Follow by Email

četrtek, 27. september 2018

Teden Božje Besede 30. 9. 2018-7. 10. 2018


Nič kaj prijetna za poslušanje ni iz­brana Božja beseda za tokratno ne­deljo. V drugem delu evangeljskega odlomka namreč Jezus govori o po­hujšanju in radikalnim ukre­pom proti temu: o sekanju rok, nog in izdiranju oči. Apostol Jakob pa govori o plačilu, ki ga bodo prejeli neusmiljeni in izkoriščevalski bogataši. Poziva jih k spreobrnjenju: »Razjokaj­te se in tarnajte ...«, saj jim vse njihovo bogastvo ne bo pomagalo in bo ob končnem obračunu brez vre­dnosti: »Vaše bogastvo je preperelo ... vaše zlato in srebro je zarjavelo.« Problem izkoriščanja revnih in ne­močnih ter bogatenja na račun dru­gih je star kot človeštvo, zato bi tudi dandanes marsikdo z vso upraviče­nostjo prikimal Jakobovim svari­lom. V tem pogledu jih lahko razu­memo čisto dobesedno in z njimi lahko sprašujemo vest vsem, ki na kakršenkoli nepošten način stiskajo svojega bližnjega in se okoriščajo z revščino in stisko drugih. Skušnjava za večino izmed nas pri tem pa je, da hitro naredimo zaključek, da to za nas ne velja, in svoj prst usmerimo drugam: v politike, delodajalce in razne prevarante .

Vemo pa, da se nas želi Bož­ja beseda vedno dotakni­ti in nagovoriti osebno, kot da je namenjena samo meni. Zato se ob tokra­tnem odlomku vprašajmo predvsem o tem, kaj je tisto naše »bogastvo«, ki nas zasužnjuje, nam odvrača pozornost od Boga in bližnjega, dela brezčutne in hla­dne. Nad čim se mi »naslajamo in re­dimo svoja srca« ter s čim vse mor­da tudi mi pohujšujemo druge? Bog namreč nam vsem v obilju daje svo­je številne darove ne zato, da bi jih kopičili zase, ampak da bi jih znali deliti z drugimi in se ob tem medse­bojno bogatiti.
Roman Starc
Molitev predokus nebes. »Kri­stjan nima svojega zaklada na ze­mlji, ampak v nebesih. Naša misel mora biti usmerjena tja, kjer je naš zaklad. Človek ima lepo opravilo, da moli in ljubi. V molitvi in ljubezni je človekova sreča na zemlji. Molitev ni nič drugega kakor združitev z Bo­gom, v sebi čutiš tolažbo, opojno mili­no, očarljivo luč. V tem tesnem zdru­ženju sta Bog in duša kakor dve sveči, zliti med seboj in nihče ju ne more več ločiti. Ta združitev Boga z njegovo malo stvarjo je nekaj čudovitega. V tem je nedoumljiva sreča. Molitev je predokus nebes in doživljanje raja. Nikoli nas ne pusti brez sladkosti. Kakor med teče v dušo in oslaja vse. Bolečine se med dobro molitvijo to­pijo kakor sneg na soncu. Med mo­litvijo čas zelo hitro mineva in tako prijetno, da niti ne opaziš, da teče.« Naj nas teh nekaj misli sv. Jane­za Vianeja uvede v oktober, me­sec molitve rožnega venca. Poleg osebne in družinske molitve ima velik pomen tudi skupna molitev občestva, zato vas povabim, da se nam vsaj kdaj pa kdaj pridružite tudi pri molitvi rožnega venca v stolnici. Dopoldan ga bomo mo­lili skupaj z rednimi molivci ob 8.30 pred Najsvetejšim, zvečer ob 18.00 pa bo molitev vodil eden od bogoslovcev. Potreb in name­nov nam gotovo ne bo zmanjka­lo. Lepo pa vabljeni tudi k molitvi večernic ob ponedeljkih in torkih med večerno sveto mašo ter hval­nic ob sobotah ob 8.40.
Po odločitvi, da ohranijo staro lokacijo ter prezbiterij, so začeli arhitekti iskati način, kako pri­merno združiti staro z novim. Prvi načrt za predelavo cerkve je že leta 1699 napravil Carlo Martinuzzi. Spomladi leta 1700 je pri­šel iz Gorice slavni kapucinski stavbenik Florencijan in nare­dil dva načrta s kupolo. Podoben osnutek je naredil tudi deželni stavbenik Francesco Ferrata.
Kasneje, ko se je pokazalo, da sre­dnjeveških zidov ne bodo mogli ohraniti, se je gradbeni odbor do­končno odločil za novogradnjo po projektu kapucinskega brata Florencijana. Po njem so začeli kopati temelje v vzhodnem delu stavbe, nato pa je dokončno obli­ko stavbe določil sloveči jezuit­ski arhitekt Andrea Pozzo. Ta je prvotni načrt predelal tako, da ga je bolj približal znameniti rimski cerkvi Il Gesu. Stavbo je zasno­val kot baziliko, uskladil propor­ce ter natančneje razčlenil njeno notranjost. Venec kapel je pove­zal med seboj s prehodi (danes so tu spovednice) ter jih dopolnil z vhodnima vežama (severna je bila kmalu spremenjena v kapelo). Za kupolo pa je naredil dve varianti: visoko ali nizko. S tem načrtom je zgodba o iskanju ustreznih reši­tev glede na želje naročnika, mo­žnosti, ki jih je ponujal teren, ter
C. Martinuzzi, načrt za prenovo stolnice.
razpoložljiva denarna sredstva dobila srečen epilog.
Staro stolnico so podrli v treh eta­pah: v aprilu in maju 1701 vzhodni del, spomladi 1703 zahodnega, leta 1704 pa še zvonik. Z gradnjo so za­čeli 6. junija 1701.
Dela je na začetku vodil kranjski deželni stavbenik Francesco Ferrata, za njim pa v Ljubljano prise­ljeni Benečan Francesco Bombasi. Sodeloval je z domačimi zidarski­mi mojstri: Mihaelom Zamerlom, Pavlom Jugovicem ter Gregorjem Mačkom. Bombasi je tudi sam pri­speval k oblikovanju stavbe, saj je zunanjščino razčlenil po svoji za­misli.
  V sredo, 3. 10., bo po večerni sveti maši kratka molitev v čast svetemu Jožefu.
  V četrtek, 4. 10., bo po večerni sveti maši molitev pred Najsvetej­šim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.
  V petek, 5. 10., bo ob 15.00 ura Božjega usmiljenja in po njej sveta maša.
  V soboto, 6. 10., bo ob 15.00 v Šentvidu nad Ljubljano posvečenje letošnjih diakonov.
18.30 sveta maša ob začetku aka­demskega leta. Po večerni sveti maši ob 19.30 pa bo v župnišču se­stanek ŽPS. Člani lepo vabljeni!
  V sredo, 10. 10., bo ob 18.30 t. i. »rdeča maša«, ki jo organizira Akademsko društvo Pravnik ob začetku sodnega obdobja.
  V soboto, 13. 10., bo po večerni sveti maši ob 19.30 koncert zbora iz Mendoze. Lepo vabljeni!
  Ponedeljek, 1. 10.: sv. Terezi­ja Deteta Jezusa, devica, cerkvena učiteljica
  Sreda, 3. 10.: sv. Frančišek Borgia, redovnik
  Četrtek, 4. 10.: sv. Frančišek Asiški, redovni ustanovitelj
  Petek, 5. 10.: sv. Marija Favstina Kowalska, redovnica, prvi petek
Papež Frančišek v govoru na ekumenskem molitvenem srečanju v Rigi: »Če glasba evangelija preneha odmevati v naši notranjosti, bomo izgubili: veselje, ki izvira iz sočutja; nežnost, ki se porodi iz zaupanja; sposobnost sprave, ki ima svoj izvor v vedenju, da nam je odpuščeno in da smo poslani. Če bo glasba evangelija nehala i grati po naših domovih, po naših trgih, po službah, v politiki in ekonomiji, bomo ugasnili melodijo, ki nas spodbuja, da se bojujemo za dostojanstvo vsakega moškega in ženske, pa naj prihaja od koder koli, saj nas bo zaprla v »moje«, da bomo pozabili na »naše«, na skupni dom, ki se tiče vseh.
Če bo glasba evangelija preneha­la igrati, smo izgubili zvok, ki vodi naše življenje v nebo, saj se bomo tako zakopali v najhujše zlo našega časa, v samoto in osamljenost. To bolezen, ki se porodi v tistem, ki nima nobenih vezi, lahko najde­mo v ostarelih, ki so prepuščeni svoji usodi, kakor tudi v mladih, ki nimajo nobene oporne točke ter priložnosti za prihodnost.«
Vsak dan
8.30: rožni venec pred Najsve­tejšim
18.00: rožni venec (vodijo bogoslovci)
Sobota
8.40: hvalnice (vodijo kanoniki) Nedelja
15.30: molitev pred izpostavlje­nim Najsvetejšim Prvi četrtek
po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu Prvi petek
8.30: molitev pred izpostavlje­nim Najsvetejšim 15.00: ura Božjega usmiljenja Prva sobota
8.30: molitev pred izpostavlje­nim Najsvetejšim
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

nedelja, 23. september 2018

Teden Božje Besede 23. 9. 2018-30. 9. 2018


Odlomek iz Jakobovega pisma, ki ga prebiramo to nedeljo, ima dva dela: v prvem govori pisatelj o lastnostih, ki jih mora imeti prava modrost, v drugem pa poskuša nakaza­ti, v čem so korenine prepi­rov med člani skupnosti, ki jim piše. Nekaj vrstic pred tem Jakob najprej svari pred posvetno, de­monsko modrostjo lažnih učiteljev, ter našteva njene pogubne sadove: nevoščljivost in prepirljivost, nered in zlo. Človek pa, ki želi biti moder in razumen, si prizadeva za modrost, ki prihaja v njegovo srce od zgoraj. Ta je »naj­prej čista, nato miroljubna, prizane­sljiva, dovzetna, polna usmiljenja in dobrih sadov, brez pristranskosti in hinavščine«. Pisatelj nam podaja čudovit opis krščanske modrosti, iz katere odmevajo Kristusovi blagri iz govora na gori ali Pavlovo našte­vanje kreposti. Kdor si bo prizade­val zanje in jih živel, bo 'žel sadove pravičnosti in živel v miru'. Zakaj je potrebno tako poudarjati to nasprotje in vzbujati željo po iska­nju prave modrosti, se nam razkrije v drugem delu, ko analizira koreni­ne prepirov, ki so se pojavili v ob­čestvu: naslade in nevoščljivost. Ko človek dopusti, da se v njegovem srcu ugnezdita poželenje in zavist, potem ima hudi duh pro­sto pot, saj je tu človek naj­bolj ranljiv. To mu je uspelo že v raju (Zakaj ne smeta jesti od vsega? poželenje, in Bog ne želi, da bi bila kakor on zavist) in to mu uspeva skozi vso človeško zgodo­vino. Vedno znova se zato ljudje med seboj prepiramo in bojujemo, kar pa nikoli ne more roditi dobrih sadov. Zato se tudi ne smemo čuditi, da v ta­kem stanju ne dosežemo, česar si že­limo, in nismo uslišani, za kar prosi­mo. In žalostno je, da se pri tem tako malo naučimo iz razodetja ali člove­ške zgodovine.   
Roman Starc
Nekaj povzetih misli iz pridige pomo­žnega škofa dr. Franca Šuštarja pri maši na srečanju mladih v Stični, 15. septembra letos:
»V evangeliju smo poslušali o poseb­nem dogodku, ki je postal središče sveta in središče zgodovine. Dogodi­lo se je v mestecu Nazaret v Galileji. Tam je živela Marija, mlado dekle, najstnica; bila je zaročena in je na­črtovala z Jožefom družino. Prav v tej svoji mladosti nam je Marija zelo blizu. Poglejmo jo v njenem vsakda­njem življenju, v njeni mladosti, od­ločitvah in sanjah ... V tej situaciji jo je obiskal Bog, Gospodov angel.
Bog je to dekle nagovoril po imenu: »Pozdravljena, Marija, Zdrava, Ma­rija ... Milosti polna«. Tudi mi smo nagovorjeni, poklicani od Boga osebno, po imenu. Ta nagovor je sočuten, lep in prijazen. Včasih se kdo boji, da bi ga Bog poklical, kot da bi mu hotel kaj vzeti ali ga okreati. Ne, Gospod kliče z ljubeznijo, v Božjih besedah se čuti ljubezni­vost, skrb in veselje nad srečanjem. Marija je bila ob pozdravu negoto­va in vznemirjena, kaj bi vse to po­menilo. Angela je vprašala, kaj to pomeni, kako se bo to zgodilo. Ne­kaj je zvedela, nekaj je ostalo skriv­nost. Ta Marijina drža pomaga tudi nam, da stopimo v pogovor z Bo­gom: klepetamo z Bogom, ga spra­šujemo, se mu potožimo, se pred njim in z njim jezimo ali pa joka­mo, se upiramo; pa tudi poslušamo in sprejmemo njegovo ponudbo.
Tako kot vsak mlad človek je Ma­rija odreagirala s strahom in nego­tovostjo. V tem očitnem strahu in negotovosti je verjela besedi ange­la in je tvegala drugačnost. »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!«
Ali nismo tudi mi velikokrat po­dobni Mariji v odločilnih trenut­kih življenja, ali pa tudi čisto obi­čajnih situacijah. Kar pomislimo, česa vsega nas je strah; prosim vas, da v srcu te stvari kar zaupate Bogu . Te strahove je potrebno ubesediti in se pogovarjati z Bogom o njih. Saj Bog ne pričakuje, da prihajamo k njemu vsi lepi in popolni. Želi ve­deti, česa nas je strah, in pogovor o strahovih postane molitev. Gospod nas ne pusti samih v strahu.
Marija je prejela obljubo in njeno izpolnitev. Dobro je sodelovala z Bogom, saj je »Beseda meso postala in med nami prebivala«. Marija je postala živa monštranca. Kaj pa mi storimo? Kaj mi odgovo­rimo Bogu, ko nam predstavi svo­jo ponudbo? Ali si jo upamo spre­jeti? Ali si upamo odgovoriti: Da, Gospod, sprejmem, naj se zgodi po tvoji volji! Prosim vas, da bi ime­li takšen pogovor z Gospodom, ta­kšen klepet, prav vsak dan. Potem bo tudi v nas prebival Gospod, ki bo odvzemal strahove in nas odpi­ral tudi za druge ljudi. Pokazal nam bo tudi, kaj lahko storimo ne le za sebe, pač pa tudi za svoje domače v družini, za svoje sošolce in sode­lavce, za svoj kraj in za našo državo.
Kot je Marija nam prinesla Jezusa, ga tudi mi prinašajmo v vse kotič­ke, kjer živimo, v vse odnose, ki jih imamo z ljudmi, in v vse naše de­lovanje. Nikogar se nam pri tem ni treba bati, saj je Gospod z nami.
Skozi stoletja je stara cerkev posta­la pravi konglomerat različnih slo­govnih sestavin. Dolničar poroča, da je bila že tako razmajana in razpokana, da je pretila nevarnost, da se podre. Pobudnik gradnje nove baročne stolnice je bil generalni vikar ljubljanske škofije, dekan Ja­nez Anton Dolničar, ki so se mu pridružili še ljubljanski prošt Janez Krstnik Prešern, kanonika Janez Pichi in Frančišek Gotfrid Polhograjski ter kamniški župnik Maksimiljan Leopold Rasp. Škof Herberstein in kapitelj pa so ta projekt podrli. Tako je škof že marca 1700 naložil župnijskim in podružnič­nim cerkvam poseben prispevek za zidavo, da bi priskočile na pomoč svoji »materi«.
Gradbeni odbor pa se je moral že kar na začetku soočiti z nekateri­mi ovirami in težavami. Prvo vpra­šanje je bilo, ali naj stolnico v celoti na novo pozidajo ali pa naj pusti­jo del, ki je bil zgrajen pred 15 leti (prezbiterij). Drugo pa, na katero stran naj bo obrnjena, če bi jo zida­li popolnoma na novo. Če bi jo po­stavili pravokotno na staro, proti severu, bi imela več prostora, njeno glavno pročelje pa bi gledalo na trg in bi bilo dobro poudarjeno. Ker pa bi bilo za to potrebno preveč dodat­nega dela (podiranje hiš, utrditev zemljišča proti Ljubljanici) in stro­škov, so se na koncu odločili, da ohranijo staro lokacijo. Sledilo je iskanje primernega arhitekta, ki bi ugodil željam naročnikov: zgraditi mogočno svetišče po rimskem vzo­ru z dvorano, kapelami in kupolo na križišču glavne in prečne ladje.
  V nedeljo, 23. 9., bomo pri sve­ti maši ob 10.30 blagoslovili šolske torbe in prosili za blagoslov v no­vem šolskem in veroučnem letu.
  V nedeljo, 23. 9., ob 15.00 bomo v župnijski cerkvi v Trebnjem ob­hajali nedeljo svetniških kandida­tov ljubljanske metropolije.
  V torek, 25. 9., bo po večerni sveti maši ob 19.15 v župnišču sre­čanje za bralce. Lepo vabljeni tudi novi sodelavci!
  V sredo, 26. 9., bo ob 18.30 v stol­nici slovesna sveta maša, pri kateri bodo skupaj z nadškofom Rinom Fisichello in nadškofom Stanislavom Zoretom maševali rektorji evrop­skih Marijinih narodnih svetišč.
  V soboto, 6. 10., bo ob 15.00 v Šentvidu nad Ljubljano posvečenje letošnjih diakonov.
  V ponedeljek, 8. 10., bo ob 18.30 sveta maša ob začetku akadem­skega leta. Po večerni sveti maši ob 19.30 pa bo v župnišču sestanek ŽPS. Člani lepo vabljeni!
  V soboto, 13. 9., bo po večerni sveti maši ob 19.30 koncert zbora iz Mendoze. Lepo vabljeni!
  Nedelja, 23. 9.: 25. nedelja med letom, Slomškova, katehetska nedelja
  Ponedeljek, 24. 9.: bl. Anton Martin Slomšek, škof
  Torek, 25. 9.: sv. Sergij Radoneški, menih
  Sreda, 26. 9.: sv. Kozma in Da­mjan, mučenca
  Četrtek, 27. 9.: sv. Vincencij Pavelski, ustanovitelj lazaristov
  Petek, 28. 9.: sv. Venčeslav, mučenec
  Sobota, 29. 9.: Mihael, Gabrijel, Rafael, nadangeli
  Nedelja, 30. 9.: 26. nedelja med letom
Papež Frančišek v nagovoru pred mo­litvijo angel Gospodov na 24. nedeljo med letom:
»Jezus nam pravi, da se je potrebno za hojo za Njim odpovedati same­mu sebi, torej zahtevam lastnega sebičnega ponosa, in sprejeti svoj križ. Potem da vsem temeljno pra­vilo: 'Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil' Pogosto v življenju zaradi različnih vzrokov zgrešimo pot in iščemo srečo samo v stvareh ali v osebah, ki jih obravna­vamo kot stvari. Toda srečo najdemo samo takrat, ko nas ljubezen, tista prava, sreča, nas preseneti in nas spremeni. Ljubezen lahko spremeni vse in ljubezen lahko spremeni tudi nas! Vsakega od nas! To dokazujejo pričevanja svetnikov.«
Urnik verouka
1.   skupina (3. in 4. razred): sreda 14.45-15.35
2.   skupina (7. in 8. razred): torek 15.45-16.30
3.   skupina (birmanci): torek 16.00-17.00
Kdor želi še vpisati svojega otroka, naj se oglasi v župnijski pisarni.
Katehumenat
Ob torkih ob 19.30 v župnijski pisarni
Verouk za odrasle (mistagogija)
Petek, 21. 9., ob 19.30 v zgornji učilnici
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

sobota, 15. september 2018

Teden Božje Besede 16. 9. 2018-23. 9. 2018


Tokratni odlomek drugega dela dru­gega poglavja obravnava temeljni nauk Jakobovega pisma: razmer­je med vero in deli. Zelo jasen je, ko trdi, da vera brez del človeka ne more rešiti in da je vera brez del »sama zase mrtva«. Dandanes se nam taka trditev niti ne zdi proble­matična, a v odnosu do ju­dovskega pojmovanja, ko so hoteli vero oddvojiti od del (in kasneje Lutrovega nau­ka), je v tistem času zahtevala kar ne­kaj pojasnil. Zato tudi apostol Jakob načenja to vprašanje, pri tem pa ne istoveti vere z deli, ampak zahteva vero, ki se dopolnjuje v delih, zlasti v ljubezni do bližnjega in v molitvi. Odlomek začne z dvojnim retorič­nim vprašanjem: »Kaj pomaga, moji bratje, če kdo pravi, da ima vero, nima pa del? Mar ga lahko vera reši?« Odgovor je lahko samo: Ne. Jakob ne dopušča možnosti, da bi mogla obstajati resnična vera brez dobrih del, zato nastopi proti takšni miselnosti. Zanj je vera prostovoljno sprejemanje Božjega razodetja, dela pa so udejanjanje razodete Božje vo­lje v kristjanovem življenju. Tako kakor v odlomku prejšnje nedelje tudi tu poda zelo konkreten primer, s katerim želi po­jasniti svoj nauk: Če sta brat ali sestra brez oble­ke ali vsakdanjega žive­ža, pa: »jima ne daste, kar potrebujeta za telo, kaj to pomaga?« Odgovor je jasen, zato nadaljuje: »Tako je tudi z vero, če nima del; sama zase je mr­tva.« Sama na sebi, če ni v sprem­stvu dobrih del, je vera brez življe­nja. Potrebno pa se je zavedati, da Jakob ne postavlja v nasprotje vere in del, temveč živo in mrtvo vero. S tem pa pred vse nas postavlja še eno temeljno vprašanje: Kakšna je moja vera? Dejavna ali »pasivna«, jo no­sim samo kot obesek na verižici ali na odprtih dlaneh svojih rok?
Roman Starc
»Sprememba« v stolnici. Morda ste že opazili, da smo v poletnem času občasno začeli med nekaterimi ma­šami zaklepati glavni vhod. K temu so nas prisilile razmere, saj se števi­lo turistov iz leta v leto vidno pove­čuje, tako da jih redki redarji, ki jih imamo, ne obvladujejo več. Opozoril­ne table, da je v cerkvi maša, mnogi »mirno« prezrejo in se zanje ne zme­nijo. S svojim »prihajanjem in odha­janjem«, fotografiranjem in nekate­ri tudi neprimernim obnašanjem pa velikokrat motijo bogoslužje. Ker se vrata ves čas odpirajo, je tu še pro­blem hrupa, pozimi ogrevanja, pa tudi vlage v stolnici, problem »odprte kuhinje« ob petkih na Pogačarjevem trgu ... O vsem tem smo se pogovar­jali na zadnji seji ŽPS ter se dogovo­rili, da bomo zaenkrat poskusili s to prakso nadaljevati.
Tako bo odslej glavni vhod (t. i. »slovenska vrata«) zaprt:
-   ob petkih zaradi »odprte kuhinje« (nekateri so prihajali v cerkev s hrano in pijačo);
-   ob nedeljah med mašami od 9. ure naprej;
-   med pobožnostmi (prvi petek, nede­lja ob 15.30);
-   med tednom glede na okoliščine (ob 10.30 ali zvečer).
-  Zaradi generalnega čiščenja bo stol­nica zaprta tudi ob torkih od 11.00 do približno 13.00.
-   med tednom (od ponedeljka do petka) od 11.00 do 18.00 (tudi med 9.40 in 10.30),
-  ob sobotah od 11.00 do 16.00 ter od 17.00 do 18.00,
-  ob nedeljah od 10.00 do 10.30 ter
-  od 13.15 do 15.30 in od 16.45 do 18.00.
Izjema so poroke ali kakšne dru­ge slovesnosti in pobožnosti zunaj teh ur.

Upam, da boste to z razumevanjem sprejeli, saj imamo dolžnost ohranjati svetost svetišča in pravico do nemote­nega obhajanja bogoslužja. Hvaležen pa vam bom za vsak dobronameren nasvet, kako lahko še kaj popravimo ali izboljšamo.
Večkrat sem že doživel, da so turisti, ko so vstopili v našo stolno cerkev, obstali z vzklikom občudovanja na ustih, saj skorajda ni človeka, ki ga ne bi prevzela njena skladnost in lepota. Na to smo lahko upravičeno ponosni, prav pa je, da dobro poznamo tudi njeno zgodovino in umetnostne zaklade, ki jih skriva v sebi. V ta namen bomo odslej v vsaki številki TBB nekaj tega na kratko predstavili. Glavni vir je prav gotovo umetnostni vodnik dr. Ane Lavrič, Ljubljanska stolnica (se še dobi), pa tudi nekateri starejši za­pisi.

Srednjeveška predhodnica

Prvo cerkev na kraju današnje stolnice postavlja izročilo v zgo­dnji srednji vek, v pisnih virih pa je prvič omenjena šele leta 1262. Postavili so jo ljubljanski ribiči in jo posvetili svojemu zavetniku sv. Miklavžu. To je bila skromna enoladijska cerkev, ki pa so jo kasne­je povečali v romansko triladijsko baziliko z ravnimi lesenimi stropi in tremi polkrožnimi apsidami. V drugi polovici 14. stoletja so jo predelali v gotskem slogu: dobila je nov prezbiterij, t. i. gotski dol­gi kor ter visok zvonik. 
Z ustanovitvijo škofije leta 1461, ko je bila povzdignjena v stolnico, so jo znova prezidali, jo povišali, ladjo prekrili z gotskim obokom, nad glavnim vhodom pa pozidali t. i. zgornjo cerkev, ki je bila poveza­na s škofijsko palačo. 
Kasneje so ji dozidali kapele ob vzdolžnih stenah, nato pa leta 1675 dogradili še nov prezbiterij. Zgodovino stare stolnice, njeno opremo, podiranje in graditev nove, je leta 1701 temeljito popisal Janez Gregor Dolničar.
  V soboto, 15. 9., je bil v stolni­ci koncert zbora Imperial College Chamber Choir iz Londona.
  V nedeljo, 16. 9., pa je pri sve­ti maši ob 9. uri sodeloval zbor iz Gradca.
  V nedeljo, 23. 9., bomo pri sve­ti maši ob 10.30 blagoslovili šolske torbe in prosili za blagoslov v no­vem šolskem in veroučnem letu.
  V nedeljo, 23. 9., ob 15.00 bomo v župnijski cerkvi v Trebnjem ob­hajali nedeljo svetniških kandida­tov ljubljanske metropolije.
  V torek, 25. 9., bo po večerni sve­ti maši ob 19.15 v župnišču sreča­nje za bralce. Lepo vabljeni tudi novi sodelavci!
  V sredo, 26. 9., bo ob 18.30 v stol­nici slovesna sveta maša, pri kate­ri bodo skupaj s kardinalom Fisichello in g. nadškofom maševali rektorji evropskih Marijinih naro­dnih svetišč.
  Ponedeljek, 17. 9.: sv. Robert Bellarmino, škof, cerkveni učitelj
  Torek, 18. 9.: sv. Jožef Kupertinski, redovnik
  Sreda, 19. 9.: sv. Januarij, škof, mučenec
  Četrtek, 20. 9.: sv. Andrej Kim in drugi korejski mučenci
  Petek, 21. 9.: sv. Matej (Matevž), evangelist, apostol
  Sobota, 22. 9.: sv. Mavricij, mučenec
  Nedelja, 23. 9.: 25. nedelja med letom, Slomškova, katehetska nedelja
Papež Frančišek v nagovoru pred mo­litvijo Angel Gospodov na 23. nedeljo med letom o ozdravitvi gluhonemega:
»Jezus nam je razkril skrivnost čudeža, ki ga lahko ponovimo tudi mi tako, da postanemo protagonisti 'Efata!', torej tiste besede Odpri se', s katero je ponovno dal besedo in sluh gluhonememu. Gre za to, da se odpremo potrebam naših trpečih in pomoči potrebnim bratom in sestram ter se s tem izognemo sebičnosti in zaprtosti srca. Ravno srce, torej naše najgloblje je­dro osebe, je prišel Jezus »odpreti«, ga osvoboditi, da bi postalo sposob­no v polnosti živeti odnos z Bogom ter z drugimi. On je postal človek zato, da bi človek, ki je postal zaradi greha notranje gluh in nem, lahko prisluhnil Božjemu glasu, glasu Ljubezni, ki govori njegovemu srcu, in bi se tako naučil govoriti jezik ljubezni ter bi ga prevedel v geste velikodušnosti in podaritve samega sebe.«
Urnik verouka
1.   skupina (3. in 4. razred): sreda 14.45-15.35
2.   skupina (7. in 8. razred): torek 15.45-16.30
3.   skupina (birmanci): torek 16.00-17.00
Z veroukom začnemo ta teden. Če se kdo še želi vpisati, naj se oglasi v župnijski pisarni.
Katehumenat
Ob torkih ob 19.30 v župnijski pisarni
Verouk za odrasle (mistagogija) Petek, 21. 9., ob 19.30 v zgornji učilnici
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ Stolnica Ljubljana TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/