Follow by Email

petek, 19. maj 2017

Teden Božje Besede 21.5.-28.5.2017



Upanje, s katerim se srečamo v tokra­tnem odlomku, je ena osnovnih misli Pr­vega Petrovega pisma. Upanje in vera sta v Novi zavezi neločljivo povezana, saj kri­stjan ravno v veri v Jezusa Kristusa vidi smisel vsega svojega življe­nja, kar ga dela mirnega in sta­novitnega, saj pozna »razlog svojega upanja«. Zato nas apostol Peter vabi in spodbu­ja, naj »slavimo Gospoda Kri­stusa v svojih srcih« in naj bomo vedno pripravljeni pričati zanj, kadar nas kdo vpraša o njem. Prav to je ena naših najpomembnejših nalog: če verujemo, da naše življenje ni le splet nekih čudnih naključij, temveč se odvija po čudovitem Božjem načrtu; če verujemo, da nas je Kristus res odrešil vsakršne uničevalne moči greha in nam s tem zagotovil večno življenje onkraj smr­ti, potem nam ne preostane drugega, ka­kor da z vsem svojim bitjem slavimo Boga in poskušamo še druge pripeljati k njemu. Apostol Peter nam tudi svetuje, kako naj to naredimo: krotko in spoštljivo, »iz do­bre vesti«.
Eden velikih darov, ki nam jih Bog naklanja, kadar živimo po njegovi volji in de­lamo dobro, je namreč tudi čista in mirna vest. Vsi vemo in izkušamo, kako nekaj velikega je to, saj nam ravno mirna vest daje moč za premagovanje vsako­dnevnih težav, krivic in tr­pljenja. Nasprotno pa je naša mirna vest nenehno spraševanje vesti tistim, ki ne živijo po Kristuso­vem nauku in si ne prizadevajo za dobro. Takim smo nemalokrat »kamen spotike in skala pohujšanja«, zato nas sramotijo in obrekujejo. Zgled, kako naj to prenaša­mo, pa je Kristus sam, ki je »trpel zaradi grehov ... pravični za krivične«. Kajti za­radi naše pravičnosti nam Bog daje moč, da zmoremo prenašati zasramovanje in trpljenje zaradi dobrih del.
mag. Roman Starc
Sestre in bratje!
Teden, ki je pred nami, bodo zazna­movali trije dogodki. Pri dogodek je vsakoletno župnijsko

ROMANJE K MARIJI POMAGAJ na Brezje, ki ga bomo letos malo razširili še z ogle­dom doline Vrat pod Triglavom, kjer bomo v kapeli imeli kratko pobožnost. Ker boste nekateri tam prvič v življe­nju, se tega zaradi vas veselim tudi sam. Iz Ljubljane bomo odšli na njen praznik, v sredo, 24. maja, ob 9. uri (s Streliške), se peljali pod Triglav, ob 14.30 pa bomo na Brezjah imeli pobožnost in sveto mašo. Sledi še prije­ten postanek na poti domov.
Drug pomemben dogodek je slavje GOSPODOVEGA VNEBOHODA. Gospod Jezus nič človeškega ni pustil na zemlji. On ljubi človeka v celoti. Kakor njegovo telo ni ostalo v grobu, ampak je doživelo »vstajenja dan«, ga tudi ni »pustil« na zemlji, am­pak je šel s telesom v nebesa. Kristus je Bog in človek tudi v nebesih. Osta­ja pa še naprej med nami v Telesu in Krvi - kruhu in vinu, ki smo ju lahko deležni pri daritvi svete maše. Kma­lu po prazniku Gospodovega vnebohoda zato obhajamo tudi praznik Sv. Rešnjega telesa in krvi. Vmes pa ob­hajamo praznik prihoda SVETEGA DUHA - BINKOŠTI. To pa je tretji dogodek.
Na prihod Svetega Duha se bomo pri­pravljali z DEVETDNEVNICO, ki bo vsak dan vključena v večerno mašo (začnemo jo v petek, 26. maja), v ne­deljo pa v sveto mašo ob 10.30. Pova­bljeni k devetdnevnici v čim večjem številu, še posebej pa veroučenci in starši. Birma bo na binkoštno nedeljo ob 16. uri.
Veselimo se, sestre in bratje, vsega do­brega ...
Obilo blagoslova.
Župnik Jože
• V sredo, 10. maja, so naše udele­ženke »tečaja za preprečevanje pad­cev« ob zaključku tečaja v zahvalo poromale na Kurešček.
        Nedelja, 21. 5.: 6. VELIKO­NOČNA NEDELJA - nedelja tu­rizma.
        Ponedeljek, 22. 5.: sv. Marjeta (Rita) Kasijska, redovnica, in sv. Emil (Milan), mučenec - prošnji dan.
        Torek, 23. 5.: sv. Servul (Socerb) Tržaški, mučenec - prošnji dan.
        Sreda, 24. 5: Marija, Pomočnica kristjanov - prošnji dan.
        Četrtek, 25. 5.: GOSPODOV VNEBOHOD.
        Petek, 26. 5.: sv. Filip Neri, du­hovnik.
        Sobota, 27. 5.: bl. Alojzij Groz­de, mučenec, in sv. Avguštin Canterburyjski, škof.
        Nedelja, 28. 5.: 7. VELIKO­NOČNA NEDELJA - nedelja sredstev družbenega obveščanja.

Dogodki pred nami

• V sredo, 24. 5., bo tradicionalno romanje našega občestva k Mariji Pomagaj na Brezje. Odhod s Stre- liške ulice bo ob 9. uri. Ob 18. uri bodo slovesne VEČERNICE pred
vnebohodom, ki jih bo vodil škof Šuštar
    V četrtek, 25. 5., je VNEBOHOD. Sv. maše bodo po prazničnem redu. Sveto mašo ob 9. uri bo daro­val nadškof Zore.
    V petek, 26. 5., je začetek BINKOŠTNE DEVETDNEVNICE
(ki bo vsak dan vključena v večerno mašo, v nedeljo pa v mašo ob 10.30); ob 15.00 bo ura Božjega usmilje­nja.
     V ponedeljek, 29. 5., ko goduje sv. Maksim Emonski, bomo ime­li »celodnevno češčenje« - sklep češčenja ob 18.00 bo vodil in sveto mašo darovale škof Šuštar.
     Na binkoštno nedeljo, 4. 6., bo ob 16. uri slovesna nadškofova maša s podelitvijo zakramenta sve­te birme.
     V sredo, 7. 6., bo ob 17. uri nun­cij Juliusz Janusz daroval sv. mašo za člane Malteškega reda v čast sv. Janezu Krstniku, zavetniku reda.
    V soboto, 10. 6., bo družabno-duhovni zaključek veroučne
šole za letošnje leto (od 9. do 16. ure).
    V nedeljo, 11. 6., bo srečanje članov župnijskega pastoralnega sveta (in njihovih družin).
     V torek, 20. 6., bo v stolnici po večerni maši predstavitev (ogled) fil­ma o Božjem služabniku Antonu Vovku.

ŠMARNICE

Šmarnice so od ponedeljka do sobote ob 8.30, ko poslušamo šmarnice ob 300-letnici krona­nja svetogorske Marije (zaključi­mo z litanijami Matere božje in sv. mašo ob 9.00) in med večer­no mašo ob 18.30, ko poslušamo šmarnice ob 100-letnici Mariji­nih prikazovanj v Fatimi. Ob nedeljah so šmarnice vključe­ne v sv. mašo ob 10.30 (»Fatimske«); ob 15.30 (»Svetogorske )« nato pa litanije Matere Božje pred Najsvetejšim in sv. maša).
Papež Frančišek
»Devica je v Fatimi izbrala nedolžno srce in preprostost malih Frančiška, Jacinte in Lucije za varuhe svojega sporočila. Ti otroci so ga vredno sprejeli tako, da so bili prepoznani kot zanesljive priče prika­zovanj ter postali zgled krščanskega življe­nja. S kanonizacijo Frančiška in Jacinte sem hotel predlagati vsej Cerkvi njun zgled pripadnosti Kristusu in evangeljskemu pričevanju. Vsej Cerkvi hočem predla­gati, da posebno skrb namenja otrokom. Njuna svetost ni posledica prikazovanj, temveč tega, da sta z zvestobo in gorečno­stjo odgovorila na prejeti privilegij, da sta lahko videla Devico Marijo. Po srečanju z 'lepo Gospo', tako stajo imenovala, sta pogosto molila rožni venec, delala pokoro, darovala žrtvice, da bi izprosila konec vojne ter za duše, ki so najbolj potrebne božjega usmiljenja.«
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
Delavniki: 6.00; 7.00; 7.30 (razen ob sobotah); 8.00; 9.00; 10.30 (samo v petek in soboto tudi ob 16.00); 18.30. Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 16.00; 18.30. Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 11.30; 12.30; 16.00; 18.30.
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. joze.plut@rkc.si / 031-673-111 www.stolnica.com

petek, 12. maj 2017

Teden Božje Besede 14. 5.-21. 5. 2017



Prejšnjo nedeljo nas je pri branju Božje besede spremljala predvsem podoba do­brega pastirja, tokrat pa apostol Peter v svojem pismu izpostavi neko drugo podobo, ki jo srečamo v stari za­vezi v Izaijevi knjigi: to je vo­gelni kamen oz. kamen spo­tike. A če gre tam »zgolj« za kamen kot kamen, pa čeprav je na njem sezidano sveto me­sto Jeruzalem, gre tu za nekaj veliko več: v novi zavezi postane ta kamen Jezus sam - »živi kamen, ki so ga ljudje zavrgli, pri Bogu pa je izbran in dragocen«. Je vogelni kamen žive, du­hovne zgradbe, ki jo sestavljamo vsi veru­joči. Zato nas apostol Peter že na začetku povabi in spodbudi, naj stopimo »h Go­spodu, k živemu kamnu«. Kraj, kjer je izvoljeno ljudstvo stare zave­ze Bogu darovalo svoje žgalne daritve, je bil jeruzalemski tempelj; v novi zavezi pa mi sami postajamo »duhovne daritve, ki bodo po Jezusu Kristusu prijetne Bogu«. Še več: v moči svojega krstnega duhovništva (»sveto duhovništvo«) sami sebe darujemo in se s tem vgrajujemo v »du­hovno stavbo«, kjer je vsak zase enkra­ten in nepogrešljiv.
Odločilnega pomena pri tem je prav gotovo naša vera, zato ti­sti, ki ne veruje, tega ne more razumeti. Podoben je zidar­jem, ki so »izbran in drago­cen vogelni kamen« zavrgli, saj je zanje zgolj »kamen spotike in skala pohujšanja«. To pa, zaključi Pe­ter, ne velja za nas, ki smo »izvoljen rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod in ljudstvo, določeno za Božjo last«. Sami »odlični« nazivi, s katerimi nas želi spodbuditi, da bi s svojim življenjem po­gumno oznanjali »slavna dela tistega«, ki nas je iz teme poklical v svojo čudo­vito luč.
Mag. Roman Starc
Sestre in bratje!
13. maja letos, na 100. obletnico prvega prikazanja Marije v Fatimi, bo sv. oče Frančišek razglasil


pastirčka Frančiška in Jancinto Barto za sveta. Naj, čeprav vam morda fatimska pobožnost ni tako blizu, z vami delim zapis prvega vide­nja, kakor je opisano v knjigi Fatima Luciana Nervija (http://revija.ognjisce.si/...).
»Ko smo se 13. maja 1917,« piše Luci­ja v četrtem Spominu, »na pobočju nad Irijsko globeljo z Jacinto in Franckom igrali, smo nenadoma videli nekakšen blisk. Bilo je okoli poldneva. 'Bolje je, da gremo domov,'sem rekla sestrični in bratrancu, 'bliska se. Najbrž bo nevih­ta.' In zagnali smo ovce po bregu nav­zdol proti cesti. Ko smo prišli nekako do sredine pobočja, blizu velikega grma, smo zagledali drugi blisk. Ko smo na­redili še nekaj korakov, smo videli nad hrastičem Gospo, oblečeno v belo, ki je sijala bolj ko sonce. Presenečeni smo ob­stali. Bili smo ji tako blizu, da smo stali v luči, ki jo je obdajala ali se širila iz nje. Morda smo bili od nje oddaljeni poldru­gi meter. Tedaj nam je Marija rekla: 'Ne bojte se. Nič hudega vam ne bom storila.' 'Odkod si?' sem jo vprašala. 'Iz nebes.' 'In kaj želiš od mene?' 'Prišla sem vas prosit, da bi prihajali sem trinajste­ga v mesecu ob tej uri šest mesecev za­poredoma.' 'Bom šla tudi jaz v nebesa?' 'Da, boš.' 'In Jacinta?' 'Tudi ona.' 'Pa Francek?' 'Tudi on, vendar mora zmoliti še veliko rožnih vencev'/.../
Potem je dodala: 'Ali ste se pripravljeni darovati Bogu in prenašati trpljenje, ki vam ga bo poslal, v spravo za grehe, s ka­terimi ga žalijo, in se žrtvovati za spre­obrnjenje grešnikov?"Smo pripravljeni.' 'Precej boste morali trpeti, vendar vas bo krepila božja milost.' Ko je izgovori­la ti dve besedi, je prvič razprla roke in na nas razlila tako močno luč, da smo v njej po Bogu, ki je bil ta luč, lahko videli sami sebe jasneje, kakor se vidimo v naj­boljšem ogledalu. Padli smo na kolena in ponavljali molitve, ki nas jih je nau­čil angel. Nato je Marija dodala: 'Vsak dan molite rožni venec, da boste svetu izprosili mir in konec vojne.' Zatem se je pričela narahlo dvigati proti vzhodu, dokler ni izginila v daljavi.«
Pastirčki se vrnejo domov in si obljubi­jo, da ne bodo nikomur pripovedovali, kaj so videli. A Jacinta je obljubo prelo­mila in doma vse povedala. Ko svakinja Olimpija Lucijino mater pobara o za­devi in ta od hčere zahtevala pojasnilo, hči trdovratno molči. Mati povzdigne glas, a deklica se ne zbega. Dnevi mine­vajo in pastirčki še bolj vztrajno moli­jo; molijo vse tri dele rožnega venca in se žrtvujejo. Novica se hitro razširi in vsi nestrpno pričakujejo 13. junij. V vasici vre, radovednost je neizmerna.
Naj nas prevzame povabilo k molitvi in pokori. In pridimo v četrtek, 18. 5., po večerni maši v župnišče, kjer bomo pri­sluhnili duhovno-zgodovinskemu po­gledu na fatimske dogodke. Pričevala bosta zakonca Severin in Mojca Maffi. Obilo blagoslova.
Župnik Jože
       Ponedeljek, 15. 5.: sv. Izidor, kmet, sv. Zofija (Sonja), mučenka.
       Torek, 16. 5.: sv. Janez Nepomuk, duhovnik.
       Sreda, 17. 5: sv. Jošt, puščavnik.
       Četrtek, 18. 5.: sv. Janez I., papež.
       Petek, 19. 5.: sv. Krispin redovnik.
       Sobota, 20. 5.: sv. Bernardin Sien- ski, duhovnik.
       V četrtek, 18. 5., bo ob 9. uri nad- škofova maša ob 50-letnici izhaja­nja revije Cerkev v sedanjem svetu (Cerkev v svetu); od 12. do 12.30 bo koncert sakralne orgelske glasbe v živo; po večerni maši v Baragovi dvo­rani stolnega župnišča bo zgodovinsko duhovna predstavitev Marijinih prikazovanj v Fatimi, ki so bila ravno pred 100 leti.
    V sredo, 24. 5., bo tradicionalno romanje našega občestva k Mariji Pomagaj na Brezje. Odhod s Streliške je ob 9. uri.
    V ponedeljek, 29. 5., ko goduje sv. Maksim Emonski, bomo kot ponava­di imeli celodnevno češčenje.
    V soboto, 10. 6., bo družabno-du- hovni zaključek veroučne šole za le­tošnje leto (od 9. do 16. ure).
    V nedeljo, 11. 6., bo srečanje čla­nov župnijskega pastoralnega sveta (in njihovih družin).
    V torek, 20. 6., bo v stolnici po ve­černi maši predstavitev (ogled) filma o Božjem služabniku Antonu Vovku.
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
Iz homilije » O Bogu, ki preseneča« papeža Frančiška (8. maj 2017): »Duh je Dar Boga, tega Boga, našega Očeta, ki nas vedno preseneča - Bog presenečenj ...je »živi Bog, je Bog, ki prebiva v nas, Bog, ki premika naše srce, Bog, kije v Cerkvi in hodi z nami in nas med to hojo vedno preseneča.« Kakor je bil ustvarjalen, ko je ustvaril svet, tako je ustvarjalen vse dni pri ustvarjanju novih stvari. »Bog, ki nas preseneča.«
Delavniki: 6.00; 7.00; 7.30 (razen ob sobotah); 8.00; 9.00; 10.30 (samo v petek in soboto tudi ob 16.00); 18.30. Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 16.00; 18.30. Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 11.30; 12.30; 16.00; 18.30.
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. joze.plut@rkc.si / 031-673-111 ht tp: // www.stolnica.com/

petek, 05. maj 2017

Teden Božje Besede 7. 5.-14. 5. 2017



Večina Božje besede četrte velikonočne nedelje (psalm, drugo berilo in evange­lij) govori o ovcah oziroma pastirju, ki jih varuje in vodi na pravo pot, da jih ne dobijo v roke roparji in tato­vi, ki »kradejo, koljejo in uni­čujejo« (gl. Jn 10,10a). Pred strahom, ki bi nas lahko ob tem zajel, nas lepo »pomi­ri« apostol Peter na koncu odlomka iz svojega pisma, ko pravi, da smo se, potem ko smo blodili kakor ovce, obrnili k pravemu pa­stirju in se vrnili k »pastirju in varuhu svojih duš«.
Poleg podobe dobrega pastirja, ki je že v stari zavezi »rezervirana« za Jahveja, Izraelovega pastirja, v novi zavezi pa se s to vlogo poistoveti Jezus, nas apostol Peter najprej spomni na neko drugo po­dobo, ki jo prav tako prevzame Jezus: to je trpeči Božji služabnik. To podobo iz Izaijeve knjige Jezus uporabi, da z njo pokaže na pomen svojega trpljenja in smrti. Mirno, brez besed in maščevanja je namreč zaradi nas prestal sramotenje, poniževanje, trpljenje in smrt, »da bi mi grehom odmrli in živeli za pravičnost«.
S tem pa nam je »na svojem tele­su ... zapustil zgled, da bi hodi­li po njegovih stopinjah«. To bomo uresničevali le tako, da bomo tudi mi delali dobro in potrpežljivo prenašali brid­kosti, kadar nas zadenejo.
Varovati svoje, jih usmerjati na pravo pot, se zanje žrtvovati in dati ži­vljenje, kadar je to potrebno - vse to je naloga dobrega pastirja, ki naj bi jo po Jezusovem zgledu izpolnjevali vsi: du­hovniki kot njegovi namestniki, vodi­telji in vzorniki svojim vernikom, verni­ki pa kot opora drug drugemu in zgled vsem tistim, ki še »blodijo« in iščejo, komu bi zaupali svoje življenje.
mag. Roman Starc
Sestre in bratje!
V velikonočne praznike smo slovesno vstopili z lepo postno pripravo, velikim tednom in simbolno s procesijo na veliko­nočno nedeljo. V teh dneh seje okrog nas osredotočil velikonočni čas, Marijin me­sec majnik in še teden molitve za duhov­ne poklice, ki ga nadaljujemo s slovesnim praznikom posvetitve naše stolnice, v po­nedeljek, 8. maja. Naj nas polnost te du­hovne priložnosti od plahosti in strahu dviguje k veselemu služenju in ponosne­mu izpovedovanju vere v Vstalega. On je svet premagal, On nas spodbuja, naj kličemo »delavcev na žetev« (Mt 9,38). Naj Slovencem Marija, Kraljica Sloven­cev in Kraljica duhovnikov, izprosi no­vih duhovnikov, redovnic in redovnikov ... Predvsem pa dobrih družin.
Verjetno ste nekateri opazili, da že dru­gi mesec ni našega »popoldanskega mežnarja« Staneta. Stane Jakofčič je ma­lo dane 20 let vsako popoldne (manjkal je le kakšen dan v letu, ko je imela Neokatehumenska skupnost, katere član je, konvivenco) skrbno pripravljal vse potrebno za večerne maše, slovesnosti, koncerte. Stolnico je tudi tedensko po­sesal in skrbel za čistost na kraju priži­ganja svečk in še za marsikaj drugega. Vse potrebno za praznike je pravočasno pripravljal in natančno vedel, kje je kaj, kar je bilo pomembno še posebej ob pra­znikih in slovesnostih, ki jih v stolnici ni malo. Dosedanja ekipa je začasno sicer okrepljena, vendar smo njegovo znanje, delo in veščine močno pogrešali zlasti za velikonočne praznike.
Ko se Stanetu Jakofčiču zahvaljujem za njegovo dolgoletno služenje Bogu v stol­nici, prosim za dvoje: molimo zanj, saj je resno bolan in oslabel (dokler je še mo­gel, je prihajal v stolnico); skupaj pa raz­mišljamo tudi o sodelovanju pri službah v stolnici: dežurstvu, mežnarjenju, skrbi za čistočo, (ljudsko) petje, branje itd. V to smer naredimo konkretne korake. Ve­liko smo že naredili, mnogi že leta po­darjate občestvu naše stolnice svoj čas in talente . Pridružite se nam; kje je bo­lje bivati kakor v »hiši Gospodovi« (Ps 27,4) in kje je lepše osmišljati svoje me­sto (morda še v krepkih letih upokojenstva) kot »v materini cerkvi naše nad- škofije«?
Vse dobro in obilje blagoslova želim.
Župnik Jože
• V petek, 7. aprila, smo imeli za bol­ne in ostarele v stolnici sv. mašo, na »proštovem vrtu« pa

S križevega pota v Rogu, foto: JoPl
druženje.
• V soboto, 1. aprila, smo imeli ne­pozabno postno župnijsko romanje župnije v Kočevski rog, Ribnico, Goro na Sodražico in Novo Štifto. Poroma- li smo kar z dvema avtobusoma (skupaj nas je bilo 91).
       V četrtek, 20. aprila, smo v okviru srečevanj UBVP skupaj z Društvom katoliških izobražencev gostili S. Grando, I. Grdino in J. Prunka. Zelo zanimiv pogovor ob 100. obletnici smrti Janeza E. Kreka.
       V soboto, 22. aprila, smo z mini­stranti poromali v Vipavski Križ in na Sveto Goro.
       V četrtek, 27. aprila, smo z mladimi poromali v Oglej in Gradež.
       Nedelja, 7. 5.: 4. VELIKONOČ­NA - NEDELJA DOBREGA PA­STIRJA.
Stane Jakofčič za svečnico, foto: JoPl
       Ponedeljek, 8. 5.: Obletnica PO­SVETITVE (ljubljanske) STOLNI­CE - slovesni praznik.
       Torek, 9. 5.: Izaija, prerok. Dan Evrope.
       Sreda, 10. 5: Job, svetopisemski mož.
       Četrtek, 11. 5.: sv. Odo Clunyjski, opat.
       Petek, 12. 5.: sv. Leopold Mandic, redovnik.
       Sobota, 13. 5.: fatimska Mati Bož­ja.
Nedelja, 14. 5.: 5. VELIKONOČ­NA NEDELJA.
     V nedeljo, 7. 5., bo sklep tedna molitve za nove duhovne poklice. Ob 15.30 je ura molitve za duhovne poklice.
     V ponedeljek, 8.5., bo za našo žu­pnijo slovesni praznik - spomin po­svetitve stolnice. Ob 18. uri bomo imeli v zahvalo Bogu za vse, kar v naši stolnici od Njega prejemamo, litanije Matere Božje pred Najsve­tejšim in slovesno sv. mašo, ki jo bo daroval prošt stolnega kapitlja, prelat Jožef Lap. Svete maše bodo ob 6., 7., 8., 9. uri, 10.30 in 18.30. Po večerni maši bo seja župnijskega pastoralne­ga sveta.
     V torek, 9. 5., je tudi dan Evrope. Sveto mašo za Evropo bo ob 18.30 daroval škof Jamnik.
     V sredo, 10. 5., bo po večerni maši mistagogija - verouk za odrasle.
     V četrtek, 11. 5., bo od 12. do 12.30 koncert sakralne orgelske glasbe v živo. Po večerni maši bo sre­čanje za študente.
    V petek, 12. 5., bo ob 15.00 ura Božjega usmiljenja in sv. maša.
    V soboto, 13. 5., bomo pri vseh mašah počastili fatimsko Marijo, posebej slovesno ob 9. uri.
   V četrtek, 18. 5., bo po večerni maši v Baragovi dvorani zgodovinsko duhovna predstavitev Marijinih prikazovanj v Fatimi, ki so bila ravno pred 100 leti.
   V sredo, 24. 5., bo tradicionalno romanje našega občestva k Mariji Pomagaj na Brezje.
    V ponedeljek, 29. 5., ko goduje sv. Maksim Emonski, bomo imeli tako, kot je navada, »celodnevno češčenje«.
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
Velikonočna procesija, foto: JoPl
Iz Šmarnic 2017 ob stoletnici prikazovanj v Fatimi (Radio Vatican): »Med branjem spominov sestre Lucije in besedila tretjega dela fatimskih skrivnosti naletimo na številne omembe papeža pod različnimi vidiki: osebno spoštovanje in ljubezen do njega; solidarnost z njim v trpljenju; preganjanje in mučeništvo, kateremu je izpostav­ljen kot voditelj Cerkve. Medtem ko videnje Jacinte Marto prinaša močneje izraženo izkušnjo: 'Svetega očeta sem videla v zelo veliki hiši, na kolenih, pred mizo, z glavo med dlanmi, jokal je. Pred hišo je bilo veliko ljudi, nekateri so metali kamenje, drugi so ga zmerjali ter izgovarjali grde besede. Ubogi sveti oče! Veliko moramo moliti zanj'.« Vir:
Delavniki: 6.00; 7.00; 7.30 (razen ob sobotah); 8.00; 9.00; 10.30 (samo v petek in soboto tudi ob 16.00); 18.30. Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 16.00; 18.30. Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 11.30; 12.30; 16.00; 18.30.
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. joze.plut@rkc.si / 031-673-111 ht tp: // www.stolnica.com/

petek, 31. marec 2017

Teden Božje Besede 2. 4.-7. 5. 2017



V Božji besedi pete postne nedelje pre­vladuje misel o obuditvi od mrtvih: Gospod odpira grobove in po Kristu­sovem Duhu kliče v življenje. Apostol Pavel to misel izra­zi tako, da postavlja v na­sprotje življenje po mesu in življenje po Duhu. Be­seda meso ima pri njem več pomenov, nikoli pa ne želi enačiti mesa ali tele­sa z grehom in ga tako prikaza­ti kot nekaj, kar je samo po sebi slabo. Šele greh meso - človeka zaznamuje s krhkostjo in umrljivostjo. V tem istem »mesu« pa prebiva tudi Božji Duh, ki je »življenje samo« in more to, kar je »mrtvo zaradi greha«, priklicati v ži­vljenje. Pavel zato Rimljane postavlja pred odločilno izbiro: če bodo še na­prej živeli po mesu, »ne morejo biti všeč Bogu« in bodo umrli; če pa ubo­gajo Božjega Duha, ki v njih prebiva,
bodo šli naproti življenju, ki se je razo- delo v Jezusovem vstajenju. »In če pre­biva v vas Duh njega, ki je obudil od mrtvih Jezusa, bo on ... priklical v ži­vljenje tudi vaša umrljiva telesa.« Odločilno je torej, čemu damo v življe­nju prednost: grehu, ki povzroča smrt, ali Duhu, ki oživlja. Iz­bira je sicer naša, a razlika je ogromna, zato nas apostol Pavel vabi in spodbuja, naj ne živimo po mesu, ampak naj damo prostor Kristusove­mu Duhu.
Pri tem pa nas ne sme zavajati ali pla­šiti dejstvo, da posledica greha, telesna smrt, ostaja. Jezus je ni odpravil, rešil pa je človeka greha in mu dal v delež svoje življenje, ki je večno življenje. Zato smrt kljub temu, da ostaja, nima več nobe­ne moči nad duhom tistega, v katerem prebiva Kristusov Duh. Kajti »življe­nje samo« vedno, ne glede na zemeljske preizkušnje in človeške slabosti, slavi zmago nad grehom in umrljivostjo.
mag. Roman Starc
Dobro je, da je velika noč spomladi, saj nam tako še narava pomaga krepiti vero v vstajanje in življenje. Mrtva narava se prebuja, vstaja od mrtvih. Sveto pismo pravi, da je tudi Jezus vstal od mrtvih. Se več. Cerkev uči in kristjani verujemo, da bo tudi človek vstal k novemu, večne­mu življenju.
Na veliko noč beremo v prvem berilu odlomek Petrovega govora, v katerem apostol pravi: »>Veste o Jezusu iz Nazareta...« (Apd 10,38). Peter je poslušalce spomnil na to, kar so že vedeli, pa ven­dar niso verovali, niso živeli v skladu s tem vedenjem. Oznanil jim je Jezusa iz Nazareta, ki je delal velika znamenja, umrl, a tudi vstal od mrtvih (prim. Apd 10, 34-43). To je bilo Petrovo pričeva­nje. To je bilo njegovo prepričanje, da nekaj vedeti o Jezusu pomeni predvsem verovati v njegovo vstajenje od mrtvih. To je bilo Petrovo zagotovilo, da lahko svojo vero v Jezusovo vstajenje naslonim na priče. Mi danes nimamo le prvotnih prič, tistih, ki so se o veliki noči srečali z Jezusom. Imamo še druge priče. To so predvsem svetniki, kijihje »velika mno­žica« (Raz 7,9).
»>Veste o Jezusu ...« Škofje in duhovni­ki vsako nedeljo govorimo o njem, pa še med tednom ob različnih priložnostih, verni in neverni pa poslušate naše ozna­nilo. A vedeti še ne pomeni verovati in živeti.
O veliki noči obnavljamo svojo vero v Je­zusovo in naše vstajenje. Vero v vstajenje in večno življenje krepimo in izpovedu­jemo, ko redno in zavzeto opravljamo svoje dolžnosti, ko lepo pripravimo in obhajamo velikonočna in vsa druga bo­goslužja, ko smo pri vsem svojem delu zazrti tja čez, v tisto, česar »>oko ni vide­lo, uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo« (1 Kor 2,9), ko potujemo s ti­stimi, v katerih prepoznavamo vzornike in priprošnjike.
Apostol Peter je vedel o Jezusu tisto bi­stveno, ker se je z njim srečeval tri leta. Večje vedel o Jezusu na veliki petek, ko ga je po zatajitvi Jezus pogledal in se ga usmilil. Se večje vedel po veliki noči ob srečanjih z vstalim Jezusom. A največje Peter vedel o Jezusu takrat, koje v Rimu pretrpel mučeniško smrt in se z Jezusom srečal iz obličja v obličje. In Peter zdaj ve vse o Jezusu. Ker je pri njem in ga gleda »>iz obličja v obličje«. O veliki noči delajmo korake v to smer. Tudi če se opotekamo, omahujemo, pa­damo, nas vstali Jezus spremlja in krepi. On tako razlaga Božjo besedo, da posta­ja naše srce goreče. On dan za dnem pred našimi očmi blagoslavlja in lomi kruh ter nam daje sebe v hrano. Temelj za to dogajanje je Jezus postavil na veliko noč s svojim vstajenjem od mrtvih. Zato je noč velika, ker iz nje klije tudi za nas novo, večno življenje.
Slovenski škofje želimo velikonočno upa­nje v večno življenje in zato tudi veselje vsem duhovnikom, redovnikom in re­dovnicam, vsem vernikom doma in po svetu, še posebej pa vsem bolnim in tr­pečim.
Vaši škofje
Voščilu slovenskih škofov se pridružuje­mo tudi člani stolnega kapitlja in župnik.
  V sredo, 22. marca, je ob 18.30 ob navzočnosti vseh slovenskih škofov zlato mašo daroval

apostolski nuncij v Republike Sloveniji nadškof msgr. dr. Juliusz Janusz.
  V četrtek, 23. marca, je škof Fran­ci Šuštar imel drugi postni govor, po maši je bil čudovit koncert zbora Beneden Chapel Choire.
  V Soboto, 25. marca, je na prazno vanju Gospodovega oznanjenja škof
Šuštar daroval sv. mašo in blagoslovil mame, matere, nosečnice

Godovi in prazniki

  Nedelja, 2. 4.: 5. POSTNA NE­DELJA, goduje sv. Frančišek Paolski, puščavnik.
  Ponedeljek, 3. 4.: sv. Rihard, škof.
  Torek, 4. 4.: sv. Izidor Seviljski, škof, cerkveni učitelj.
  Sreda, 5. 4: sv. Vincencij Ferrer, duhovnik. Sreda pred prvim pet­kom.
  Četrtek, 6. 4.: sv. Irenej iz Srema, škof, mučenec. Obletnica posveti­tve kardinala Franca Rodeta. Četr­tek pred prvim petkom. Ta dan po maši začnemo s pobudo »24 UR ZA GOSPODA«, ki se bo zaključi­la z uro Božjega usmiljenja naslednji dan ob 15. uri.
  Petek, 7. 4.: sv. Janez Krstnik de la Salle, duhovnik. Prvi petek.
  Sobota, 8. 4.: sv. Maksim in Ti­motej, mučenca. Prva sobota.
  Nedelja, 9. 4.: šesta POSTNA - CVETNA NEDELJA, nede­lja GOSPODOVEGA TRPLJE­NJA.
  Ponedeljek, 10. 4., ponedeljek velikega tedna; sv. Domnij (Do­men), škof, mučenec.
  Torek, 11. 4., torek velikega te­dna; sv. Stanislav, škof.
  Sreda, 12. 4., sreda velikega te­dna; sv. Zenon Veronski, škof.
  Četrtek, 13. 4., VELIKI ČE­TRTEK.
  Petek, 14. 4., VELIKI PETEK.
  Sobota, 15. 4., VELIKA SO­BOTA.
  Nedelja, 16. 4., VELIKA NOČ.
  Ponedeljek, 17. 4., ponedeljek v velikonočni osmini.
  Torek, 18. 4., torek v velikonoč­ni osmini.
  Sreda, 19. 4., sreda v veliko­nočni osmini, sv. Leon IX., papež.
Obletnica posvetitve zaslužnega pa­peža Benedikta.

  Četrtek, 20. 4., četrtek v veliko­nočni osmini, sv. Teotim (Teo), škof.
  Petek, 21. 4.,petek v velikonočni osmini, sv. Anzelm, škof in cerkve­ni učitelj.
  Sobota, 22. 4., sobota v veliko­nočno osmini, sv. Hugo, škof.
  Nedelja, 23. 4., druga veliko­nočna - BELA NEDELJA, nede­lja BOŽJEGA USMILJENJA.
  Ponedeljek, 24. 4., sv. Fidelis Sigmarinski, duhovnik in mučenec.
  Torek, 25. 4., sv. Marko, evange­list.
  Sreda, 26. 4., Marija, Mati do­brega sveta.
  Četrtek, 27. 4., sv. Cita, dekla in devica; državni praznik - dan upo­ra.
  Petek, 28. 4., sv. Peter Chanel, duhovnik in mučenec.
  Sobota, 29. 4., sv. Katarina Sienska, devica - cerkvena učiteljica; sozavetnica Evrope.
  Nedelja, 30. 4., tretja veliko­nočna nedelja.
  Ponedeljek, 1. 5., sv. Jožef Dela­vec; državni praznik -praznik dela. Začetek šmarnic.
  Torek, 2. 5., sv. Atanazij, škof - cerkveni učitelj.
   Sreda, 3. 5., sv. Filip in Jakob ml., apostola; sreda pred prvim petkom.
   Četrtek, 4. 5., sv. Florijan (Cvet­ko), mučenec; četrtek pred prvim petkom.
   Petek, 5. 5., sv. Gotard, menih; prvi petek.
     Sobota, 6. 5., sv. Dominik Savio, dijak - zavetnik ministrantov; Ma­rija, srednica vseh milosti; prva so­bota.
     Nedelja, 7. 5., četrta velikonoč­na - nedelja Dobrega pastirja.
     V nedeljo, 2. 4., bomo pri sv. maši ob 10.30 katehumenom iz­ročili VEROIZPOVED, ob 15.30 pa bo križev pot.
  V ponedeljek, 3. 4., bo večerna maša z večernicami za duše v vicah.

  V torek, 4. 4., bo večerna maša z večernicami.
  V sredo, 5, 4., ki je SREDA PRED PRVIM PETKOM,bo po večerni maši še molitev v čast sv. Jožefu. Po večerni maši bo verouk za odrasle - mistagogija.
  V četrtek, 6. 4., ki je ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM, bo od 12.00 do 12.30 koncert sakralne glasbe v živo; pri maši ob 18.30 pa bo imel (6.) POSTNI GOVOR nadškof Stanislav Zore; po večerni maši bo molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in sve­tost duhovnikov. S ČEŠČENJEM nadaljujemo vso noč v okviru po­bude »24 UR ZA GOSPODA«, ki se bo zaključila zuro Božjega usmiljenja naslednji dan ob 15. uri (češčenja ne bo le med sv. maša­mi).
  V petek, 7. 4., PRVI PETEK, bo ob 8.30 križev pot, med mašo ob 9. uri bo posvetitev Srcu Jezusovemu, ob 15.00 pa ura Božjegausmiljenja in sveta maša. 
SREČA­NJE ZA BOLNE IN OSTARELE 24 UR ZA GOSPODA
Začetek v četrtek, 6. aprila, z ve­černo mašo ob 18.30, sledi bde­nje za Gospoda, ki ga zaključimo z uro Božjega usmiljenja v petek, 6. aprila, ob 15. uri. Ves čas bo mo­žnost za spoved. To je »privilegiran dan duhovne priprave na veli­konočne praznike.«
ob 16. uri sv. maša v stolnici, ki jo bo daroval g. Miro Šlibar, z možnostjo prejema zakramenta bolniškega maziljenja, sledilo bo
prijateljsko druženje na proštovem vrtu (ali v župnišču v primeru slabe­ga vremena).
  V soboto, 8. 4., bo ob 8.30 mo­litvena urapred Najsvetejšim s posvetitvijo Srcu Marijinemu. Ob 10.00 delavnica IZDELOVANJA BUTARIC za cvetno nedeljo.
  V nedeljo, 9. 4., je CVETNA NEDELJA. Prvi vseh mašah bo blagoslov butaric in zelenja, slo­vesni BLAGOSLOV S PROCE­SIJO, ki jo bo vodil škof Anton Jamnik, bo ob 9.00, ko se bomo zbrali na nadškofijskem dvori­šču. To nedeljo začnemo s CELODNEVNIM SPOVEDOVANJEM.
• V sredo, 12. 4., bo pri maši ob 9. uri pel zbor Convent Group iz Juž­ne Afrike.
• V četrtek, 13. 4., na VELIKI ČETRTEK, bo ob 9. uri KRIZMENA MAŠA, ki bo daroval nadškof
Zore, ki bo daroval tudi večerno mašo - GOSPODOVA ZADNJA VEČERJA (sv. maša ob 17. uri odpade). Med sv. mašo bo umivanje nog kot znamenje lju­bezni in služenja. Jezus se je po za­dnji večerji umaknil v vrt Getsemani, zato v spomin na ta dogodek po maši sv. Rešnje telo prenesemo v kapelo sv. Križa. To je večer postavitve sv. evharistije in duhovništva, zato sledi čas za osebno molitev in skupno molitev, ki jo bomo imeli skupaj z bogoslovci ob 21. uri. Za molitev bo stolnica odprta do 22. ure.
Na VELIKI PETEK GOSPO­DOVEGA TRPLJENJA, 14. 4., je strogi post. Ob 9. uri bo MOLITVENO BOGOSLUŽJE velike­ga petka, ki ga bo vodil škof Šu­štar. Ob 15. uri KRIŽEV POT. Ob 18.30 OBREDI VELIKEGA PETKA, ki jih bo vodil škof Šu­štar. Prisluhnemo evangeliju Go­spodovega trpljenja, ki preide v obred češčenja križa. 

Obred velike­ga petke ima štiri dele: 
1. bogosluž­je Božje besede; 
2. slovesne prošnje za vse potrebe; 
3. češčenje križa; 
4. obhajilo. 

Po obhajilu se Najsvetejše, pregrnjeno s tančico, prenese v Bož­ji grob, kjer bo do 21. ure izpostav­ljeno v češčenje. (Vsako leto je nabirka velikega petka namenjena za Cerkev v Sveti deželi, letos pa nas je k temu posebej povabil sv. oče Fran­čišek.)
VELIKI ČETRTEK:
ob 9. uri krizmena maša; ob 18.30 odredi zadnje večerje.
VELIKI PETEK: ob 9. uri molitveno bogoslužje; ob 15. uri križev pot; ob 18.30 obredi velikega petka.
VELIKA SOBOTA: ob 9. uri molitveno bogoslužje; ob 17.15 večernice; ob 20. uri veliko­nočna vigilija.
VELIKA NOČ: ob 8.30 vstajenjska procesija in sv. maša.
• VELIKA SOBOTA, 15. 4.: ves dan bo čas za osebno molitev ob Božjem grobu, premišljevanje Go­spodovega trpljenja in smrti ter češčenje križa.
Ob 6.30 (ko odpremo stolnico) bomo izpostavili Najsvetejše v Bož­jem grobu v češčenje, takoj nato pa bo blagoslov ognja pred stolnico.
Ob 9.00 bo MOLITVENO BO­GOSLUŽJE VELIKE SOBOTE.
Z blagoslovi VELIKONOČNIH JEDI bomo začeli ob 12. uri (nad­škof Zore) in nato vsako polno uro do 18.00, ko bo zadnji blago­slov.
VEČERNICE VELIKE SO­BOTE, ki jih bo vodil škof Šuštar, bodo ob 17.15.
• Ob 20.00 bo VELIKONOČ­NA VIGILIJA. Slovesnost bo vo­dil nadškof Zore. Zberemo se na nadškofijskem dvorišču. Za de­javno udeležbo pri vigiliji si pravo­časno (v kiosku) priskrbite svečke, ki jih bomo potrebovali za »slavje luči« in med krstnim bogoslužjem. Prosimo, da uporabite tudi papirne »krožnike«, da ne boste z voskom pokapljali klopi ali sebe. Obred veli­konočne vigilije ima štiri dele:
1. SLAVJE LUČI.
Na škofijskem dvorišču blagoslovimo ogenj, s kate­rim prižgemo velikonočno svečo, ki je simbol vstalega Kristusa. Ko dia- kon vstopi v stolnico, zapoje: »Kri­
stusova luč«, odgovorimo: »Bogu hvala!« To se ponovi trikrat. Ko zapoje prvič, od velikonočne sveče prižge svoje sveče asistenca z duhov­niki; ko zapoje drugič, bogoslovci prinesejo ogenj do vseh navzočih v procesiji in cerkvi; ko pa zapoje tre­tjič, se prižgejo v stolnici tudi luči. Sledi hvalnica velikonočni sveči. Pe­tje hvalnice naj bo tudi naša hvalni­ca vstalemu Kristusu.
Beremo več beril, med drugim tudi odlomek o izhodu iz Egipta čez Rde­če morje. Po četrtem berilu vstanemo in zapojemo ALELUJA. Sledi berilo iz Nove zaveze, evangelij in homilija.
Najprej bomo zapeli litanije vseh svetnikov in blagoslovili krstno vodo, s katero bodo krščeni katehu- meni. Skupaj s katehumeni bomo s prižganimi svečami izpovedali vero (obnovitev krstnih obljub). Kate- humeni bodo prejeli zakrament sv. krsta in sv. birme. V spomin na naš krst nas bo nadškof blagoslovil z blagoslovljeno vodo.
  Ob 5.30 izpostavimo Najsvetejše v Božjem grobu. Ob 6. in 7. uri sta sve­ti maši (sv. maša ob 8. uri odpade).
Bela nedelja - nedelja usmiljenja
• Ob 8.30 bo začetek VSTAJENJSKE PROCESIJE, ki jo bo vo­dil nadškof Zore. Obred vstajenja začnemo pri Božjem grobu. Sledi procesija okoli stolnice (v primeru lepega vremena, sicer le po cerkvi). Procesijo zaključimo pri glavnem oltarju, kjer bo blagoslov z Najsve­tejšim, ki mu bo sledila slovesna ve­likonočna sv. maša.
Sledijo še sv. maše ob 10.30, 11.30, 12.30, 16.00 in 18.30.
Ob 15.00 bo protipotresna pobožnost pri sv. Jo­žefu na Poljanah.
VELIKONOČNA OSMINA
  V ponedeljek, 17. 4., na pone­deljek v velikonočni osmini, ki mu rečemo tudi EMAVS, bodo sv. maše po prazničnem razporedu.
  V četrtek, 20. 4., bo po večerni maši v Baragovi dvorani predavanje o Janezu Evangelistu Kreku (go­stje: Igor Grdina, Janko Prunk in Stane Granda).
  V petek, 21. 4., bo ob 15.00 ura Božjega usmiljenja.
  V nedeljo, 23. 4., na 2. veliko­nočno - BELO NEDELJO ob­hajamo tudi nedeljo BOŽJEGA USMILJENJA. Ob 15.00 bo ura BOŽJEGA USMILJENJA.
  V ponedeljek, 24. 4., bo večerna maša z večernicami za duše v vicah.
  V torek, 25. 4., bo večerna maša z večernicami.
  V petek, 28. 4., bo ob 15.00 ura Božjega usmiljenja in sv. maša.
  V ponedeljek, 1. 5., na praznik Jožefa Delavca, bodo sv. maše po prazničnem redu. Ta dan začnemo z majsko pobožnostjo - ŠMARNI- CAMI, ki bodo vsak dan med sv. mašo ob 9.00 in ob 18.30.
  V sredo, 2. 5., je sreda pred pr­vim petkom, po večerni maši mo­litve v čast sv. Jožefu.
  V četrtek, 3. 5., je četrtek pred prvim petkom, zato bodo po ve­černi maši pred Najsvetejšim mo­litve za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.
  V petek, 5. 5., ki je prvi v me­secu, bo ob 8.30 pobožnost pred Najsvetejšim, ob 15.00 pa ura Božjega usmiljenja,
  V soboto, 6. 5., bo ob 8.30 pobožnost pred Najsvetejšim s posveti­tvijo Srcu Marijinemu.
Vsak dan lepo povabljeni k moli­tvi rožnega venca ob 8.30 (od po­nedeljka do četrtka) ali zvečer ob 18. uri.
Velikonočne (blagoslovljene) je­di, če je le mogoče, zaužijemo šele v nedeljo po vstajenjski ma­ši. Zato ta obed tudi imenujemo »velikonočni zajtrk«. Potem ko vse pripravimo in postavimo na mizo, skupaj zmolimo naslednjo ali podobno molitev:
MOLITEV PRI VELIKONOČNEM OBEDU
V     imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Gospod, veselimo se, da si vstal od mrtvih. Jedel si z apostoli in Marijo in jih spodbujal,
naj zaupajo, verujejo in prosijo Svetega Duha. Verujemo, da si tudi med nami.
Bodi z nami še naprej
in nam pošiljaj svojega Duha,
da bomo dobrosrčni,
polni vere, upanja in ljubezni.
Ostani z nami
in nas blagoslavljaj.
Oče naš..., Zdrava Marija...,
V    imenu Očeta...
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
Papež Frančišek pri angelovem češčenju v nedeljo, 26. marca:
»Tudi mi smo bili 'razsvetljeni' s Kristusom pri krstu in smo torej poklicani, da se obnašamo kot otroci luči...« Obnašati se kakor otroci luči pa zahteva »>spremembo miselnosti, sposobnost presojati ljudi in stvari v skladu z novo vrednostno lestvico, ki prihaja od Boga... Zakrament krsta namreč zahteva neomajno in odločno izbiro, da živimo kakor otroci luči in hodimo v luči.«
Vsak četrtek (razen na veli­ki četrtek) je od 12.00 do 12.30 koncert SAKRALNE GLASBE v živo.

Urnik svetih maš

Delavniki: 6.00; 7.00; 7.30 (razen ob sobotah); 8.00; 9.00; 10.30 (samo v petek in soboto tudi ob 16.00); 18.30. Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 16.00; 18.30. Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 11.30; 12.30; 16.00; 18.30.
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. joze.plut@rkc.si / 031-673-111 ht tp: // www.stolnica.com/