Follow by Email

sreda, 23. december 2020

Teden Božje Besede 20. 12. 2020 10. 1. 2021



Nihče izmed nas si ne želi biti majhen, V nebogljen, odvisen od drugih; vsi bi bili radi veliki, močni, pametni in uspešni...

Veličina našega Boga pa je ravno v tem, da je postal majhen.

Vso svojo božanskost je skril v drobceno otroško telo, v bitje, ki potrebuje nežnost, milino in ljubezen drugega, da lahko preži­vi. Tako nežen, pa hkrati tako vsemogočen in velik je ta naš Bog!

Njegovo srce je majhno, a do zadnje kaplje krvi bije za vse ljudi, brez razlik; njegove ro­čice so drobne, pa s križa objemajo ves svet; nebogljene so njegove noge, pa so pred nami prehodile vsa naša pota; njegov glas je tih in nežen, a ga je slišati do skrajnih meja sveta.

V njegovih jasnih in na široko odprtih očeh lahko vidiš odsev vsega stvarstva in če se va­nje zazreš, boš videl, da se v njih zrcali tvoja podoba in podobe vseh tistih, ki jih imaš rad.

Vzemite, dragi bratje in sestre, to božje novorojeno Dete v teh dneh večkrat v svoje naročje, zazibljite ga in mu zapojte, šepetaj­te mu nežne besede ljubezni, povejte mu, da ga imate radi. Gotovo vam ne bo težko najti načina, kako mu boste to pokazali.

vaš župnik

Praznovanje božiča v tako izrednih raz­merah nas spodbuja, da razmišljamo, kaj je v življe­nju in v naših praznova­njih bistveno in kaj manj pomembno, čeprav lahko prispeva k lepoti prazno­vanja. V božičnem prazno­vanju doživljamo radost in srečo družinskega življe­nja in tudi bolečino vseh, ki so v kakršni koli stiski, še zlasti bolnikov. Bližina Boga, ki se nam je približal in nas v Jezusu Kristusu objel, nas spodbuja, da smo blizu drug drugemu, da poglo­bimo vezi medsebojne pripadnosti in zvestobe. Združeni v molitvi ob družinskih jaslicah lahko doživimo Božjo ljubezen. Vse to nam je dosegljivo, kljub temu da doživlja­mo ovire za božično bogoslužje in za širše osebne stike z vsemi, ki so nam blizu. Kljub karanteni in ne­varnostim za okužbe in celo za ži­vljenje lahko poskrbimo, da se Je­zus lahko rodi v naši sredi, saj je obljubil, da bo med nami, če bomo zbrani v Njegovem imenu in v Nje­govi ljubezni.

Vsi hrepenimo po povezanosti, pripadnosti občestvu. Ustvarjeni smo po Božji podobi po - Troedinem Bogu - Bogu odnosov. Zato samota, nemir in pretrgana razmerja v zadnjem času še bolj boli­jo. Tudi Marija in Jožef sta doživlja­la neke vrste izolacijo in stisko, daleč od domačega kraja in svojih domačih. A vesela novica božične noči je namenjena prav vsem, ki doživljajo te omejitve. Bog je pri­šel reševat, kar je izgubljeno, ob­robno. »Zaradi nas ljudi in zaradi našega zveličanja je prišel iz ne­bes,« pravi veroizpoved. Prihaja, da bi se v Njem prepoznali kot si­novi in hčere ljubečega Očeta. Bog vstopa v naše odnose, da bi v dru­gih, zlasti pa v bolnih, nesrečnih in zapuščenih, osamljenih, videli brate in sestre istega Očeta, odre­šene po Njegovi ljubezni.

To univerzalno bratstvo bomo slovenski kristjani letos doživljali še na poseben način. V božičnem času bomo povezani z Rimom, vso Cerkvijo in papežem Frančiškom. Ob jaslicah na trgu sv. Petra bo sta­lo slovensko božično drevo iz Ko­čevske, okrašeno s slovenskimi, ročno izdelanimi okraski.

Vsem želimo iz srca lepo, čeprav okrnjeno božično praznovanje. Voščilo velja tudi vsem vernikom drugih krščanskih skupnosti in vsem ljudem dobre volje.

vaši škofje

  • V četrtek, 24. 12., bodo ob 16.00 slovesne večernice in somaševanje stolnega kapitlja, ki ga bo vodil škof dr. Franc Šuštar. Po končani sveti maši bo še molitev »Ure bogoslužnega branja«. Svetih maš ob 18.30 in 21.00 ne bo!
  • Slovesno polnočno sveto mašo ob 24.00, ki jo bo daroval nadškof msgr. Stanislav Zore bo­ste lahko spremljali po TVS 1. TV Slovenija bo na drugem pro­gramu iz stolnice prenašala tudi sveto mašo na božič ob 8.00, ki jo bo prav tako daroval gospod nad­škof. Pri obeh mašah udeležba ne bo mogoča, lepo pa vabljeni k ogledu prenosov!
  • V petek, na božič, bodo svete maše ob: 6.30, 10.30, 11.30, 12.30,
  • V soboto, 26. 12., bodo svete maše po prazničnem redu: ob 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30., 16.00 in 18.30.
  • V nedeljo, 27. 12., bodo svete maše po nedeljskem redu, sveto mašo ob 16.00 bo daroval škof dr. Franc Šuštar in pri njej blagoslovil otroke.
  • V četrtek, 31. 12., bomo pri sveti maši ob 18.30 zapeli zahvalno pesem in se zahvalili za preteklo leto.
  • V petek, 1. 1., bodo svete maše po prazničnem redu. Sveto mašo ob 16.00 bo daroval škof dr. Franc Šuštar.
  • V sredo, 6. 1. bo sveto mašo ob 9.00 daroval nadškof msgr. Stanislav Zore.

GODOVI IN PRAZNIKI

Nedelja, 20. 12.: 4. adventna nedelja

Četrtek, 24. 12.: Sveti večer

Petek, 25. 12.: BOŽIČ – Gospodovo rojstvo, slovesni zapovedani praznik

Sobota, 26. 12.: sv. Štefan, diakon, prvi mučenec, Dan samostojnosti in enotnosti

Nedelja, 27. 12.: Sveta družina

Ponedeljek, 28. 12.: sv. nedolžni otroci, mučenci

Torek, 29. 12.: sv. David, kralj

Sreda, 30. 12.: sv. Feliks I., papež

Četrtek, 31. 12.: sv. Silvester, papež, drugi sveti večer

Petek, 1. 1.: Marija, Božja Mati, novo leto – dan miru, prvi petek

Sobota, 2. 1.: sv. Bazilij Veliki, škof, cerkveni učitelj, prva sobota

Nedelja, 3. 1.: 2. nedelja po božiču

Ponedeljek, 4. 1.: sv. Angela Folinjska, redovnica

Torek, 5. 1.: sv. Janez Nepomuk Neumann, škof

Sreda, 6. 1.: Sveti Trije kralji – Gospodovo razglašenje

Četrtek, 7. 1.: sv. Valentin, škof

ZAŠČITA V ČASU EPIDEMIJE

Prosimo Vas, da v stolnici upo­števate vsa potrebna navodila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na razdalji vsaj 1,5 m to pomeni, da je vsaka druga klop prazna. Prosimo vas tudi, da upošteva­te navodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo prosil, da se udeležite maše ob kateri drugi uri, če bi vas bilo preveč.

Prav tako se ne zbirajte pred cerkvijo, ker to ni dovoljeno.

Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznu­jemo in sodelujemo pri svetih mašah.

Po stari slovenski navadi se po družinah na vse tri svete veče­re zberemo skupaj in ob molitvi ter prepevanju božičnih pesmi blagoslovimo domove in druži­ne. Ne pozabite in ne opuščajte tega lepega običaja!

V stolnem kiosku lahko dobite Marijanske koledarje, kadilo in oglje ter blagoslovljeno vodo.

Vsak dan

8.30: rožni venec pred Najsvetejšim.

18.00: rožni venec

Nedelja

15.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

Prvi četrtek

Po večerni maši molitev v čast sve­temu Jožefu

Prvi petek

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: ura Božjega usmiljenja

Prva sobota

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

Delavniki:

6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah) 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

 

nedelja, 20. december 2020

SVETE MAŠE IN SPOVEDOVANJE V STOLNICI

Spoštovani farani in obiskovalci stolnice,


veseli smo, da smemo vsaj del priprave in božične praznike zopet praznovati skupaj z udeležbo pri svetih mašah in prejemanjem zakramentov. S splošnimi ukrepi in priporočili naših škofov ste najbrž že seznanjeni, dostopni so na spletni strani: https://katoliska-cerkev.si/.

V stolnici bodo do nadaljnjega vse svete maše po običajnem delavniškem oz. nedeljskem redu, razen nekaterih izjem. Število udeležencev je omejeno, a ocenjujemo, da pri nobeni od teh maš udeležba ne bo presegla dovoljenega maksimalnega števila (okoli 40 oz. z družinskimi člani okoli 50, 60 ljudi). 

Prosimo pa vas, da upoštevate vsa potrebna navodila za zaščito: obvezna maska, razkuževanje rok in sedenje na razdalji vsaj 1,5 m – to pomeni, da mora biti vsaka druga klop prazna.

Prosimo vas tudi, da upoštevate navodila dežurnega v stolnici: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo prosil, da se udeležite maše ob kateri drugi uri, če bi vas bilo preveč. Prav tako se ne zbirajte pred stolnico, ker to ni dovoljeno. Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in sodelujemo pri svetih mašah.

SVETE MAŠE:

-          Ob delavnikih kot običajno: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

-          Obe nedelji (20. in 27.12.) kot običajno: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00 in 18.30

-          V četrtek, 24.12.: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30 in 16.00 (ni maš ob 18.30, 21.00)

-          Na božič: 6.30, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00 in 18.30 (ni maše ob 9.00)

-          V soboto, 26.12.: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00 in 18.30

 Zaradi televizijskega prenosa in sodelujočih ne bo možna udeležba pri polnočnici in sveti maši ob 8.00 na božič. Obe boste lahko spremljali na TV Slovenija.

SPOVEDOVANJE:

-          Vsak dan od 9.00 do 12.00 ter od 16.00 do 18.00.

Kadar ni spovednika, se obrnite na osebje stolnice ali pa se osebno dogovorite s katerim od duhovnikov. 

VERSKI TISK lahko dobite v kiosku. Tam je na voljo tudi blagoslovljena voda, rožni venci, Marijanski in listni koledar, kadilo in oglje. 

Hvala tudi za vaše mašne in denarne darove. Bog vam povrni!  


 

       

 

torek, 27. oktober 2020

SPOŠTOVANI FARANI IN OBISKOVALCI STOLNICE

»Mi pa smo upali…,« mi v teh dneh prihajajo na misel besede dveh razočaranih učencev na poti v Emavs, ko »tujcu« razlagata, kakšne upe so polagali v Jezusa, pa se je na koncu vse »sfižilo«. Tudi mi smo upali (pa tudi molili in prosili), da bi virus, ki nas je spomladi prizadel, kmalu izginil in bi se življenje zopet lahko vrnilo na stare tirnice. Pa se to žal ni zgodilo – in to kljub temu, da »smo upali« (in molili in prosili)…

Božja pota res niso naša pota. A to še ne pomeni, da nas Bog na naših poteh pušča same. Ne. Hodi z nami, posluša nas in vnema naša srca, da spoznamo, da stare tirnice niso vedno dobre in da se je treba po »drugi poti« vrniti nazaj v »normalno« življenje.

Le kaj vse nam želi še povedati na tej poti? Morda najprej to, da se naj naš pogled večkrat zazre v nebo – tja, kjer se z njim veselijo naši dragi rajni, ki se jih v teh dneh še posebej spominjamo in kjer imamo tudi mi pripravljen prostor. Morda želi v nas vzbuditi hvaležnost za stvari, ki so se nam doslej zdele samoumevne in smo jih zato večkrat prezrli: zdravje, domače, nasmeh na obrazu, dotik roke, odprto cerkev, klop ali klečalnik ob tabernaklju in Njega na odprti dlani.

Zaupajmo, dragi bratje in sestre, da je Bog tudi v tej preizkušnji z nami in da jo bomo z njegovo pomočjo premagali.

SVETE MAŠE duhovniki opravljamo samo zasebno (brez udeležbe ljudstva). Vsi sprejeti mašni nameni bodo opravljeni, razen, če se z župnikom drugače dogovorite.

STOLNICA je odprta za osebno molitev vsak dan od 9.00 do 18.00.

SVETO OBHAJILO lahko prejmete vsak dan ob 10.00 ali 18.00.

SPOVEDOVANJE je vsak dan od 9.30 do 10.30 in od 17.00 do 18.00.

Prosimo vas, da se v stolnici držite vseh potrebnih ukrepov.

PRAZNIK VSEH SVETIH bomo letos praznovali doma.

Škofje priporočajo:

1.    Opusti naj se tradicionalno obiskovanje sorodnikov in prijateljev;

2.    Obiščite samo grobove v domači župniji in tam molite;

3.    Namesto cvetja in sveč darujte za svete maše;

4.    Rožne vence za pokojne zmolite v domačih družinah. 

POPOLNI ODPUSTEK za verne rajne lahko zaradi razmer prejmete ves mesec november pod običajnimi pogoji (opravljena spoved, prejem obhajila, obisk pokopališča in molitev po namenu svetega očeta).

DAROVE ZA »OČENAŠE« za vaše rajne lahko tako kot običajno oddate v kuverti v nabiralnik ali v kiosku.

VERSKI TISK lahko kupite v kiosku. Tam je na voljo tudi blagoslovljena voda, rožni venci… Dobite lahko že tudi Marijanske in listne koledarje, kadilo in oglje pa bosta na voljo nekoliko kasneje.

DENARNI DAROVI. Tiste, ki zmorete prosimo, da tudi v času, ko ni rednih nedeljskih nabirk (puščic), oddate svoj dar v nabiralnik ali kako drugače darujete za vzdrževanje stolnice in osebja. Žal smo v teh dneh, ko tudi prihodkov od turistov ni, še bolj odvisni od vaše darežljivosti.

Komur pa je lažje, lahko dar nakaže tudi na TRR: SI56 0214 0025 6658 409.


Hvaležni vam bomo tudi za mašne darove. Bog vam povrni!

  Vaš župnik   

 

sobota, 17. oktober 2020

Teden Božje Besede 18. 10. 2020 - 25. 10. 2020

Na vprašanje farizejev, ali mora­jo Judje cesarju, glavi okupacijske oblasti, plačevati davke ali ne, je Jezus odgovoril zgolj načelno: »Dajte cesar­ju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« Ni razpredal o tem, kaj Ri­mljani za pobrani davek naredijo za judovski narod, za izboljšanje infrastrukture in kakovost življenja navadnih ljudi. Ker je bila rimska oblast več stoletij relativno stabilna, Judje niso imeli krvavih notranjih sporov, obenem pa so bili varni pred sosedi, ki si jih ves ta čas niso mogli podrediti, kot v preteklosti, ko so se tresli pred Egip­čani, Asirci, Babilonci, Perzijci in na­zadnje, pred rimsko okupacijo, pred Grki. Vsaka okupacijska oblast, tudi rimska, ni pobirala le davkov, am­pak je za javno infrastrukturo (vo­dovode, ceste, obzidja, utrdbe ipd.) vsaj enkrat oropala tudi tempeljsko zakladnico. Za pobrani davek so to­rej okupatorji vendarle nekaj nare­dili; praviloma so Judom dopustili vsaj kulturno in versko avtonomijo. Osnovni motiv, zakaj so si Rimljani podredili Palestino, pa ni bila skrb za njene prebivalce, marveč okoriščanje z nji­hovimi davki, trgovskimi potmi, strateškimi točka­mi itd. Mislim, da bi Jezus navadnim Judom mirno spregledal, če bi kdo od njih ne plačal vseh predpisanih da­vščin, ampak bi s skromnimi pri­hranki raje kupil vprežno živino, svojim otrokom pa obutev in obleko. Z davki bo vedno križ, ker nobena oblast pobranega denarja v obliki skrbi za javno dobro ljudem ne po­vrne v enaki meri, kot jim ga odte­gne. Tudi razvita demokracija ne more trajno onemogočiti sistemske korupcije, vzporedne ekonomije ter vzpostavljanja oligarhičnih in ma­fijskih mehanizmov. Davke mora­mo plačevati. A zadnji kriterij plače­vanja je notranji Božji glas.

Milan Knep

Iz nadškofove pridige ob začetku aka­demskega leta v stolnici: Ob začetku študijskega leta smo se zbrali pri maši, da bi pred Gospoda položili čas in napore, ki jih bomo vložili v pridobivanje znanja in v oblikovanje srca. Oboje je še toliko bolj pomembno v tem času. Vsak dan znova se srečujemo s koronavirusom in s krizo, ki jo virus povzro­ča.

Čas krize je vedno čas prečiščevanja. Pokaže se namreč, iz kakšnega testa je kdo, kakšno vsebino nosi v sebi. Veliko bolj izrazito kot sicer se pokaže resničnost Jezusovih besed v evangeliju, ko pravi: »Po njih sa­dovih jih boste spoznali«. Žal se dogaja, da se tudi v veri in Cerkvi odpovedujemo zdravemu nauku in se oklepamo vsemogočih razodetij. Kako potrebna bi bila Pa­vlova beseda Timoteju: »To razla­gaj bratom, pa boš dober služabnik Kristusa Jezusa, saj te hranijo bese­de vere in dobrega nauka, ki si mu sledil. Ogibaj pa se posvetnih in čenčastih bajk. Vadi se v pravi pobožnosti« (1 Tim 4,6-7). Vse prevečkrat se tudi nam doga­ja, da sicer ne začnemo zagovarja­ti različnih resnic in lahko vsak izbere tisto, ki mu trenutno naj­bolj ustreza, pač pa ravnamo tako. Imam svojo resnico, ki sem jo po­bral kdo ve kje, svojo pobožnost, ki je lahko v hudem sporu z zdravim teološkim izročilom in sem slepo zaverovan vanjo. Če dejstva govori­jo proti tej moji resnici, toliko slab­še za dejstva. Če je koncil povedal kaj drugega, potem tega koncila ne priznavam. In če je moja resnica v nasprotju z učenjem papeža, po­tem je ta papež antikrist. Zato vas iskreno vabim, da postane­te učenci svobode, za katero nas je osvobodil Kristus. Svobodo pa človeku prinaša širina duha, temelji­ta podkovanost v njegovi stroki in nenehna radovednost, nekakšna zvedavost, da bi pogledal, kaj je za naslednjim ovinkom, kaj je na na­slednji strani knjige, kaj bom od­kril v naslednji študijski uri. Rado­vednost, ki si postavlja vprašanja in išče odgovore nanje. Radovednost, ki je nemirna in ustvarjalna. Rado­vednost, ki spreminja življenje, ga odpira za prihodnost in mu kaže nove poti.

Ob zdravi in odgovorni rasti v zna­nju in vedenju po načelih znanosti pa je enako pomembna tudi vzgoja človekovega srca. Vzgojeno srce na­mreč oblikuje pravo lestvico vre­dnot in stvari postavi na pravo me­sto. Kristjanovo srce se oblikuje ob največji zapovedi, ki jo Jezus povza­me v nekaj besedah: »Ljubi Gospo­da, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo ... Ljubi svojega bližnjega ka­kor samega sebe« (Mr 12,30-31). Brez oblikovanega srca razum in njegovi dosežki postanejo sami sebi namen. Namesto da bi bili sredstvo za slu­ženje človeku, njegovemu dostojan­stvu in njegovemu vsesplošnemu dobremu, postanejo sredstvo za ob­vladovanje človeka in za ustvarja­nje koristi in dobička za posamezni­ka ali za posamezne skupine. Vsega tega je danes v svetu veliko in ne po­trebuje posebnih osvetlitev.

Freska na oboku glavne ladje podobe apostolov

Sveti Jakob Starejši
Sveti Jakob Starejši

Sveti Jakob Starejši je upodobljen s svo­jimi značilnimi atributi: v desnici drži romarsko palico, na popotnem plašču pa ima pripeto školjko. Skupaj s svojim bratom Janezom je bil Jakob med prvimi Jezusovimi učenci. Jezus ga je zaradi njegove­ga živahnega in vihravega značaja imenoval »sin groma«. Bil je sin ri­biča Zebedeja in Salome, tudi sam ribič. Iz Matejevega evangelija zve­mo, da ga je Jezus poklical, ko sta z bratom v čolnu popravljala mre­že. Moral ju je res prevzeti, da sta takoj vse zapustila in šla za njim. Odtlej sta med Jezusovimi učenci zavzemala posebno mesto. Bil je pravi Jezusov bratranec, evange­listi ga večkrat omenijo, znan je dogodek, kako je njuna mati Saloma prosila Jezusa, naj jima po­deli odlični mesti (na »desnici in levici«) v svojem, tako si je pred­stavljala, zemeljskem kraljestvu. Jezus pa jima je obljubil, da bosta pila isti kelih kot on in bosta kr­ščena z istim krstom torej bosta oba deležna njegovega mučeništva in smrti.

Po Jezusovem vnebohodu in binkoštih je najprej oznanjal v Jeruzalemu, Judeji in Samariji. Ka­sneje naj bi po izročilu nekaj časa deloval v Španiji, za kar pa ni tr­dnih dokazov. Apostolska dela na kratko povedo, da ga je Herod dal umoriti z mečem. To se je zgodilo okrog velike noči leta 44. Jakob je torej prvi med učenci pretrpel mučeniško smrt za Jezusa. V slovečo božjo pot Santiago de Compostela so njegove kosti v 7. stoletju prine­sli Arabci.

Je zavetnik vojakov, delavcev, le­karnarjev, klobučarjev, svečarjev, romarjev, jabolk in poljskih pridelkov, priprošnjik pa za vre­me in proti revmi. Pri nas mu je posvečenih nad 60 župnijskih in podružničnih cerkva, po njem se imenuje več krajev, pa tudi sadje (hruške). Goduje 25. julija.

  V torek, 20. 10., bo v stolnici ob 18.30 sveta maša ob zaključku škofijskega dela procesa za beatifikacijo Božjega služabnika prof. dr. Antona Strleta.

  V četrtek, 5. 11., bo v stolnici ob 18.30 sveta maša ob dnevu polj­ske neodvisnosti (11. novembra). Daroval jo bo gospod nadškof. Po maši bo kratek koncert poljske sa­kralne glasbe.

   Nedelja, 18. 10.: 29. nedelja med letom misijonska nedelja

   Ponedeljek, 19. 10.: sv. Pavel od Križa, duhovnik

   Torek, 20. 10.: b.sl. Anton Strle, duhovnik

   Sreda, 21. 10.: sv. Uršula, devica, mučenka

   Četrtek, 22. 10.: sv. Janez Pavel II., papež

   Petek, 23. 10.: sv. Janez Kapistran, duhovnik

   Sobota, 24. 10.: sv. Anton Marija Claret, škof, redovni ustanovitelj

   Nedelja, 25. 10.: 30. nedelja med letom

DELAVNIKI:

6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

Lepo vabljeni k skupni molitvi rožnega venca vsak delavnik ob: 8.30 pred izpostavljenim Naj­svetejšim;

18.00 molitev vodijo bogoslovci.

8.30: rožni venec pred Najsvetejšim 18.00: rožni venec

Nedelja

15.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: molitev pred

izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

Hvaležni vam bomo za vse svete maše, ki jih boste lahko darovali in vaše darove, ki jih boste name­nili za stroške stolnice, naše zapo­slene in prostovoljce. Bog povrni!

TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/