Follow by Email

sobota, 30. maj 2020

Teden Božje Besede 31. 5. 2020-7. 6. 2020


BINKOŠTI

Marsikdo toži, da mu daljše moli­tve ne »gredo od rok«. Misli mu ta­koj uidejo k vsakdanjim opravilom, podobno kot Marti iz Betanije, ki jo je skrbelo in vzne­mirjalo mnogo stvari. Ni se mogla umiriti, sesti h Gospodovim nogam in biti z Njim. Nezmožnost, da bi »bili v Gospodu«, imajo nekateri za nekaj nor­malnega, zato med rožnim ven­cem zdravamarijo in očenaš nenad­zorovano prepletajo z vsem, kar jim pride na um. Ta samotolažba ni kaj prida, ker se Bog, ki se nam bliža v Svetem Duhu, preprosto utopi v na­ših razbolelih čustvih in neukročenih mislih. Nazadnje ostanemo sami, Bog pa je izrinjen daleč na ne­določeno obrobje.
Zanimiva je duhovna izkušnja bl. Hendrine Stenmanns (+1903), doma iz nemškega Issuma. Skupaj s še nekaj sestrami je ustanovila misi­jonsko skupnost »sester služabnic Svetega Duha«. Moč za svoje poslan­stvo je črpala predvsem iz ponavlja­nja kratkih molitev, še posebej zdravamarije in Pridi, Sveti Duh. Ob smrti je svojim sestram rekla: »Naj bo vsak dih služabnic Svetega Duha Pridi, Sveti Duh.« Med delom ali med hojo po ulici, ko gremo po na­kupih ali na pošto, nas spreletava neskončno vti­sov, misli, skrbi, pa tudi ob­čutja vznesenosti. Ves ta nepre­gledni notranji kozmos raznorodnih občutij bi radi sestavili v funkcio­nalno celoto, v logično zaporedje in v optimalna notranja razmerja. Se­veda nam nikoli ne uspe. Ta za psiho uničujoči panta rhei, Heraklitov »vse teče«, je za ohranitev prisebno­sti treba prekiniti. V duševno gmoto naj vstopi zdravamarija in preprosta osredotočenost nanjo. Brez napreza­nja, brez preganjanja vsiljivih misli. Z dodajanjem: Pridi, Sveti Duh. Tako bomo ohranjali normalnost in Božjo bližino.
Milan Knep
»Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila tam, kjer so se učenci zadrže­vali, vrata iz strahu pred

Judi zaklenje­na, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« (Jn 20,19). Ne morem si pomagati, a ta dogo­dek mi v teh dneh večkrat pride na misel, ko opazujem, kako hitro so nas razmere v tem dobrem me­secu in pol 'iz strahu spravile za zaklenjena vrata'. Hvala Bogu se tudi nam kot apostolom ni nič hu­dega zgodilo, Gospodov mir je oči­tno bival med nami. »Tudi molitev nas je rešila,« mi je pred dnevi nek­do rekel, »saj se je po domovih mo­lilo tako kot že dolgo ne«. Drži, a moj pomislek je bil takoj: Zakaj pa nas potem ta molitev sedaj ni tako množično zopet pripeljala nazaj v cerkve? Zakaj še vedno ostajamo za zaprtimi vrati? Iz strahu? Ker smo se navadili / odvadili? Zaradi komodnosti? Ali pa morda samo čakamo pravi trenutek, prava na­vodila? Morda tale: »Vsi so bili napol­njeni s Svetim Duhom in začeli so go­voriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati...« (Apd 2,4). Da, binkošti so tu. Morda nam ne bo dano govoriti v jezikih, mor­da ne bomo zmogli poguma, da bi oznanjali po ulicah, prav gotovo pa bo Sveti Duh napolnil tudi nas, če mu bomo odprli vrata: najprej tista, zaklenjena s ključem ugodja, samo­zadostnosti in pasivnosti, kakor tudi ona, zapahnjena z zapahom strahu, dvomov in skrbi. Prišel je čas: Odprimo vrata svojega srca ognju njegove ljubezni, pojdimo ven in ne ostanimo doma.
Prosimo Svetega Duha, naj nam pri tem pomaga s svojimi darovi: Pridi, Sveti Duh ... ... daj mi modrost, da bom prav ce­nil zemeljske dobrine in hrepenel po do­broti večnega življenja. ... daj mi umnost, da bom globoko spoznaval pomen verskih resnic. ... podpiraj me z darom sveta, da se bom v dvomih in težavah odločal za to, kar je Božja volja. ... daj mi moč, da premagam vse ovi­re na svoji življenjski poti. ... uči me, da dosežem trdno versko prepričanje.
Daj, da spoznam, kaj naj storim in kaj moram opustiti. ... daj mi pobožnost, da bom molil s čistim in otroško preprostim srcem. ... vlij mi v srce Božji strah, da se bom iz ljubezni do Boga ogibal vsakega greha in vsake grešne prilo­žnosti.
Pridi, Sveti Duh, napolni moje srce z ognjem Božje ljubezni!
Tematsko se vsi prizori notranj­ščine povezujejo v vsebinsko in oblikovno celoto. Posvečeni so poveličanju sv. Nikolaja in zgodbi o ustanovitvi ljubljanske škofije. Kot je bilo že omenjeno, se prizori Ni­kolajevih legend vsebinsko opira­jo na knjigo španskega jezita Pedra Ribadeneira, Flos sanctorum, upo­dobitve personifikacij pa na klasič­no ikonografsko delo Iconologia Cesara Ripe. Vsebinski koncept naj bi določil dekan s svojimi najožji­mi sodelavci, bratom Gregorjem Dolničarjem in stolnim proštom Janezom Krstnikom Prešernom, pomagal pa ga je soustvariti tudi slikar sam.
Obočno površino je zajel enovito in je ni, tako kot v prezbiteriju, delil na posamezna ločena polja z deko­rativnimi štukaturnimi okviri. Tu se v treh ravneh odvijajo v isti epi­log povezane zgodbe treh sfer. Pre­pričljivo iluzijo prostora je dosegel s perspektivično skrajšanimi figu­rami in z naslikano arhitekturo, ki jih je učinkovito povezal v celoto. »S krepkimi figurami, razgibano kompozicijo in neprestanim variiranjem detajlov je ustvaril dina­mično pripoved, ki nam ni jasna že na prvi pogled in jo lahko razbi­ramo le postopoma, korak za kora­kom« (Lavrič).
V prvi, spodnji del ladijskega obo­ka, med okni in v vogalih, je Quaglio v naslikane niše »posadil« na oblake apostole z atributi. Vseh skupaj je dvanajst, namesto Juda Iškarijota pa je upodobljen apostol narodov, sveti Pavel.

  V sredo, 3. 6., bo po večerni sveti maši kratka molitev v čast svetemu Jožefu.
  V četrtek, 4. 6., bo po večerni sveti maši molitev pred Najsvetej­šim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.
  V petek, 5. 6., bo ob 8.30 moli­tev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Jezusovemu. Ob 15.00 pa bo ura Božjega usmiljenja in po njej sveta maša.
  V soboto, 6. 6., bo ob 8.30 moli­tev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu.
  V sredo, 17. 6., bo v stolnici ob 9.00 krizmena maša, ki je na veli­ki četrtek nismo mogli imeti. Lepo vabljeni tokrat, da se skupaj z nad­
škofom in duhovniki zberemo ob blagoslovu svetih olj in zahvali za dar duhovništva.
   Od torka, 23. 6., do srede, 24. 6.,
bo v stolnici neprekinjena molitev »24 ur molitve in posta za domovi­no«.
   V sredo, 24. 6., bo v stolnici sveta maša za domovino.
   V ponedeljek, 29. 6., bo ob 9.00 posvečenje letošnjih novomašnikov. Priporočamo vam jih v molitev!
8.30: rožni venec pred Najsvetejšim 18.00: rožni venec Nedelja
15.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim PRVI ČETRTEK
Po večerni maši molitev v čast
svetemu Jožefu
PRVI PETEK
8.30: molitev pred
izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: ura Božjega usmiljenja
Prva sobota
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
Delavniki:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
  Nedelja, 31. 5.: BINKOŠTI
  Ponedeljek, 1. 6.: binkoštni ponedeljek Marija, Mati Cerkve
  Torek, 2. 6.: sv. Erazem, škof
  Sreda, 3. 6.: sv. Karel Lwanga in ugandski mučenci
  Četrtek, 4. 6.: sv. Peter Veronski, redovnik, mučenec
  Petek, 5. 6.: sv. Bonifacij, škof, mučenec
  Sobota, 6. 6.: sv. Norbert, škof, redovni ustanovitelj
  Nedelja, 7. 6.: Nedelja Svete Trojice
Hvaležni vam bomo za vse svete maše, ki jih boste lahko darovali in vaše darove, ki jih boste name­nili za stroške stolnice, naše zapo­slene in prostovoljce. Bog povrni!
Dokler bodo trajale posebne razmere, bo:
Spoved: 7.00-11.00 in zvečer (Ciril-Metodov trg 7) oz. pod dogovoru Krst, poroka, pogreb: po dogovoru z župnikom
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

sobota, 23. maj 2020

Teden Božje Besede 24.5.2020 - 31.5.2020


Majhni otroci nenehno silijo na kup; ne dosti drugače kot majhni kužki ali medvedki. A ne traja dol­go, ko se zasliši vik in krik.
Najšibkejši, po katerem je padlo, se brž umakne iz gneče in se pritoži star­šem. Modri starši nastali cirkus pogledajo z razda­lje, razdraženega in uža­ljenega otroka pomirijo, do­mnevnega krivca posvarijo in zabava se lahko takoj nadaljuje. Povsem drugačne pa so posledice, če se podobno kot otroci obnašamo odrasli, zlasti zakonci in politiki. Otrok nima razvitega notranjega življenja, zato v trenutku zunanjega dražljaja ne more najti stika s seboj in mirno presoditi, kaj se mu dogaja. Na ugriz reagira s protiugrizom. Če pa je prešibak, poišče odraslega arbi­tra. Razumljivo je, da nas krivica za­boli, da nas laž, izrečena zoper naše ravnanje, razdraži, da podtikanje slabih namenov v nas prikliče že­ljo po maščevanju. Vse to so narav­ne reakcije, izraz samoobrambe; ne moremo dopustiti, da nas okolje kar tako zmelje. S sozakoncem se v pre­pričanju, da mu moramo doka­zati svoj prav, pregovarjamo.

Politiki za zaščito svoje in­tegritete uporabijo sebi naklonjene medije, šib­kejši med njimi pa imajo največkrat na voljo samo družbena omrežja.
Kako naj se iz kroga udarec za udarec, očitek za žalitev - izvijejo po­ročeni, kako politiki in vsi drugi? Psihologi bi nam priporočili čuječnost, zaustavitev koraka in prepro­sto oceno, kakšna čustva nas pre­plavljajo, kaj v določenem odnosu sploh hočemo, kakšna je optimal­na strategija. Tudi vernik naj naprej naredi to, kar smo rekli: vzpostavi stik s seboj, potem pa naj sebe in do­mnevno krivičnega napadalca z vso stisko vred izroči Svetemu Duhu. Od tam bo prišla prava strategija in pomiritev.
Milan Knep
V teh dneh se spominjamo okroglih obletnic dveh pomembnih svetni­ških mož, ki sta, vsak po svoje, za­znamovala našo domovino in svoj čas. Sto dvajset let je namreč minilo od rojstva Božjega služabnika nad­škofa Antona Vovka, sto pa od pa­peža sv. Janeza Pavla II.
Božji služabnik Anton Vovk se je rodil 19. maja 1900 v Vrbi na Go­renjskem, v isti sobi kot njegov prastric France Prešeren. Leta 1923 je bil posvečen v duhovni­ka in bil nato kaplan v Metliki in Tržiču, kjer je ostal za župnika do odhoda v Ljubljano leta 1940. Tu je leta 1944 prevzel vodenje Bogo­slovnega semenišča, leto kasneje postal generalni vikar ljubljanske škofije, bil 1. decembra 1946 po­svečen za pomožnega, 26. novem­bra 1959 pa za tridesetega rednega škofa ljubljanske škofije. Deloval je v časih najhujšega pritiska na Cerkev, preganjanja duhovnikov in redovnikov, sam pa doživel ce­lo sramotni zažig. Umrl je kot mučenec za Cerkev in narod 7. julija 1963.
Povabim vas, da se mu ob njegovi stodvajseti obletnici rojstva z živo vero in zaupanjem v njegovo po­moč radi priporočate v svojih sti­skah in boleznih. Ob pogrebu nad­škofa Urana smo morali njegov kip umakniti iz kapele sv. Andre­ja, upam pa, da bomo kmalu našli zanj drugo primerno mesto. Ve­dno pa med svoje molitve vključi­te tudi prošnjo za njegovo čimprej­šnjo beatifikacijo:
»O Bog, v škofu Antonu Vovku si dal svojemu ljudstvu dobre­ga pastirja in pogumnega priče­valca za vero v času preizkušnje. Prosimo te, poveličaj ga pred vesoljno Cerkvijo, da bo pred nami še močneje zablestel nje­gov zgled in bosta po njem rasla naša vera v tvojo očetovsko Pre­vidnost in zaupanje v Marijino materinsko varstvo. Po Kristu­su, našem Gospodu. Amen.«
Pred sto leti se je 18. maja 1920 v Wadowicah na Poljskem rodil sve­ti papež Janez Pavel II. Škofovsko posvečenje je prejel leta 1958, za papeža pa je bil izvoljen 16. okto­bra 1978 in tako postal 263. nasle­dnik apostola Petra. Z našim na­rodom je tesno povezan tudi prek svojih dveh obiskov: prvič je Slo­venijo obiskal od 17. do 19. maja 1996, ko je obiskal vse tri (takra­tne) škofije in se z verniki srečal v Stožicah v Ljubljani, Postojni in Mariboru; drugič pa 19. septembra 1999, ko je v Mariboru za blažene­ga razglasil škofa Antona Martina Slomška. Ob tem ni skrival svo­jega navdušenja nad našo deželo, našim narodom in zvestobo veri. Zato nas še toliko bolj zavezujejo njegove besede pri splošni avdienci po vrnitvi v Rim: »Ko še imam pred očmi očarljive in včasih ganljive prizore te prelepe de­žele in njenega ljudstva, bi rad ponov­no zaupal njegove upe in pričakovanja presveti Devici Mariji, da bo po delo­vanju Svetega Duha velikodušno sto­palo v tretje tisočletje in postajalo ve­dno bolj dežela vere, svetosti in miru«.
Fresko na oboku glavne ladje, svo­je največje delo, je Quaglio izdelal v letih 1705 in 1706. Freska, ki je naslikana »v naslonu na iluzionistični sistem Andrea Pozza, je moj­strovina, ki je pomenila v našem prostoru novost in spodbudo za prihodnost,« pravi dr. Lavričeva.
Pogodbo zanjo sta slikar in dekan Dolničar sklenila 24. novembra 1704. Po njej naj bi za plačilo 2000 goldinarjev in 50 cekinov izvedel fresko poslikavo na ladijskem obo­ku: »/.../ z zgodbo sv. Miklavža, ki spodbuja svoje vernike k mučeništvu, in z arhitekturo po slikarjevi zamisli, nadalje tudi notranjo stran zahodne stene s slikami ob velikem pročelnem oknu in nad glavnim vhodom.« Quaglio je v zimskem času doma pripravljal načrt za poslikavo, izvršil pa jo je v dveh po­letnih sezonah v dveh letih: od 10. maja do 12. oktobra leta 1705 in od 11. aprila do vsaj 22. avgusta 1706. Kot smo že zapisali, bi moral delo sicer dokončati prej, a ga je jeseni leta 1705 presenetila bolezen, tako da se je oktobra napotil domov.
  V petek, 29. 5., na god sv. Maksima Emonskega, bo v stolnici celo­dnevno češčenje. Lepo vabljeni!
lepo vabljeni k slovesni sveti maši ob 9.00, pri kateri bo gospod nad­škof podelil zakrament svete bir­me štirim našim ministrantom. Priporočam vam jih v molitev!
   Nedelja, 24. 5.: 7. velikonočna nedelja
   Ponedeljek, 25. 5.: sv. Beda Časti­tljivi, duhovnik, cerkveni učitelj
   Torek, 26. 5.: sv. Filip Neri, du­hovnik
   Sreda, 27. 5.: sv. Alojzij Grozde, mučenec
   Četrtek, 28. 5.: sv. German Pari­ški, škof
Celodnevno česčenje na god sv. Maksima Emonskega 10.00-11.00 redne jutranje molivke/ci
11.00-12.00 1. neokatehumenska skupnost (5,6,7) 12.00-13.00 kanoniki 13.00-14.00 člani ŽPS 14.00-15.00 redovnice 15.00-16.00 posamezniki
(tiho češčenje) 16.00-17.00 2. neokatehu-
menska skupnost (3,4) 17.00-18.00 birmanci in veroukarji
18.00 sklep češčenja s peti­mi litanijami Srca Jezusove­ga in sveto mašo.

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
  Petek, 29. 5.: sv. Maksim Emonski, škof
  Sobota, 30. 5.: sv. Kancijan in drugi oglejski mučenci
  Nedelja, 31. 5.: BINKOŠTI
je v stolnici vsak dan ob 8.30 in pri večerni sveti maši ter ob nedeljah ob 15.30 Lepo vabljeni!
Hvaležni vam bomo za vse svete maše, ki jih boste lahko darovali in vaše darove, ki jih boste namenili za stroške stol­nice, naše zaposlene in prosto­voljce. Bog povrni!
Dokler bodo trajale posebne razmere, bo stolnica zaprta:
·         delavniki: 12.00-17.00
·         sobote: 12.00-15.00
·         nedelje: 13.30-15.00
Spoved: 7.00-11.00 in zvečer (Ciril-Metodov trg 7) oz. pod dogovoru Krst, poroka, pogreb: po dogovoru z župnikom
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

sobota, 16. maj 2020

Teden Božje Besede 17.5.2020- 24.5.2020


Kdaj se bodo razmere normalizira­le? Kdaj bomo dokončno pospravili maske? Kdaj bo zaposlitev spet var­na? Vsa ta vprašanja in še tisoč še drugih nas vsak dan znova plašijo. Na tihem upamo, da bo olajšanje prineslo vroče poletje. Največ pri­čakovanj pa polagamo v odkritje učinkovitih zdra­vil in cepiv. S to neznanko smo pripravljeni potrpeti kakšno leto. Potem pa naj bi bilo po­glavitnih skrbi vendarle konec. Kakor je takšno razmišljanje doce­la normalno, je tudi slepilo. Vsi od­govori so namreč preloženi v priho­dnost. Ta pa je negotova. Živeti pa moramo sedaj. Sv. Peter v svojem pi­smu na 6. velikonočno nedeljo per­spektivo popolnoma obrne. Vpraša­nja, podobna našim, pušča ob strani. Zaveda se, da nas ne more zadovoljiti noben odgovor. Kajti v vsakem odgo­voru se skriva vrsta novih vprašanj. Odgovori samo na videz prinašajo
rešitve. Podobno kot v znanosti tudi v praktičnih zadevah odgovori zgolj odpirajo nova polja neznanega. In če tega ne uvidimo, potem se spotakne­mo nad vsakim ukrepom škofov in vlade, kajti vsak ukrep je ne le ambivalenten, tem­več polivalenten.
Peter nas želi osvoboditi kroga vprašanj in odgo­vorov, lovljenje lastnega repa in nam hoče povedati, da obstaja še druga raven biva­nja. Prve, v katero smo zapleteni, ne podcenjuje, ker je tudi sam iz mesa in krvi, a ne pusti, da ga použije, zato spregovori o razlogih za svoje upanje. Tega pa ne najde v tvarnem svetu, ki pada iz ene krize v drugo, ampak v tem, da »slavi Kristusa v svojem srcu.« Trpljenje je preprosto neizogibno. Če ne bi bilo tako, bi se mu Božji Sin izognil. Naj tako kot On ostanemo krotki in potrpežljivi. V njegovem Duhu stvari vidimo in občutimo drugače kot tisti, ki tega upanja nimajo.         
Milan Knep

ŽUPNIKOVA BESEDA Prazna stolnica drugič

V  času, ko so bile cerkve zaprte in so veljali strožji varnostni ukrepi glede epidemije, ste gotovo spremljali sve­te maše in pobožnosti po TV ali sple­tu. Sedaj pa je pred nami novo obdo­bje: cerkve so odprte in se zopet lahko udeležujete bogoslužij... A nedelja, ko smo duhovniki po naših župnijah zo­pet lahko maševali z ljudmi in za lju­di, ni bila taka, kot smo si potihem želeli. Lahko verjamete, da smo bili veseli vsakega, ki je prišel, a pri mno­gih kljub temu ostaja grenak priokus in žalost, da so bile kljub omejenemu prostoru ter ob vseh ukrepih klopi po cerkvah marsikje precej prazne in svete maše skromno obiskane. Tudi v stolnici, kjer smo prav zaradi tega, da bi vsi imeli možnost priti, ohranili vseh devet(!) nedeljskih in obe sobotni (prav tako nedeljski) sveti maši. »Ne­varnost« seveda še ni mimo in prav je, da smo previdni in odgovorni. A se bojim, da nas ne bi ob tem okužil nek drug virus, precej starejši od covida-19 in morda še bolj nevaren: virus, ki nas odvrača od tega, da bi »sedli na kolo in se množično zapeljali do naših cerkva«. Virus strahu, ki ti zleze pod kožo, do kosti, in virus komodnosti, ko ugotoviš, da je tako pravzaprav čisto v redu: maša iz naslonjača s pritiskom na gumb daljinca ali miške na zaslonu računalnika.
V  ponedeljek, 18. maja, bo minilo sto let od rojstva svetega papeža Jane­za Pavla II. Vemo, kako pogumno in odločno se je on spopadal s številnimi problemi, težavami in nevarnostmi v svojem dolgem pontifikatu, nazadnje tudi s svojo boleznijo. Poljski škofje se v posebnem pismu, ki so ga napisali ob tem jubileju, med drugim sprašujejo tudi o tem, kaj bi nam rekel danes, ka­kšno sporočilo bi nam namenil v tem tako težkem trenutku za vse nas, ki se borimo s pandemijo koronavirusa?
Prav gotovo bi razumel osebe, ki so v osami ali karanteni in molil za bol­ne, umrle in njihove družine. Njegov odgovor pa bi se glasil: »Ne bojte se! Odprite, na stežaj odprite vrata Kri­stusu! Njegovi zveličavni moči odpri­te meje držav, ekonomske in tudi po­litične sisteme, prostrana področja kulture, omike, razvoja. Ne bojte se! Kristus ve, kaj je v človeku. Samo on ve!« »Kristus ve, dodajo poljski škofje, kaj vsakdo izmed nas nosi v sebi da­nes; natanko pozna naše radosti, skr­bi, upanja, strahove in želje. Samo On ima odgovor na vprašanja, ki si jih zdaj zastavljamo.« Vsi skupaj pa se v molitvi pridruži­mo tudi našemu nadškofu, ki nas vabi »h goreči prošnji, da bi postopno spro­ščanje ukrepov za zajezitev koronavirusa vsi sprejemali zelo odgovorno in
ne bi odprli vrat za morebitni drugi val. Obenem vas prosim, da po Ma­riji prosimo Jezusa za brate in sestre kristjane, ki jih je strah ali so se odva­dili prihajati k sveti maši; da bi zno­va zahrepeneli po občestvu, po živi Cerkvi in po Jezusu v svetem obhaji­lu. Ta naša prošnja naj bo še posebej goreča.«
Dragi farani in člani našega oltarne­ga občestva! Iskrena hvala vsem, ki ste se v teh tednih izolacije in medse­bojne »odrezanosti« z molitvijo, daro­vi za svete maše ali kakšno drugo po­zornostjo spomnili na nas, duhovnike. Bog naj vam stoterno povrne! Sedaj smo na vrsti mi: tu smo, za vas, pri­dite in: »Ne bojte se (Kristusa)!«
Nasproti sv. Ambroža, pod odprto orgelsko emporo, je na podoben način naslikan sv. Avguštin, škof v Hiponu. Oblečen v škofovski ornat z mitro na glavi in peresom v desnici sedi za pogrnjeno mizo, ob kateri mu angel pridržuje odprto knjigo.
Sveti Avguštin se je rodil leta 354 v severni Afriki očetu poganu in mate­ri Moniki, ki ga je vzgajala v krščan­skem duhu. Vendar je kljub dobri in skrbni vzgoji dolgo časa živel pre­cej grešno življenje in se odvračal od Boga. Pridige sv. Ambroža v Milanu in življenjepis sv. Antona Puščavnika pa so ga tako pretresli, da se je začel spreobračati in se dal na veliko noč 396 krstiti. Kasneje je bil posvečen v duhovnika in izvoljen za škofa v me­stu Hippo. Umrl je 28. januarja 430.


Sveti Avguštin je največji cerkveni uči­telj zahoda in eden največjih umov Ka­toliške cerkve vseh časov. Iz njegovih del še danes črpa tako krščanska filo­zofija in teologija kakor tudi mistika. Najznamenitejše med njegovimi deli so prav gotovo Izpovedi, avtobiografija »nemirnega srca, ki se lahko spočije le v Bogu«. Avguštin je namreč iskal Boga z umom in srcem hkrati; bil je mož globokega uma, pa tudi molitve, telesne pokore, samozatajevanja in razdajajoče se delavnosti.
Podobno kot v kapeli Svetega Rešnjega telesa je tudi tu nad vho­dom v zakristijo oz. upodobitvijo sv. Ambroža naslikan iluzionističen balkon, kjer je za ograjo, po­krito z dekorativno preprogo, za napol odgrnjenim zastorom klerik z molitvenikom v roki. Tudi tu freska nakazuje namen glavne zakristije: v njej se duhovniki pri­pravljajo na mašno daritev.
   V četrtek, 21. 5., bomo obhaja­li slovesni praznik Gospodovega vnebohoda. Svete maše bodo po prazničnem redu, večerno sveto mašo ob 18.30 bo imel gospod nad­škof.
  V petek, 29. 5., na god sv. Maksima Emonskega, bo v stolnici celo­dnevno češčenje. Lepo vabljeni!
   Ponedeljek, 18. 5.: sv. Janez I., papež, mučenec
   Torek, 19. 5.: sv. Krispin, redov­nik
   Sreda, 20. 5.: sv. Bernardin Sienski, duhovnik
je v stolnici vsak dan ob 8.30 in pri večerni sveti maši ter ob nedeljah ob 15.30 Lepo vabljeni!
Delavniki:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
  Petek, 22. 5.: sv. Marjeta (Rita) Kasijska, redovnica
   Sobota, 23. 5.: sv. Servul (Socerb) Tržaški, mučenec
Hvaležni vam bomo za vse svete maše, ki jih boste lahko darovali in vaše darove, ki jih boste namenili za stroške stolnice, naše zaposlene in prostovoljce. Bog povrni!
Dokler bodo trajale poseb­ne razmere, bo stolnica zaprta:
delavniki: 12.00-17.00 sobote:
  • 12.00-15.00 nedelje:
  • 13.30-15.00 spoved:
  • 7.00-11.00 in zve­čer (Ciril-Metodov trg 7) oz. pod dogovoru
  • Krst, poroka, pogreb: po dogovoru z župnikom
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/