v misijonih. Močno poudarja poklicanost vseh krščenih, da zavzamemo misijonsko držo, zlasti v okoljih, kjer vlada »nezainteresiranost za vero ali celo sovraštvo do polnosti življenja v Bogu.« Poseben poudarek misijonske nedelje v Cerkvi na Slovenskem pa bo letos spomin na svetniškega škofa Friderika Baraga ob 150. obletnici njegove smrti. To je naš »misijonski genij«, vzornik mnogih ve­likih slovenskih misijonarjev. Njegova skrb za ljudi in njihovo zveličanje nago­varja vse: mlade, bogoslovce, kaplane, župnike, misijonarje in škofe, družbe­no angažirane kristjane...
Vseslovensko praznovanje mi­sijonske nedelje bo letos v novo­meški škofiji, v župnijski cerkvi
Marijinega vnebovzetja v Treb­njem. Ob 15. uri bo molitvena ura, ob 16. uri pa slovesno somaševanje pod vodstvom novomeškega škofa Andreja Glavana. Pričeval bo Tone Kerin CM, misijonar na Madaga­skarju.
Kako lahko pomagam misijo­narjem?
- Z darovi na misijonsko nedeljo;
-  z botrstvom za šolanje otrok iz misijonskih dežel (že od 12 EUR mesečno);
- z darom za misijonska vozila (ak­cija MIVA ob Krištofovi nedelji in osebno);
-  v adventu z akcijo »Otroci za otroke« (Adventni koledar)
- s trikraljevsko akcijo;
- z rednimi ali občasnimi darovi za izbranega misijonarja;
- z naročilom revije Misijonska ob­zorja;
-  z molitvijo kot član Misijonske molitvene zveze;
-  kot prostovoljec v misijonih za krajši čas;
- kot laiški misijonar za daljši čas (po temeljiti pripravi).

Slikar Giulio Quaglio

Rodil se je leta 1668 v gorski vasi Lainu nad Comskim jezerom, kjer je leta 1751 tudi umrl. Izhajal je iz umetniške družine, saj sta bila oba njegova strica, Giulio in Domenico, slikarja. Giulio se je učil slikar­stva najprej doma pri stricu Domenicu, nato pa se šolal v Parmi, Piacenzi in Benetkah. Kot samo­stojen freskant je začel svojo ume­tniško pot leta 1692 v Vidmu, kjer je skoraj eno desetletje v poletnih mesecih krasil s freskami mno­ge plemiške palače in cerkve. Leta 1702 mu je goriški župnik Janez Križaj dal poslikati strop in slavo­lok povečane škofijske stolnice s freskami. Njegova največja in naj­znamenitejša dela pa so nastala v Ljubljani: v stolnici ter dvorani semeniške knjižnice. Ob času svoje­ga večletnega bivanja v Ljubljani je dosegel vrhunec svojega umetni­škega razvoja, ljubljanska stolnica je višek njegove umetniške delav­nosti, freske pa najodličnejši spo­menik baročnega slikarstva v Slo­veniji. Quaglio je bil tedaj v zrelih moških letih, slikal je skoraj vse la­stnoročno ter žel obilo priznanja.
V soboto, 13. 10., smo bili po ve­černi sveti maši v stolnici priča izjemnemu dogodku: več kot odli­čen zbor iz mesta Mendoze v Ar­gentini, pevci APZ France Prešeren iz Kranja ter naš organist in solist­ka so napolnili naša ušesa in srca s svojimi bogatimi in ubranimi gla­sovi. Hvala.
• V četrtek, 1. 11., na praznik vseh svetih, bodo svete maše po nedelj­skem redu. Ob 17.15 bo molitev vseh štirih delov rožnega venca po odda­nih molitvenih namenih za rajne.
Bliža se praznik vseh svetih ter vernih duš. Navada je, da v teh dneh darujete svoje darove tudi za molitve za svoje drage rajne. Tako kot vsako leto boste lah­ko tudi tokrat na posebne zlo­ženke napisali imena tistih, za katere želite, da še posebej mo­limo in darujemo svete maše vsak ponedeljek zvečer. Ime­na skupaj z darom oddajte v po­seben nabiralnik pri kapeli sv. Križa, v kiosku ali v zakristiji.
  Nedelja, 21. 10.: 29. nedelja med letom, misijonska
  Ponedeljek, 22. 10.: sv. Janez Pavel II., papež
  Torek, 23. 10.: sv. Janez Kapistran, duhovnik
  Sreda, 24. 10.: sv. Anton Marija Claret, škof, redovni ustanovitelj
  Četrtek, 25. 10.: sv. Krišpin in Krišpinijan, mučenca, dan suve­renosti
  Petek, 26. 10.: sv. Lucijan in Marcijan, mučenca
  Sobota, 27. 10.: sv. Sabina Avilska, mučenka
  Nedelja, 28. 10.: 30. nedelja med letom
Papež Frančišek pri kanonizaciji Pavla VI. in šestih drugih svetnikov:
»Jezus nas danes vabi, naj se vrnemo k izvirom veselja, ki so srečanje z Njim, pogumna izbira, da bi tvegali za to, da bi mu sledili, zadovoljstvo, da bi nekaj ustili, da bi objeli njegovo življenje. Svetniki so prehodili to pot. To je storil Pavel VI. po zgledu apostola, čigar ime je privzel.
Kakor on je svoje življenje razdal za Kristusov evangelij, premoščal nove meje ter bil njegova priča pri oznanjevanju in dialogu, prerok navzven usmerjene Cerkve, ki gleda oddaljene in skrbi za revne. Pavel VI. je tudi v naporu in sredi nerazumevanj z navdušenjem pričeval o lepoti in veselju o popolni hoji za Jezusom. Danes nas še vedno spodbuja, skupaj s koncilom, katerega modri krmar je bil, naj živimo svojo skupno poklicanost: vsesplošno poklicanost k svetosti. Ne k polovičarstvu, ampak k svetosti.«
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
 


sobota, 06. oktober 2018

Teden Božje Besede 7. 10. 2018-14. 10. 2018

27. NEDELJA MED LETOM, ROŽNOVENSKA


Na začetku drugega poglavja Pisma Hebrejcem beremo o veličini odreše­nja, katerega začetnik je »Gospod« in za katerega pričuje Bog z
znamenji in čudeži. Pisatelj pri tem navaja vrstice iz 8. psalma ter jih obrača na Kristusa, kateremu je vse »podvrženo«. Temu sledi tokratni odlomek, ki spre­govori o Kristusovi člove­ški naravi, katere dostojanstvo je tako veliko, da je »postavljen le malo niže od angelov«. Jezus, pravi Bog, človeško naravo seveda daleč prese­ga, Jezus, pravi človek, pa deli z nami vse, tudi trpljenje in smrt. A to, kar je za nas posledica naše padle, gre­šne narave, je njega ovenčalo »s sla­vo in častjo«. Mi trpimo zaradi svoje nepopolnosti, on pa je »okusil smrt po Božji milosti«. Mi umiramo sami sebi, on pa za nas vse (»vsakogar«).

Trpljenje in smrt, ki sama zase ni­mata nobenega smisla, dobita tako v Kristusu svojo dopolnitev in svoj konec. Bog, »za katerega je vse«, nas želi po Kristusu »pripeljati v (svojo) slavo«. To pa je mogoče le tako, da postane v vsem solidaren z nami, tudi v najhujših preizkušnjah. Na to vse prevečkrat pozabimo, ko v vsem hu­dem in slabem, ki nas do­leti, obupujemo in obto­žujemo Boga. A mi trpimo »po pravici«, bi lahko rekli z desnim razbojnikom, on pa »iz čiste ljubezni«, ki jo ima Bog do ljudi. Kajti, »vsi s(m)o iz enega«, vsi imamo enega Očeta, zato smo vsi med seboj bratje in sestre. Kako lepo zato zveni zagotovilo, da se nas Jezus ne sramuje! Kljub vsemu, na kar ne moremo biti ponosni in s čimer ga žalimo ali se obračamo stran od nje­ga, nas on »imenuje brate«. Le kako bi človek ob tem ostal hladen in ne­prizadet!
Roman Starc
Sinoda o mladih. Od 3. do 28. okto­bra je v Vatikanu zasedanje škofovske sinode s temo Mladi, vera in razloče­vanje poklicanosti. Izbrana tema je iz­raz pastoralne skrbi Cerkve do mla­dih, namen sinode pa je spremljati mlade na njihovi življenjski poti do zrelosti, da bi s pomočjo procesa raz­ločevanja lahko odkrili svoj življenjski načrt in ga z veseljem uresničili, tako da bi se odprli za srečanje z Bogom in z ljudmi ter dejavno sodelovali v izgra­jevanju Cerkve in družbe. Naš dele­gat v Vatikanu je mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. Papež Frančišek je ob pripravi na sinodo se­stavil lepo molitev za mlade, ki jo ima­te na zadnji strani in jo lahko večkrat zmolite.

Teden za življenje. 

V Cerkvi na Slo­venskem pa bo od 7. do 14. oktobra 27. teden za življenje, tokrat pod geslom pesnika Franceta Balantiča »Studen­cev močnih, čistih sem željan«. Med posebnimi prireditvami, ki bodo na različnih krajih po Sloveniji, naj vas posebej opozorimo na srečanje na Brezjah, ki bo to nedeljo, 7. oktobra. Ob 15.00 bo molitev rožnega venca, ob 16.00 sveta maša, ki jo bo vodil škof Franc Šuštar, po njej pa se bo nadalje­vala molitev rožnega venca z Radiem Ognjišče. Poleg tega bo v sredo, 10. ok­tobra, ob 17.00 na SKAM na Jurčiče­vem trgu srečanje za študente in mla­de z naslovom »Kaj imajo skupnega kontracepcija, neplodnost in dermato­log?«. Lepo vabljeni! 

Molitev rožnega venca. 

Ponovno lepo vabljeni tudi k molitvi rožnega venca v stolnico!
Preden so začeli s podiranjem sta­re in zidanjem nove cerkve, je arhi­tekt Karl Martinuzzi izdelal tloris in napis stare stolnice ter narisal vse nagrobne spomenike in napi­se, tako da je ohranjen spomin na vse plemiške rodbine, katerih čla­ni so bili pokopani v stolnici. Zgradba je hitro rasla, saj so od 6. junija do konca oktobra 1701 po­zidali zidove prezbiterija in obeh stranskih kapel do venca nad glav­nimi slopi. Pri tem so za izdelavo malte uporabili tudi veliko količi­no vina namesto vode, zato da bi bili zidovi še trdnejši in trajnejši. Iz istega razloga so zidove povezo­vali tudi z najtršimi tramovi, ki so jih prej dolgo časa sušili, in jih med seboj spojili z železom. Naslednje leto so z zidavo nada­ljevali po velikonočnih prazni­kih, 19. aprila. Do 27. septembra je bila polovica stavbe sezidana že do vrha in so jo lahko pokrili s stre­ho. 18. oktobra so nanjo namestili napis z relikvijami v treh pozlače­nih bakrenih kroglah: »V slavo Presvete Trojice, Jezusa Kristusa, našega Gospoda, in nje­gove presvete deviške Matere Ma­rije ter vseh svetnikov, predvsem pa v čast in slavo svetega škofa Ni­kolaja, zavetnika te stolne cerkve, so bili v letu odrešenja 1701, dne 24. maja, iz temeljev začeli zidati to stolnico. Dokončana pa je bila s strani prezbiterija in dveh stran­skih večjih kapel dne 11. oktobra 1702, ko je vesoljno Cerkev vladal papež Klemen XI., ko je bil presvetli cesar Leopold Veliki, ljubljan­ski škof prevzvišeni in prečastiti knez in gospod Ferdinand Kuenburg itd. itd., z zbranimi prispevki predvsem duhovščine in drugih prebivalcev mesta, po neverjetni skrbi in neomajni marljivosti de­kana te cerkve Janeza Dolničarja pl. Thalberg, generalnega vikarja in voditelja te gradnje. Ta krogla pa je bila nameščena dne 18. ok­tobra istega leta 1702, na praznik svetega evangelista Luka, in so v njej shranjene relikvije različni svetnikov (sledi dolg seznam različ­nih relikvij). Vse to naj varuje tole streho skupaj s cerkvijo, tudi vse mesto in ljubljansko škofijo pred vsako nevihto, nesrečo in ško­do, po Kristusu našem Gospodu. Amen.«
  V ponedeljek, 8. 10., bo ob 18.30 sveta maša ob začetku akadem­skega leta. Po večerni sveti maši
ob 19.30 pa bo v župnišču sestanek ŽPS. Člani lepo vabljeni!
  V sredo, 10. 10., bo ob 18.30 t. i. »rdeča maša«, ki jo organizira Akademsko društvo Pravnik ob začetku sodnega obdobja.
  V soboto, 13. 10., bo po večerni sveti maši ob 19.30 koncert zbora iz Mendoze. Skupaj z njimi bodo nastopili še člani APZ France Pre­šeren iz Kranja ter domači stolni zbor. Lepo vabljeni, da jim prisluh­nete in se družite z njimi!
  Prav tako v soboto, 13. 10., bo v stolnici ob 11.00 pogrebna slo­vesnost in slovo od Livije Marije Gertrude, grofice Barbo von und zu Waxenstein, ki je bila rojena na gradu Turn pri Ljubljani, umrla pa je aprila na Dunaju. Njeni predni­ki iz rodbin Barbo in Codelli so bili ves čas tesno povezani s stolnico, bili njeni dobrotniki, nekateri pa so v stolnici tudi pokopani. Po sve­ti maši bo pokop v rodbinski kape­li na pokopališču v Štepanjski vasi.
  Nedelja, 7. 10.: 27. nedelja med letom, rožnovenska
  Ponedeljek, 8. 10.: sv. Benedik­ta, devica, mučenka
  Torek, 9. 10.: sv. Dionizij, škof in tovariši, mučenci
  Sreda, 10. 10.: sv. Danilo (Dani­jel), mučenec
  Četrtek, 11. 10.: sv. Janez XXIII., papež
  Petek, 12. 10.: sv. Maksimiljan Celjski, mučenec
  Sobota, 13. 10.: sv. Gerald, vitez
  Nedelja, 14. 10.: 28. nedelja med letom
Gospod Jezus, na poti k sinodi naj tvo­ja Cerkev gleda na vse mlade po svetu. Prosimo te, da bi mladi pogumno in odgovorno živeli, stremeli za najlepšimi in najglobljimi stvarmi in vedno ohranili svobodno srce. Mladim, ki jih spremljajo in se zanje darujejo modri voditelji, pomagaj, da bodo odgovorili na klic, s katerim kličeš vsakogar od njih, da bi uresničili načrt za svoje življenje in dosegli srečo. Ohrani njihovo srce odprto za velike sanje in pomagaj jim, da bodo opazili dobro v svojih bratih. Kakor ljubljeni Učenec naj bodo tudi oni pod Križem, da sprejmejo tvojo Mater, ki jo Ti sam podarjaš. Naj bodo priče tvojega vstajenja in naj prepoznajo, da si živ poleg njih, da bi z veseljem oznanjali, da si Ti Gospod. Amen.
8.30: rožni venec pred Najsve­tejšim
18.00: rožni venec (vodijo bogoslovci)
Sobota
8.40: hvalnice (vodijo kanoniki) Nedelja
15.30: molitev pred izpostavlje­nim Najsvetejšim Prvi četrtek
po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu Prvi petek
8.30: molitev pred izpostavlje­nim Najsvetejšim 15.00: ura Božjega usmiljenja Prva sobota
8.30: molitev pred izpostavlje­nim Najsvetejšim
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/