četrtek, 31. marec 2016

Teden Božje Besede 3. 4.–10. 4. 2016

2. velikonočna nedelja Jn 20,19-31

Jezus, vate zaupam ...
Pred tednom dni smo obhajali največji krščanski paznik Kristusovega vstajenja, veliko noč. Sledilo bo še pet velikonočnih nedelj. Na osmo velikonočno nedeljo obhajamo že praznik Svetega Duha, to je binkošti. To je čas poglabljanja naše vere v Kristusovo in naše vstajenje. Današnjo nedeljo
imenujemo tudi bela nedelja in nedelja Božjega usmiljenja.
Zanimiv je opis časa, ko evangelist pravi: »Zvečer tistega dne, prvega v tednu …« Morda je to
eden od dni, ko gremo k počitku polni dvomov in tihega strahu. Apostoli so se zaprli tudi v svoji notranjosti. Iz strahu so se ogradili od drugih. Takim, ki jih strah popolnoma ohromi, se je zelo težko približati.
Vrata nam pomagajo, da se skrijemo za njimi ali pa se drugi skrijejo pred nami. Jezus apostole pozdravi: »Mir z vami!« »Schalom älächäm.« To je izraz za mir. Pomeni biti cel, ozdraveti, ostati zdrav, notranje trden. Je pozdrav enakosti in harmonije. Jezus se je po vstajenju predstavil apostolom s temi besedami, jim pokazal rane in jih povabil, naj se jih dotaknejo. Skupaj z ranami so te besede nekakšna osebna izkaznica.
Enakost in istovetnost med Križanim in Vstalim je apostolom takoj povsem jasna. To jih napolni z velikim veseljem. Še enkrat jim zaželi miru. Najpomembnejše sledi: Ker vsem zaupa, bo vse poslal, tako kot je nebeški Oče njega poslal. Jezus dahne vanje in reče: »Prejmite Svetega Duha.«
To nas spomni na stvarjenje sveta, ko je Stvarnik »dahnil« v Adama in mu dal oživljajočega duha. Prerok Ezekijel dahne v kosti  in te oživijo. To je novo poslanstvo: odpuščanje grehov.
Prva Cerkev je zelo poudarjala, da je krst kraj, kjer je mesto za odpuščanje in nov začetek.
Zakrament sprave je Cerkev priporočala kot »drugo rešilno desko«. Velika škoda je, če se na to pozablja. Praznik sprave in poziv k odpuščanju mora vsak jemati zelo resno. Gre za dvojno obdaritev: zagotavlja odpuščanje grehov, storjenih v preteklosti, in prinaša novo zalogo milosti za boj proti grehu v prihodnosti.

Župnikova beseda

Jaz te krstim, v imenu Očeta..., foto: DOPA
Na belo nedeljo, 2. velikonočno nedeljo, obhajamo tudi nedeljo Božjega usmiljenja. Praznik je uvedel sv. Janez Pavel II. Jezus je sveti Favstini Kowalski razodeval veličino Božjega usmiljenja. V  Dnevniku je zapisala, da ji je Jezus dejal: »Hočem, da bi bila ta podoba (...) slovesno blagoslovljena
na prvo nedeljo po veliki noči; ta nedelja naj bo praznik usmiljenja« (49). Pa tudi: »Želim, da bi bil praznik usmiljenja pribežališče in zavetje vsem, posebej ubogim grešnikom. Na ta dan so odprte globine mojega usmiljenja; na ljudi, ki se približajo izviru mojega usmiljenja, izlivam celo morje milosti.
Oseba, ki pristopi k spovedi in svetemu obhajilu, prejme popolno odpuščanje krivde in kazni. Ta dan so odprte vse Božje pretočnice, po katerih tečejo milosti; naj se nihče ne boji približati se mi, čeprav bi bili njegovi grehi rdeči kakor škrlat« (699). »Moja hči, povej, da je praznik mojega usmiljenja izšel iz moje notranjosti za tolažbo vsemu svetu « (1517) »in je zasidran v globinah mojega sočutja« (420) (http://www.stolnica.com/Praznik_Bo%C5%BEjega_usmiljenja.php).
24 ur za Gospoda, foto: JoPl
V svetem letu usmiljenja, ko so naša srca odprta dotikom Božjega usmiljenja in se s sočutnim
usmiljenjem odpirajo našim bližnjim, imamo v naši stolnici vsak petek ob 15. uri (ura Jezusove smrti) uro Božjega usmiljenja in sveto mašo. Posebej pa se bomo izročili Božjemu usmiljenju na NEDELJO BOŽJEGA USMILJENJA, 3. 4., in bomo imeliob 15. uri URO BOŽJEGA USMILJENJA pred NAJSVETEJŠIM, nato pa bo na ta veliki praznik ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore daroval še slovesno sveto mašo.
Stolniški duhovniki bomo poskrbeli, da boste imeli priložnost tudi za sveto spoved v duhu povabila sv. sestre Favstine: »Oseba, ki pristopi k spovedi in k svetemu obhajilu, prejme popolno odpuščanje krivde in kazni. Ta dan so odprte vse Božje pretočnice, po katerih tečejo milosti; naj se nihče
ne boji približati se mi, čeprav bi bili njegovi grehi rdeči kakor škrlat« (699)
Gospod je človeka ljubeči Bog, ki se nas znova in znova na različne načine dotika z ljubeznijo
in usmiljenjem. Odprimo srca Božji milosti!
župnik Jože

Oznanila

  • Nedelja, 3. 4.: 2. velikonočna, BELA nedelja, nedelja BOŽJEGA USMILJENJA. Apd 5,12-16; Raz 1,9-13.17-19; Jn 20,19- 31
  • Ponedeljek, 4. 4.: GOSPODOVO OZNANJENJE MARIJI, slovesni praznik, sv. Izidor Sevilski, škof in cerkveni učitelj. Iz 7,10-14; Lk 1,26-38. 
  • Torek, 5. 4.: sv. Vincencij Ferrer, duhovnik. Apd 4,32-37; Jn 3,7-15.
    Sreda, 6. 4.: sv. sv. Irenej iz Srema, škof in mučenec. Obletnica posvetitve nadškofa – kardinala Franca Rodeta. Apd 5,17-26; Jn 3,16-21.
  • Četrtek, 7. 4.: sv. Janez Krstnik de la Salle, redovni ustanovitelj. Apd 5,27-33; Jn 3,31-36.
  • Petek, 8. 4.: sv. Maksim in Timotej, škofa. Apd 5,34-42; Jn 6,1-15. 
  • Sobota, 9. 4.: sv. Maksim Aleksandrijski, škof. Apd 6,1-7; Jn 6,16-21. 
  • Nedelja, 10. 4.: 3. VELIKONOČNA NEDELJA. Apd 5,27-32.40-41; Raz 5,11-14; Jn 21,1-19

Iz življenja župnije

24 ur za Gospoda smo imeli v stolnici od petka, 18. 3., od 9.00 do sobote, 19. 3., do 9.00. V soboto, 19. marca, na god sv. Jožefa, je bilo ob 9. uri svetoletno romanje mož in fantov in sveta maša za Karitas, ki jo je vodil nadškof Zore. Pri velikonočni vigiliji je osem katehumenov prejelo zakramente uvajanja v krščanstvo.

Dogodki pred nami

OD PONEDELJKA DO SOBOTE je ob 8.30 molitev ROŽNEGA VENCA pred odprtim tabernakljem za mesto, državo in domovino ter po namenu molitev, oddanih v skrinjico molitev. Molitev rožnega venca je tudi ob 18.00 skupaj z bogoslovci. Na NEDELJO BOŽJEGA  USMILJENJA (bela nedelja), 3. 4., bo ob 15. uri URA BOŽJEGA USMILJENJA, nato sv. maša, ki jo bo daroval nadškof Stanislav ZORE.
V petek, 8. 4., bo ob 15.00, ura Božjega usmiljenja in sveta maša. Na 3. velikonočno nedeljo, 10. 4., se začne teden molitve za duhovne poklice. Popoldne bodo v stolnico priromali romarji iz dekanije
Kranj. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu
stolnica.com.

Misel tedna

Z vstajenske maše, foto: DOPA
Papež Frančišek na velikonočni ponedeljek: »Življenje je premagalo smrt. Usmiljenje in ljubezen sta zmagala nad grehom! ... Da, prepričani smo, Kristus je zares vstal … Križani in vstali Gospod je polno razodetje usmiljenja, ki je navzoče in delujoče v zgodovini.«
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/03/28/...

petek, 18. marec 2016

Teden Božje Besede - 20. 3.–3. 4. 2016

Cvetna nedelja Lk 22,14–23,56

Mlad fant pripoveduje, da ima prijatelja na Facebooku, ki zelo rad potuje. Ko si drugi ogledujejo pokrajino, mesta, stavbe ali druge lepote, ta prijatelj išče krajevne specialitete. Po internetu vsem pokaže, kaj je našel in kje. Včasih sebe in hrano dodatno osvetli, da vsi na internetu lahko vidijo,
kako se masti z dobro hrano. Običajno radi skupaj z drugimi obedujemo in marsikdaj ob takih
priložnostih rešimo marsikateri problem.
Ko prijatelj s Facebooka pošilja slike priljubljenih jedi, veliko pove o samem sebi. Všeč so mu tradicionalne in sodobno pripravljene jedi. Ima smisel tudi za stil in okus. »Škoda,« pravi pripovedovalec, »da sem jaz lahko le opazovalec.« Do pravega srečanja z njim ne pride.
Tudi Jezus je imel prijatelje, s katerimi je obedoval, z ljudmi z družbenega obrobja. Jedel pa je tudi s farizeji. Vedno je izkoristil sproščenost pri takem obedovanju, da je govoril o Bogu in o Božjem kraljestvu. Tudi njegovo najpomembnejše dejanje, to je trpljenje in smrt, se je pričelo s prav posebnim obedom. To je bila pasha, judovska velikonočna večerja, ki je tedaj dobila povsem nov pomen.
Jezus se je razdal kot novo žrtveno jagnje v podobi kruha in vina. Svojo daritev je pospremil z besedami: »Svoje meso in svojo kri vam dam.« In učenci? So se v resnici srečali z njim? Oni namesto o tem razpravljajo med seboj, kdo med njimi je največji! Jezus jih ni pritegnil, niso razumeli njegovega darovanja, niso ga sprejeli…
Niso se srečali s svojim Učiteljem in Gospodom. Po večerji se začne Jezusova nepopisno težka in samotna pot trpljenja in smrti. Nikogar ni, ki bi šel z njim, ki bi mu lajšal trpljenje. Učenci spijo, ko Jezus od Očeta sprejema svojo odrešenjsko nalogo. Juda ga izda za drobiž in Peter ga sramotno zataji. Vojaki ga zasramujejo, farizejski veliki zbor ga zaslišuje do onemoglosti. Pilat poskuša razumeti, vendar ne upošteva tega, kar sluti. Herod si želi biti pri čudežu, a ne ve, da je Jezus največji
čudež. Nikogar ni, ki bi imel pogum, da bi se srečal z njim.
In danes? In mi? Pasijon imajo nekateri za predstavo, vera naj bi bila le za tiste, ki se ubadajo s samimi seboj. Ko so vojaki Jezusa gnali na Kalvarijo, je moral neki Simona iz Cirene nositi križ. Tudi med njima ni pogovora, a je evangelist zapisal njegovo ime. Nihče se mu ni približal, da
bi govoril z njim … – do danes, do nas. Kako  komo preživeli velikonočne praznike? Kot Peter, Juda, Pilat, Herod, učenci, Simon iz Cirene …?

dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Cvetna nedelja, foto: JoPl
Sestre in bratje!

Ko sem razmišljal o tem, kaj naj za cvetno nedeljo in veliko noč napišem na tem mestu in katere fotografije naj objavim, se mi je pred očmi neprestano pojavljala slika Julia Quaglia Kristusov sestop v predpekel oziroma oltar sv. Dizme, kot ga navadno imenujemo.  V apostolski veroizpovedi izpovedujemo in molimo tudi naslednji odlomek, ki je povezan z dogodki velikega tedna: da je Jezus Kristus … trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen, šel pred pekel, tretji
dan od mrtvih vstal … Da, sestre in bratje. Kristusovo odrešenjsko darovanje je bilo enkratno in storjeno enkrat za vselej. Njegova »ljubezen do konca« (Jn 13,1) »spravi z Očetom spravi vse človeštvo.
Kristusova velikonočna daritev torej na edinstven, popoln in dokončen način odkupi vse ljudi in jim odpre občestvo z Bogom« (Katekizem Katoliške Cerkve – Kompendij, 122). »'Predpekel' – z razliko od pekla pogubljenja – je sestavljal stanje vseh tistih, pravičnih in hudobnih, ki so umrli pred Kristusom. 
  • V  svoji duši, zedinjeno z njegovo božjo osebo, je Jezus dosegel v predpeklu pravične, ki so pričakovali svojega Odrešenika, da bi končno prišli do gledanja Boga. Potem ko je Jezus s svojo smrtjo premagal smrt in hudiča, 'ki je imel smrtonosno oblast' (Heb 2,14), je osvobodil pravične, ki so pričakovali Odrešenika, in jim odprl nebeška vrata« (Katekizem Katoliške Cerkve – Kompendij, 125).
Zgodbo odrešenjskega dogajanja je v odnosu do pravičnih stare zveze lepo naslikal tudi Quaglio. Kristus s svojo odrešilno smrtjo sestopa v predpekel, kjer »sprosti« neodrešene duše stare zaveze. Kristus vstopa v družbi angelov, med katerimi eden nosi rdečo zastavo, ki naznanja, da je Kristus premagal pekel in smrt. Ob razbojniku, ki se na križu spreobrne in mu Jezus zagotovi: »Resnično, povem ti: Danes boš z menoj v ruju« (Lk 23,34), so upodobljene osebe stare zaveze, ki jih na poseben
način simbolizirata mati in oče človeštva, Adam in Eva. Upodobljena sta tudi David in Mojzes.
S Kristusovo smrtjo smo odrešeni … Nihče ni izgubljen, če se le odzove usmiljeni Božji ljubezni. Ne Dizma ne ti ne jaz ne on … S Kristusovo smrtjo in vstajenjem je človekovo življenje prejelo celoto večnosti.
Župnik Jože

Velikonočno voščilo

Velika noč je največji praznik zaradi odrešenja, ki smo ga bili prejeli. Kristus je odrešil celega človeka. Vstal je s telesom, kot prvi … V veri dojemamo milost Kristusove odrešilne smrti in vstajenja. To je sreča, je dar in je razlog za neizmerno veselje. K nam se še vedno sklanja in nas nagovarja: v trpljenju, kot Trpeči, ki je vstal; v veselju, ko nam kaže, da je pravo veselje rojeno
le v podarjajoči se ljubezni. Bodimo odprti za prihode Vstalega med nas in prepoznajmo ga kakor Marija Magdalena, ki je vstalega Gospoda prepoznala takoj, ko jo je ogovoril: »'Žena, zakaj jokaš? Koga iščeš?' Mislila je, da je vrtnar, in mu rekla: 'Gospod, če si ga ti odnesel, mi povej, kam si ga položil, in ga bom jaz odnesla.' Jezus ji je dejal: 'Marija!' Ona se je obrnila in po hebrejsko rekla: 'Rabuní' (kar pomeni Učitelj) « (Jn 20,15–16). Želim, da bi vstalega Jezusa, ki nas osebno nagovarja z imenom, prepoznavali tudi mi. Veselo veliko noč. Kristus je vstal!
Družinska cerkev za veliko noč. Če je le mogoče, velikonočna (blagoslovljena) jedila zaužijemo šele v nedeljo po vstajenjski maši. Zato ta obed tudi imenujemo »velikonočni zajtrk«. Potem ko vse pripravimo in postavimo na mizo, skupaj zmolimo naslednjo ali podobno molitev:
Po Gospodov blagoslov, foto: zurnal24

Molitev pri velikonočnem obedu 

V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Gospod, veselimo se, da si vstal od mrtvih. Jedel si z apostoli in Marijo in jih spodbujal, naj zaupajo, verujejo in prosijo Svetega Duha.
Verujemo, da si tudi med nami. Bodi z nami še naprej in nam pošiljaj svojega Duha, da bomo dobrosrčni, polni vere, upanja in ljubezni. Ostani z nami in nas blagoslavljaj.
Oče naš …, Zdrava Marija …, V imenu Očeta …

Oznanila

  • Nedelja, 20. 3.: CVETNA NEDELJA. Iz 50,4–7; Flp 2,6–11; Lk 22,14– 23,56.13.3.
  • Ponedeljek, 21. 3.: sv. Serapion, mučenec. PONEDELJEK VELIKEGA TEDNA. Iz 42,1–7; Jn 12,1–11.
  • Torek, 22. 3.: sv. Lea, spokornica. TOREK VELIKEGA TEDNA. Iz 49,1–6; Jn 13,21–33.36–38.
  • Sreda, 23. 3.: sv. Alfonz Turibij, škof. SREDA VELIKEGA TEDNA. Iz 50,4–9a; Mt 26,14–25.
  • Četrtek, 24. 3.: sv. Katarina Švedska, redovnica. VELIKI ČETRTEK. 2 Mz 12,1–8.11–14; 1 Kor 11,23–26; Jn 13,1–15.
  • Petek, 25. 3.: Gospodovo oznanjenje. VELIKI PETEK GOSPODOVEGA TRPLJENJA.
    Iz 52,13–53,12; Heb 4,14–6; 5,7–9; Jn 18,1–19,42. 
  • Sobota, 26. 3.: sv. Evgenija, mučenka. VELIKA SOBOTA. 2 Mz 14,15–15,1; Rim 6,3–11; Lk 24,1– 12.
  • Nedelja, 27.3.: VELIKA NOČ GOSPODOVEGA VSTAJENJA. Apd 10,34a.37–43; Kol 3,1–4; Jn20,1–9. 
  • Ponedeljek, 28.3.: sv. Proterij, škof. PONEDELJEK V VELIKONOČNI OSMINI. Apd 2,14.22–32; Mt 28,8–15. 
  • Torek, 29. 3.: sv. Bertold, redovni ustanovitelj. TOREK V VELIKONOČNI OSMINI. Apd 2,36–41; Jn 20,11–18. 
  • Sreda, 30. 3.: sv. Janez Klimak, opat. SREDA V VELIKONOČNI OSMINI. Apd3,1–10; Lk 24,13–35.
  • Četrtek, 31. 3.: sv. Gvido, opat. ČETRTEK V VELIKONOČNI OSMINI. Apd 3,11–26; Lk 24,35–48.
  • Petek, 1. 4.: sv. Tomaž Tolentinski, misijonar. PETEK V VELIKONOČNI OSMINI. Apd 4,1–12; Jn 21,1–14.
  • Sobota, 2. 4.: sv. Frančišek Paolski, puščavnik. SOBOTA V VELIKONOČNI OSMINI. Apd 4,13–21; Mr 16,9–15. 
  • Nedelja, 3. 4.: 2. velikonočna, BELA nedelja, nedelja BOŽJEGA USMILJENJA. Apd 5,12–16; Raz 1,9–13.17–19; Jn 20, 19–31.

Dogodki pred nami

Blagoslov jedi, foto: times.si

  • OD PONEDELJKA DO ČETRTKA je  ob 8.30 molitev ROŽNEGA VENCA. Do srede bo  molitev rožnega venca tudi ob 18.00.
  • VELIKI ČETRTEK: 9.00 KRIZMENA MAŠA, ki jo bo daroval nadškof Zore. Ob 17.00 bo maša za vse, ki ne morejo k večernim obredom. 18.30 OBREDI VELIKEGA ČETRTKA, ki jih vodi nadškof Zore: sveta maša, umivanje nog, nato bdenje z Jezusom v vrtu Getsemani. Molitvena ura je ob 21.00.
  • VELIKI PETEK: Ob 9.00 molitveno bogoslužje velikega petka. Ob 15.00 bo križev pot. Ob 18.30 bodo OBREDI VELIKEGA PETKA, ki jih bo vodil škof Šuštar: branje Božje besede, prošnje, češčenje križa, obhajilo. Sledi molitveno bdenje z Jezusom v grobu.
  • VELIKA SOBOTA: Ob 6.30 bo blagoslov ognja med stolnico in škofijo. Ob 9.00 Blagoslov jedi,moli tveno bogoslužje velike sobote. Od 12.00 do 18.00 bo vsako polno uro blagoslov velikonočnih jedil. Ob 17.15 bodo večernice velike sobote, ki jih bo vodil škof Šuš
    tar. Ob 20.00 bo VELIKONOČNA VIGILIJA, ki jo bo vodil nadškof Zore: slavje luči, besedno bogoslužje, podelitev zakramentov katehumenom, evharistija.
  • VELIKA NOČ: Ob 8.30 bo VSTAJENSKA SVETA MAŠA, ki jo bo vodil nadškof  Zore: aleluja pri Božjem grobu, procesija z vstalim Gospodom do glavnega oltarja, slovesna sveta maša. Ob 15.00 bo zaobljubljena protipotresna pobožnost pri Svetem Jožefu.
  • PONEDELJEK v velikonočni osmini – EMAVS: maše bodo po nedeljskem razporedu.
  • SREDA v velikonočni osmini: po večerni maši bo še kratka molitev k sv. Jožefu.
  • ČETRTEK v velikonočni osmini – ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM: Po večerni maši bo molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov. 
  • PETEK v velikonočni osmini – PRVI PETEK: ob 8.30 bo molitvena ura s posvetitvijo Srcu Jezusovemu, ob 15.00 ura Božjega usmiljenja in sveta maša.
  • SOBOTA v velikonočni osmini – PRVA SOBOTA: ob 8.30 bo fatimska pobožnost in sveta maša, ki jo bo vodil upokojeni nadškof Alojz Uran. Ob 16.00 bo maša za domovino. 
  • BELA NEDELJA – NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA: ob 15.00 bo ura BOŽEJGAUSMILJENJA, nato sveta maša, ki jo bo vodil nadškof Zore.
    Informacije so na voljo tudi na spletnem naslovu
    www.stolnica.com/
Quaglio, Kristus je šel v predpekel, foto JoPl

Misel tedna

Papež Frančišek o zlu in trpljenju: »Jezus nas uči, da tistemu, ki se izroči Gospodu, ki je Pastir, ne manjka ničesar. Četudi hodi po temni dolini, ve, da je zlo le 'zlo tistega trenutka'. Dokončnega zla ni, kajti Gospod je 'z menoj': 'Tvoja palica in tvoja gorjača sta mi v tolažbo.' Milost, za katero moramo
prositi, /…/ je torej: 'Gospod, nauči me izročiti se v Tvoje roke, izročiti se Tvojemu vodstvu, tudi v težkih trenutkih, v temnih trenutkih, v trenutku smrti'.«

Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/03/14/


TBB – stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.

joze.plut@rkc.si / 031-673-111
www.stolnica.com/

petek, 11. marec 2016

Teden Božje Besede 13. 3.–20. 3. 2016

5. postna nedelja Jn 8,1-11

Z Gospodom, foto: JoPl
Ženo bi po določbah postave morali kamnati; zasačili so jo pri prešuštvovanju. Postava je jasna. Pismouki in farizeji ne poznajo šale. Vsaka vera, ki hoče kaj veljati pri ljudeh, mora zase najti podporo v družini, v zakonski zvezi, v odnosih med ljudmi … Če bi dopustili, da ljudi bolj vodijo občutki kot zakoni, potem bi bilo, kot bi postavili zgradbo družine in zakonske zveze na živi
pesek. V očeh zakonodajalca je prelomitev zakonske zvestobe hujša od smrti.
Zakaj privlečejo le ženo? Za prelomitev zakona sta potrebna dva! Vpleteni moški ni navzoč. Nenavadno. Veljajo pri Judih dvojna merila, eno za moškega in drugo za ženske? Zbrali so se sami najostrejši zagovorniki zakonitosti. In Jezus? Jezus se pokaže kot izredno človekoljuben, pogumen in odprt za vse. Bil je »prijatelj cestninarjev in grešnikov«. Nikogar se ni izogibal in z izjavami je znal kdaj razburiti do skrajnosti. Bil je za spoštovanje zakonov in za načelno jasnost. Ni gledal le na posameznika. Dvoličnosti je hotel narediti konec. Jezus ne reče naravnost: »Mojzesova postava nima prav.« S tem bi sam sebe obsodil na smrt. Tudi ne reče: »Kamnajte jo!« S tem bi zgubil veliko svojih učencev in učenk, ki bi bili hudo razočarani. Tudi ne reče: »Pismouki se lažejo in so hinavci.«
To ni njegova raven. Jezus dobro ve, da ni mogoče živeti v svetu, ki bi ga določali le goli zakoni.
Polni očitkov so zlasti moški. Jezus jih ponovno pogleda in reče: »Kdor je med vami brez greha,
naj prvi vrže kamen.« Jezus vidi v vsako srce. Množica hoče linčati to žensko. Ko vsi naenkrat mečejo kamenje v človeka, se ne ve, kateri kamen je bil zanj smrtonosen, zato se na koncu vsi počutijo nedolžne. Čeprav postava ne dela večjih razlik med ljudmi glede na starost, so vsi navzoči razumeli, da hoče Jezus odgovor na njegovo misel: »Kdor je brez greha …« najprej od najstarejših.
Da ne bi iz njegovega pogleda sklepali, koga ima v mislih, se raje spet skloni. Najprej odhajajo starejši, kar je logično: ti imajo za seboj več življenja, zato več grešnih priložnosti.
»Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in ne greši več«, pravi Jezus ženi. Vsak od nas je pogosto v stiski
zaradi grehov in slabosti. Ne obsojajmo drugih, ker nihče od nas ni brez greha!
dr. Peter Kvaternik


Župnikova beseda

Stolniški romarji v NM stolnici
Naj, drage sestre in bratje, povzamem nekaj misli o obeh upodobitvah Sočutne – Pietà, ki jih imamo v naši stolnici, saj govorita o sočutju, ljubezni, usmiljenju, človeških občutjih trpljenja in razdajajoči se Božji ljubezni. Ana Lavrič je v knjigi Ljubljanska stolnica, Družina, Ljubljana 2007, obe Pietà lepo opisala z umetnostnozgodovinskega vidika.
»Gotska Pietà: Na južnem pročelju nagovarja mimoidoče Žalostna Mati božja z mrtvim Sinom v naročju, postavljena v nišo s štukaturno obrobo in posebnim nadstreškom. Kamniti gotski kip iz sredine 15. stoletja (zdaj ga nadomešča kopija) je pripisan ljubljanski kiparski delavnici in je po vsej verjetnosti najprej stal na glavnem oltarju sredi šenklavške cerkve, leta 1664 so ga postavili v sredi pokopališkega obzidja, po dograditvi nove stolnice pa namestili na pročelje. Njegov nastanek povezujejo s sobotnim oficijem, ki ga je pri Marijinem oltarju ustanovil pičenski škof Martin leta 1449 potrdil oglejski patriarh /…/ Njena glava je obrnjena h gledalcu, vertikalno vzravnano držo pa preglaša Jezusovo telo, diagonalno položeno v materino naročje « (str. 40).
V kapeli Kristusa odrešenika pa imamo drugo Pietà, »ki v klasični trikotni kompoziciji združuje v žalost zatopljeno Marijo, mrtvega Jezusa v njenem naročju in jokajočega« angela, ki pridržuje mrtvečevo desnico (oziroma poljublja z žeblji narejeno Kristusovo rano). »Globoko izpovedna baročna plastika izvira iz srede 18. Stoletja …« (str. 136).
Ob oltarju Svetega Rešnjega telesa lahko te dni po več kot 25 letih znova občudujemo čudoviti kip Sočutne in ob njem pomolimo. Naj nas postni čas z vso simboliko po darujočem se trpljenju in križu odpira vstajenju. Milostne postne dneve želim …
Župnik Jože

Oznanila

  • Nedelja, 13. 3.: 5. postna (tiha) – PAPEŠKA nedelja (obletnica izvolitve papeža Fran čiška). Iz 43,16-21; Flp 3,8-14; Jn 8,1-11.
  • Ponedeljek, 14. 3.: sv. Matilda, kraljica. Dan 13,1-9.15-17.19.30.33-62; Jn 8,1-11. 
  • Torek, 15. 3.: sv. Ludovika de Marillac, redovnica. 4 Mz 21,4-9; Jn 8,21-30.
  • Sreda, 16. 3.: sv. Hilarij Oglejski, škof. Smrtni dan božjega služabnika Danijela Halasa. Dn 3,14-20.91-92.95; Jn 8,31–42.  
  • Četrtek, 17. 3.: sv. Patrik, škof in misijonar. Smrtni dan božjega služabnika Vendelina Vošnjaka. 1 Mz 17,3-9; Jn 8,51–59. 
  • Petek, 18. 3.: sv. Ciril Jeruzalemski, škof in cerkveni učitelj. Jer 20,10-13; Jn 10,31-42.
  • Sobota, 19. 3.: sv. JOŽEF, Jezusov rednik – vzornik mož in fantov, zavetnik slovenskih dežel, praznik. 2 Sam 7,4-5a.12-14a.16; Rim 4,13.16- 18.22; Mt 1,16.18-21. Začetek TEDNA DRUŽINE.
  • Nedelja, 20. 3.: CVETNA NEDELJA. Iz 50,4-7; Flp 2,6-11; Lk 22,14-23,56.

Iz življenja župnije

Nadškof Zore med postnim govorom, foto: JoPl
V soboto, 5. 3., je bila fatimska pobožnost in sveta maša, ki jo je vodil upokojeni nadškof Stres. Sledilo je romanje župnije Brdo pri Lukovici pod vodstvom prošta Lapa. Ob 16. uri je bila maša za domovino, ob 20.30 pa so priromali še mladi iz župnije Šmartno p od Šmarno goro.
V nedeljo, 6. 3., so priromali romarji iz župnije Dob pri Domžalah, popoldne pa smo imeli svoje župnijsko romanje v Dedni Dol pri Višnji Gori, kjer smo imeli križev pot, in v stolnico v Novo mesto, kjer smo vstopili skozi sveta vrata, imeli sveto mašo in priložnost za sveto spoved.
Dogodki pred nami OD PONEDELJKA DO ČETRTKA je ob 8.30 molitev ROŽNEGA VENCA pred odprtim tabernakljem za mesto, državo in domovino ter po namenu molitev, danih v skrinjico molitev. Rožni venec molimo tudi ob 18.00.
KRIŽEV POT molimo ob petkih ob 8.30 in ob nedeljah ob 15.30. V nedeljo, 13. 3., je TIHA in PAPEŠKA NEDELJA. Spominjamo se izvolitve svetega očeta FRANČIŠKA, zato bomo pri vseh
mašah s petjem zapeli zahvalno pesem. Ob 15.30 bo KRIŽEV POT, nato sveta maša. V ponedeljek, 14.3. bo ob 18.30 maša in večernice za duše v vicah. Po večerni maši bo seja župnijskega pastoralnega sveta.
V torek, 15. 3., ob 18.30 bo maševal in imel POSTNI GOVOR pomožni škof Franci Šuštar, v sredo, 16. 3., pomožni škof Anton Jamnik, v četrtek, 17. 3., nadškof in metro polit Stanislav Zore.
Petek, 11. 3., bo ob 8.30 KRIŽEV POT, nato sveta maša (maša ob 9.30 odpade), po kateri bo izpostavljeno NAJSVETEJŠE v 24-urno češčenje – 24 UR ZA GOSPODA. Dogodki med češčenjem: ob 15.00 ura BOŽJEGA USMILJENJA in sveta maša, ki bo tudi ob 18.30. Zaključek bo v soboto ob 8.30 s sklepnim blagoslovom in zahvalno pesmijo. Ob 9.00 bo sveta maša, ki jo bo vodil nadškof in bo za Karitas, povabljeni pa so tudi možje in fantje, katerih vzor in priprošnjik je sveti Jožef. V nedeljo, 20. 3., je CVETNA NEDELJA. Pri vseh mašah bo blagoslov zelenja. Slovesni
BLAGOSLOV S PROCESIJO bomo začeli na NADŠKOFIJSKEM DVORIŠČU ob 9.00.
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu stolnica.com.

Misel tedna

Papež Frančišek o NAŠI SVOBODI (v povezavi s priliko »o izgubljenem sinu«): Bog nas pušča »svobodne, tudi, da se zmotimo; ko nas je ustvaril, nam je namreč dal veliki dar svobode. Naša naloga je, da ga dobro uporabljamo.«
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/03/06
TBB – stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/
Sočutna, foto: JoPl

petek, 4. marec 2016

Teden Božje Besede 6. 3.–13. 3. 2016

 4. postna nedelja Lk 15,1-3.11-32

Prilika o izgubljenem sinu je »evangelij v evangeliju«, je najbolj dragocen biser med prilikami. Včasih so poudarjali le lik »izgubljenega sina«, to pa je priliko osiromašilo. Niso je prav razumeli.
Največkrat so priliko brali v okviru kateheze, kot del priprave na spoved. Cerkev je zlasti poudarjala, da brez kesanja ni Božjega odpuščanja.
Ne smemo prezreti, da gre v tej priliki za »trikotno priliko«. Morali bi jo imenovati: »prilika o usmiljenem očetu in njegovih dveh sinovih«. Običajno pozabimo na starejšega sina, ki je ostal doma pri očetu. Priliko bomo prav razumeli le v povezavi z besedami, ki jih je oče rekel o mlajšem sinu: »Ta tvoj brat je bil mrtev in je oživel, je bil izgubljen in je najden. « To je jedro. Starejši sin se obnaša kot farizeji in pismouki. Ti »pobožni ljudje« niso bili Božji prijatelji. Mlajši sin je vzel svoj delež
dediščine, odpotoval in vse zapravil. Znašel se je v velikem pomanjkanju, delal je na polju in redil prašiče. Nič nepoštenega ali nedovoljenega ni storil, vendar njegov življenjski slog ni bil pravi, saj ga je spravil ob vse. Brat mu je očital razuzdanost. Ne razume, zakaj oče sprejema mlajšega sina s takim pompom. Vrača mu pravice, ki mu gredo, čeprav si je dejansko zaslužil le brezpravno suženjstvo.
Kot starejši sin se danes obnašajo tisti, ki ne prenesejo, da imajo tisti, ki za vero komaj kaj naredijo ali sploh nič, v Cerkvi enak status kot oni. Zato rečejo: »Če bomo tudi pri Bogu kar vsi enaki, potem se ne splača truditi.«
Prilika razodeva Jezusovo podobo Boga, ki ljubi grešnike, je poln upanja in nežnosti. 26. januarja 1881 je ruskemu pisatelju Dostojevskemu počila pljučna arterija. Ko sta zdravnik in duhovnik odšla, je poklical vse otroke in prosil ženo, naj iz Svetega pisma bere priliko o izgubljenem sinu in dobrem očetu. Poslušal jo je z zaprtimi očmi. Potem je rekel otrokom: »Ne pozabite nikoli, kar ste pravkar
slišali, trdno zaupajte v Boga in nikoli ne dvomite v njegovo usmiljenje. Jaz vas imam zelo rad, vendar se moja ljubezen ne more primerjati z neskončno Božjo ljubeznijo do vseh ljudi, ki jih je on ustvaril.« Dva dni zatem je umrl.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Drage sestre in bratje!
Ko se v tem svetem letu usmiljenja s postom in molitvijo pripravljamo na veliko noč, bi rad izpostavil tri vidike, s katerimi želim sebe in vas usmeriti k poglobljenemu doživljanja postnega časa, leta usmiljenja in velike noči.
Prvi poudarek je povabilo k molitvi: ROŽNI VENEC molimo zjutraj ob 8.30 pred odprtim tabernakljem (za župnijo, mesto in državo ter po namenu molitev, oddanih v skrinjico molitev in pred kip fatimske Marije) in zvečer ob 18.00 skupaj z bogoslovci. KRIŽEV POT molimo vsak petek ob 8.30 in v nedeljo ob 15.30. Obe molitvi nas od sebe obračata v premišljevanje skrivnosti odrešenja
in Gospodovega trpljenja. Ura Božjega usmiljenja ob petkih ob 15. uri je priložnost za premišljevanje o Božjem usmiljenju, molitvi za usmiljenje in odločanje za usmiljenje.
Drugi poudarek je ŽUPNIJSKO ROMANJE, s katerim želimo poglobiti vero, prejeti milosti odpustkov z romanjem v svetoletno cerkev in utrditi občestvene vezi v molitvi in prijetnem druženju … V prihodnje želimo še več narediti za medsebojno poznavanje in druženje v duhu življenja (prvih) krščanskih skupnosti, ki so po evharistiji (maši) imeli še tako imenovano agape (iz grščine, približni
pomen: božja ljubezen do človeka in človeka do Boga in med seboj). Tretji poudarek pa je malo bolj viden in je povezan z vero naših prednikov, želel pa bi, da bi na poseben način odseval tudi našo vero. V stolnici imamo kar dve Pietà – Sočutni. Prva, ki je starejša, je zunaj na fasadi (pravzaprav
je tam le kopija), druga pa je v cerkvi. Slednja, ki je iz sredine 18. stoletja, odseva nežnost in vživljanje avtorja (njegovo vero), saj prikazuje trpečo Marijo z mrtvim Jezusom in angela, ki poljublja z žebljem narejeno rano na Kristusovi desni roki. Že pred več kot 20 leti restavrirano Pietà, ki je bila narejena v sredini 15. stoletja, pa lahko sedaj (začasno) vidimo tudi v prezbiteriju naše stolnice. Ta Pietà ni le umetniški vrhunec nekega obdobja iz zgodovine našega naroda, ampak je globok izraz vere avtorja in naših prednikov. Naj bo tudi spodbuda za poglabljanje naše vere, za dojemanje usmiljenja in ljubezni Boga, ki nam govori po različnih dotikih (tudi po Mariji: oznanjenje, rojstvo, trpljenje z Jezusom na Kalvariji …). Naj se Bog po Sočutni dotakne tudi nas …
Jože, župnik

Oznanila

  • Nedelja, 6. 3.: 4. postna, sv. Fridolin, opat. Joz 5,9-12; 2 Kor 5,17-21; Lk 15, 1¸-3.11- 32.
  • Ponedeljek, 7. 3.: sv. Perpetua in Felicita, mučenki. Iz 66,17-21; Jn 4,43-54.
  • Torek, 9. 3.: sv. Janez od Boga, redovnik. Ezk 47,1-9.12; Jn 5,1-3a.5-16. 
  • Sreda, 9. 3.: sv. Frančiška Rimska, redovnica. Iz 49,8-15; Jn 5,17-30.
  • Četrtek, 10. 3.: sv. 40 mučencev iz Armenije. 2 Mz 32,7-14; Jn 5,31-47. 
  • Petek, 11. 3.: sv. Benedikt, škof. Mdr 2,1a.12-22; Jn 7,1-2.10.25-30. 
  • Sobota, 12. 3.: sv. Inocenc, papež. Jer 11,18-20; Jn 7,40-53.
  • Nedelja, 13. 3.: 5. postna (tiha) – PAPEŠKA nedelja (obletnica izvolitve papeža Frančiška). Iz 43,16-21; Flp 3,8-14; Jn 8,1-11.  
Izročitev veroizpovedi, foto: JurI

Iz življenja župnije

V nedeljo, 21. 2., so naši katehumeni prejeli očenaš, v nedeljo, 28. 2., pa smo jim izročili veroizpoved. Veselimo se njihovega prejema zakramentov krščanskega uvajanja na velikonočno
vigilijo. Maše s postnimi govori naših škofov ter ura Božjega usmiljenja odsevajo naše hrepenenje
po usmiljenju – Božjem čutečem dotiku. V nedeljo, 28. 2., so priromali romarji iz dekanije Škofja Loka.

Dogodki pred nami

  • OD PONEDELJKA DO ČETRTKA je ob 8.30 molitev ROŽNEGA VENCA pred odprtim tabernakljem za mesto, državo in domovino ter po namenu molitev, oddanih v skrinjico molitev. Rožni venec molimo tudi ob 18.00.
    KRIŽEV POT molimo ob petkih ob 8.30 in ob nedeljah ob 15.30.  
  • V nedeljo, 6. 3., bo ob 15.30 KRIŽEV POT. Ob 13.00 pa se bomo odpravili na župnijsko postno in svetoletno romanje v Dedni Dol in Novo mesto. 
  • V ponedeljek, 7. 3. bo ob 9.00 ob zunanji slovesnosti sv. Tomaža Akvinskega, zavetni Z romanja škofjeloške dekanije, Teološke fakultete, daroval sveto mašo nadškof Stanislav Zore. Ob 18.30 bo maša  za duše v vicah.
    Z romanja škofjeloške dekanije, foto: Kokelj
  • V torek, 8. 3., bo imel pri večerni maši ob 18.30 POSTNI GOVOR pomožni škof in generalni vikar Franci Šuštar, v sredo, 9. 3., pomožni škof Anton Jamnik, 
  • v četrtek, 10. 3., nadškof in metropolit Stanislav Zore.
  • Petek, 11. 3., bo ob 8.30 KRIŽEV POT, ob 15.00 pa ura BOŽJEGA USMILJENJA in sveta maša.
  • V nedeljo, 13. 3., je TIHA in PAPEŠKA NEDELJA. Spominjamo se izvolitve svetega očeta FRANČIŠKA, zato bomo pri vseh mašah zapeli zahvalno pesem. 24 ur za GOSPODA bomo v stolnici imeli s petka, 18., na soboto, 19. marca. Najsvetejše bo izpostavljeno po maši ob 9.00 (maša ob 9.30 odpade) vse do sobote do 6.00 (le med

Misel tedna:

F. Gorše, Simon pomaga Jezusu nositi križ, foto: JoPl
Papež Frančišek o SMOKVI, KI JE DOBILA ŠE LETO PRILOŽNOSTI: »Eno leto milosti, čas Kristusovega  poslanstva, čas Cerkve pred njegovim veličastnim prihodom, čas našega življenja, umerjenega z določenim številom postnih časov, ki so nam ponujeni kot priložnosti za kesanje in rešitev.
Čas jubilejnega leta Usmiljenja.« Izpostavil je Jezusovo nepremagljivo potrpežljivost in njegovo nepopustljivo skrb za grešnike ter poudaril, da ni nikoli prepozno za spreobrnjenje. Božja  potrpežljivost nas čaka vse do zadnjega trenutka.
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/02/28/...



TBB – stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/
detail Pietà, 15. st., Lj - stolnica, foto: JoPl