Follow by Email

sobota, 12. januar 2019

Teden Božje Besede 13.1.2019 - 20.1.2019


Drugo berilo nam tokrat predstavi prvi del Petrovega govora v Kornelijevi hiši. Dogodek Kornelijevega spreobrnjenja je bil zelo pomemben za prvo Cerkev, zato mu Apostol­ska dela posvečajo velik poudarek, pa tudi Petro­vemu govoru, ki ga je imel. Dotlej je bil namreč evangelij oznanjen le Judom, zdaj pa Bog po­šilja Petra med pogane, ki se obrača nanje in v ospredje postavi odrešenjsko delovanje Jezusa iz Nazareta. Govor začenja z opogumljajočo mi­slijo, da »Bog ne gleda na osebo«. To so sicer Jezusu priznali tudi njego­vi nasprotniki, Petrove besede pa imajo tu še globljo, mesijansko raz­sežnost. Ko Bog ponuja človeku rešenje, se ne meni za mnenje ljudi. Nič ga ne zanima človekov spol, na­rodnost ali družbeni položaj, »temveč mu je v vsakem narodu všeč ti­sti, ki se ga boji in pravično ravna«.

Bog ponuja rešitev vsem ljudem in vsak človek mu lahko ugaja, če ga le prizna in iskreno išče dobroto in pravičnost. Res je, da je Bog najprej »Izraelovim sinovom poslal be­sedo in jim sporočil evange­lij«, kar pa ne pomeni, da je izključno njihova last, kakor so najprej mislili. Jezus je namreč že apo­stolom naročil, naj bodo njegove priče do skrajnih mej sveta, saj je on »Gospod vsega«.
V nadaljevanju govora v skrčeni obliki oriše Jezusovo osebnost, pri čemer ima Janezov krst pomembno vlogo. Peter poudari, kako je tu Je­zusa »Bog mazilil s Svetim Duhom in z močjo« ter oriše njegova dela z namenom, da bi se čimbolj približal miselnosti nejudovskega poslušal­ca. Jezus je namreč tisti, ki s svojimi dobrimi deli prinaša rešitev tistim, »ki so bili pod hudičevo oblastjo«; s tem pa daje upanje vsem, ki so hre­peneli po odrešenju.
Roman Starc
Nekateri dogodki v preteklem letu se »zrcalijo« tudi v številkah:
Krsti: V stolnici je bilo krščenih 9 otrok in en odrasel katehumen. Med otroki je bilo 5 fantov in 4 de­klice, vsi so bili krščeni v prvem letu življenja. Šest jih je bilo iz cer­kvenih zakonov, trije pa iz izvenza­konske skupnosti.
Prvo sveto obhajilo: K prvemu sve­temu obhajilu so 10. junija pristopi­li štirje osnovnošolci, trije fantje in ena deklica.
Sveta birma: Zakrament svete bir­me so na velikonočno vigilijo, 31. marca, prejeli trije odrasli katehumeni.
Poroke: Cerkveni zakon so v stolni­ci sklenili štirje pari. Pogrebi: Cerkveno smo na Ža­lah pokopali dve naši faranki s Ciril-Metodovega trga. Obe sta pred smrtjo prejeli vse zakramente za umirajoče.
Nedeljniki: Število nedeljnikov počasi upada (vendar povprečja iz leta v leto precej nihajo). Pri obeh štetjih, spomladanskem in jesen­skem, smo jih našteli nekaj čez 800. Pozna se tudi precejšen upad obiska pri delavniških svetih mašah. Ob­hajil je bilo razdeljenih približno 50.000.
Verouk: obiskuje ga 12 otrok, od tega je polovica bodočih birmancev.
Sobota, 6.1.: Srebrni jubilej ško­fovskega posvečenja upokojenega nadškofa msgr. Alojza Urana.
Nedelja, 7.1.: Podelitev služb bral­cev in mašnih pomočnikov bogoslovcem prvega in tretjega letnika.
Nedelja, 28.1.: Maša po vzhodnem obredu liturgija sv. Janeza Zlatoustega.
Četrtek, 8.2.: Sveta maša za vse lju­bitelje umetnosti in kulture.
Ponedeljek, 5.3.: Sveta maša ob zunanji slovesnosti praznovanja sv. Tomaža Akvinskega, zavetnika Teološke fakultete.
Sobota, 17.3.: Sveta maša za sode­lavce škofijske in župnijskih Karitas.
Petek, 23.3.: Sveta maša in sreča­nje starejših in bolnih.
Četrtek, 24.5.: Župnijsko romanje k Mariji Pomagaj na Brezje, v Rado­vljico, Tržič in Lom pod Storžičem.
Torek, 29.5.: Celodnevno češčenje ob godu sv. Maksima Emonskega.
Sreda, 30.5.: Ulični misijon pred stolnico in molitev v stolnici: bogoslovci, Emanuel in Živi kamni.
Četrtek, 7.6.: Sveta maša za člane Malteškega viteškega reda.
Nedelja, 10.6.: Slovesnost prvega svetega obhajila.
Sobota, 16.6.: Romanje članov žu­pnijskega pastoralnega sveta in nji­hovih družin.
Sreda, 20.6.-četrtek, 21.6.: 24-urna molitev pred Najsvetejšim za do­movino.
Četrtek, 21.6.: Sveta maša za domo­vino in 25. obletnica ustanovitve Slovenske škofovske konference.
Petek, 29.6.: Mašniško posvečenje petih novih duhovnikov.
Sobota, 7.7.: Sveta maša in moli­tvena ura ob obletnici smrti Bož­jega služabnika nadškofa Antona Vovka.
Sobota, 7.7.: Sveta maša ob zaključ­ku oboroženih spopadov v vojni za Slovenijo.
Torek, 21.8.: Sveta maša in preda­vanje za žrtve vseh totalitarnih re­žimov.
Sreda, 26.9.: Sveta maša ob sreča­nju rektorjev evropskih Marijinih narodnih svetišč.
Ponedeljek, 8.10.: Sveta maša ob začetku akademskega leta.
Sreda, 10.10.: »Rdeča maša« za pravnike ob začetku sodnega obdo­bja.
Sobota, 13.10.: Pogrebna sveta maša za grofico Livijo Barbo von und zu Waxenstein. Nedelja, 18.11.: Sveta maša za žr­tve prometnih nesreč in njihove svojce; zavod Varna pot.
Ponedeljek, 26.11.: Somaševanje slovenskih škofov in njihovih go­stov ob rednem zasedanju Sloven­ske škofovske konference.
Četrtek, 6.12.: Celodnevno češčenje ob godu sv. Miklavža.
Sobota, 8.12.: Akademija v čast Brezmadežni; bogoslovci.
Nedelja, 9.12.: Miklavževa nedelja, podelitev Svetih pisem katehumenom.
Nedelja, 16.12.: Sveta maša za bla­goslov družin, srečanje klekljaric.
Petek, 21.12.: Sveta maša za domo­vino.

Predavanja v okviru stolniških večerov v organizaciji Sveta katoliških izobražen­cev in stolne župnije:

Četrtek, 18.1.: Predstavitev knjige Andrijana Laha, Slovenske pisate­ljice in pisatelji v komunističnih zaporih.
Četrtek, 15.2.: Predavanje Milanke Dragar o bl. Alojziju Grozdetu.
Četrtek, 15.3.: Sveta maša za + An­tona Drobniča in pogovor o njem.
Četrtek, 19.4.: Okrogla miza z na­slovom Cankar in neomarksistična levica na Slovenskem. Gosta: Prof. Igor Grdina in Janko Prunk.
Četrtek, 17.5.: Predstavitev knjige Milanke Dragar, Dediščina molka ter Boštjana M. Turka, Kota 101.
Četrtek, 18.10.: Pogovor z vrhov­nim sodnikom Janom Zobcem o stanju pravosodja v Sloveniji da­nes.
Četrtek, 15.11.: Predavanje Roma­na Starca, Svetniki in naši svetni­ški kandidati.
Ponedeljek, 17.12.: Predavanje prof. dr. Jožeta Muhoviča o moder­ni sakralni umetnosti.

Koncerti v stolnici:

Nedelja, 7.1.: Dekliški zbor Bo­deča Neža iz Prosvetnega društva Vrh sv. Mihaela v goriškem zamej­stvu.
Torek, 16.1.: Koncert slušateljev orglarske šole v Ljubljani.
Nedelja, 28.1.: Revija dekanijskih pevskih zborov v cerkvi sv. Petra.
Sobota, 3.3.: Iver Kleive, Requiem, koncert za zbor, soliste in orgle, MePZ Ignacij Hladnik iz Tržiča.
Sobota, 26.5.: Koncert zbora Con Biro iz ZDA ter vokalne skupine BeJazzy.
Ponedeljek, 4.6.: Koncert meša­nega cerkvenega zbora iz župnije Saltsjobaden na Švedskem.
Petek, 6.7.: Koncert mladih glasbe­nikov iz šole Leys iz Cambridgea v Veliki Britaniji.
Četrtek, 19.7.: Koncert zbora uni­verze v Leuvenu v Belgiji.
Torek, 21.8.: Koncert glasbenikov iz St. Petersburga, Vasilija Meljnikovega (violina) in Irine Rozanova (orgle) ter sopranistke Pie Brodnik.
Sobota, 25.8.: Koncert zbora »Maria Immacolata« iz Galla (Italija) ter MePZ dr. France Prešeren iz Žirovni­ce.
Sreda, 5.9.: Koncert »Podari nam mir« Akademskega pevskega zbo­ra Zittau/Gorlitz iz Nemčije.
Sobota, 15.9.: Koncert zbora Imperial College Chamber Choir iz Lon­dona.
Nedelja, 16.9.: Pri maši ob 9.00 so­deluje zbor iz Gradca.
Sobota, 13.10.: Koncert zbora iz Mendoze v Argentini in APZ Fran­ce Prešeren iz Kranja.
Nedelja, 28.10.: Koncert pevskega zbora Calypso iz Madžarske.
Nedelja, 18.11.: Koncert duhovne glasbe klape Žrnovnica iz Splita.
Nedelja, 13.1.: Jezusov krst Ponedeljek, 14.1.: sv. Odon, prior v Jurkloštru
Torek, 15.1.: sv. Absalom, koprski škof
Sreda, 16.1.: sv. Honorat, škof Četrtek, 17.1.: sv. Anton (Zvonko), puščavnik, opat
Petek, 18.1.: sv. Marjeta Ogrska, kneginja
Sobota, 19.1.: sv. Makarij Aleksandrijski, opat
Papež Frančišek v nagovoru na pra­znik Svetih treh kraljev: »Tudi mi se v tišini svojega srca pusti­mo razsvetliti luči, ki prihaja iz Betlehema. Ne dovolimo svojim strahovom, da nam zaprejo srce, temveč imejmo pogum odpreti se tej skromni in nevsi­ljivi luči. Tedaj bomo kot modri začutili »silno veselje«, ki ga ne bomo mogli za­držati zase. Naj nas na tej poti podpira Devica Marija, zvezda, ki nas vodi k Je­zusu in mati, ki pokaže Jezusa modrim in vsem, ki se mu približajo.« Vir: https://
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

ponedeljek, 24. december 2018

Teden Božje Besede 23. 12.-13. 1.2019


»Od vseh strani je zazvonilo, od vzhoda in zahoda; od neizmernega neba so lile božične pesmi, vrele so iz zimske zemlje.
To je bil dan, ko se je rodil Človek, in vsa srca so se odprla njemu v hvalo in lju­bezen, vsa srca so zahrepenela k njemu.
Napotila so se k njemu tisočera užaljena, ranjena srca. Križani Človek je spre­jemal vse, na nikogar ni pozabil, ki se mu je približal, vsem je delil dragocene darove ...
Kogar se je dotaknila njegova usmiljena roka, kogar je blagoslovil njegov po­gled, tisti je izpregledal, padlo mu je breme raz ramena, lahke in poskočne so bile njegove noge .
Sveti dan je bil, rodil se je Zveličar. In zgodilo se je nekaj čudovitega. V betlehemskem hlevu je ležal v jaslih Zveličar, vseh bogastev gospodar. K njemu pa so prihajali v dolgi procesiji, od vseh strani ...« (Ivan Cankar, Hiša Marije pomočnice)

Dragi brat, draga sestra, pojdiva na pot tudi midva. Poiščiva Božje Dete v jaslicah, položiva predenj svoje darove, počastiva ga in prosiva blagoslova zase, za svoje domače, našo župnijo... 

Vsem želim, da bi se Božji mir, ki ga novorojeno Dete prinaša na svet, 
razlil na vse vas in vaše domove. 
Vaš župnik
Med besedila, ki poskušajo oboga­titi božično vzdušje in poudariti pomen Jezusovega rojstva na svet, je uvrščen tudi odlomek iz Pavlo­vega pisma učencu Titu, ki ga pre­biramo pri polnočni maši. V njem Pavel zapoje hvalospev Božji mi­losti in njegovemu usmiljenju. V času, ki ga je Bog določil v svojem večnem načrtu, se je v učlovečenju druge Božje osebe razodela neizre­kljiva in neizmerna Božja ljube­zen. V njem, ki ima Božjo in člo­veško naravo, je poosebljena Božja milost, ki brez razlike prinaša od­rešenje vsem ljudem. Božje usmi­ljenje nima meja, saj so k večnemu življenju povabljeni vsi ljudje, ne glede na osebo ali položaj. Ta Božja milost deluje v nas na ču­dovite načine: »Vzgaja nas, naj se odpovemo brezbožnosti in posve­tnemu življenju.« Kajti nekdo, ki je v svojem življenju zares občutil objem Božje ljubezni, preprosto ne more več živeti po meri tega sveta ali se ozirati za sodobnimi maliki. Tisto, po čemer bi se moral odliko­vati odrešen, osvobojen človek, je »razumno, pravično in pobožno življenje na tem svetu«: razumno oz. trezno v odnosu do sebe, pra­vično v odnosu do sočloveka, po­božno pa do Boga. Vemo pa, da na tem svetu ne mo­remo doseči polnosti svojega ži­vljenja, zato »pričakujemo, da se bo uresničilo blaženo upanje in se bo razodela slava našega odrešenika Jezusa Kristusa«. In zato se to­liko bolj veselimo učlovečenja in s toliko večjim hrepenenjem v teh dneh zremo v jaslice, kjer se v očeh Novorojenega zrcali odsev naše večne sreče.
Roman Starc
Naj oznanilo angelov iznad skromne betlehemske votline vsem prinese veselje, novo upanje in mir! Tega želimo slovenski škofje najprej vam, otroci, ki ste Jezusu najbližje ne samo zaradi mladosti, ampak ste mu blizu po svojem otroškem čutenju, iskrenosti in pristnosti. Prav tako želimo škofje doživeto praznovanje božičnih praznikov vsem mladim, odraslim in ostarelim! Tudi vam, bolni, onemogli in ubogi, ki vas je ži­vljenje morda postavilo na rob družbe, želimo, da vas prevzame mir in ljubezen Božjega deteta. Jezus se je rodil za vsakega od nas kot Emanuel, kot Bog z nami. Slehernega želi potolažiti in prinesti luč povsod, kjer je tema, da bi naše življenje po veri vanj dobilo novo vsebino in nov zagon. Zato naj bo novo leto 2019 in sploh vsa naša prihodnost prežeta z bližino Božjega Sina, v skupnem prizadevanju za ustvarjanje okolja, ki ga bodo krasile kreposti miru, poštenja, domačnosti in dobrote. Obilje miru in Božjega blagoslova naj bo vedno med nami!
Vaši škofje
V ponedeljek, 24. 12., bodo ob 16.00 slovesne večernice in somaševanje stolnega kapitlja, ki ga bo vodil škof dr. Franc Šuštar. Po kon­čani sveti maši bo še molitev »ure bogoslužnega branja«. Svete maše ob 18.30 ne bo!
  »Družinska polnočnica« bo ob 21.00, slovesno polnočno sveto mašo ob 24.00 pa bo daroval nad­škof msgr. Stanislav Zore.
V torek, na božič, bodo svete maše po nedeljskem redu. Sveto mašo ob 9.00 bo daroval škof dr. Franc Šuštar, ob 16.00 pa nadškof msgr. Stanislav Zore.
V sredo, 26. 12., bodo svete maše po prazničnem redu: ob 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30., 16.00 in 18.30.
V nedeljo, 30. 12., bo ob 16.00 sve­to mašo daroval škof dr. Franc Šu­štar in pri njej blagoslovil otroke.
V ponedeljek, 31. 12., bomo pri sveti maši ob 18.30 zapeli zahval­no pesem in se zahvalili za prete­klo leto.
V torek, 1. 1., bodo svete maše po nedeljskem redu. Sveto mašo ob 16.00 bo daroval škof dr. Franc Šuštar.
V četrtek, 3. 1., je četrtek pred prvim petkom. Po večerni sveti maši bo pred Najsvetejšim molitev za nove duhovne poklice in sve­tost duhovnikov.
V petek, 4. 1., bo ob 8.30 moli­tev pred Najsvetejšim in posveti­tev Srcu Jezusovemu, ob 15.00 ura Božjega usmiljenja in po njej sveta maša.
V soboto, 5. 1., bo ob 8.30 moli­tev pred Najsvetejšim za svetost duhovnikov in nove duhovne po­klice.
V nedeljo, 6. 1., bo sveto mašo ob 9.00 daroval nadškof msgr. Sta­nislav Zore.
V nedeljo, 13. 1., bo pri sveti maši ob 9.00 nadškof msgr. Sta­nislav Zore podelil bogoslovcem tretjega letnika službo mašnih po­močnikov.
  Nedelja, 23. 12.: 4. adventna ne­delja
  Ponedeljek, 24. 12.: Sveti večer
  Torek, 25. 12.: BOŽIČ Gospo­dovo rojstvo, slovesni zapoveda­ni praznik
  Sreda, 26. 12.: sv. Štefan, diakon, prvi mučenec, dan samo­stojnosti
  Četrtek, 27. 12.: sv. Janez apo­stol, evangelist
  Petek, 28. 12.: sv. nedolžni otro­ci, mučenci
  Sobota, 29. 12.: sv. David, kralj
  Nedelja, 30. 12.: sveta družina
  Ponedeljek, 31. 12.: sv. Silvester, papež, drugi sveti večer
  Torek, 1. 1.: Marija, Božja Mati, novo leto dan miru
  Sreda, 2. 1.: sv. Bazilij Veliki, škof, cerkveni učitelj
  Četrtek, 3. 1.: Presveto Jezusovo ime
  Petek, 4. 1.: sv. Angela Folinjska, redovnica, prvi petek
  Sobota, 5. 1.: sv. Emilijana, devi­ca, prva sobota
  Nedelja, 6. 1.: sveti trije kralji Gospodovo razglašenje
  Ponedeljek, 7. 1.: sv. Valentin, škof
  Torek, 8. 1.: sv. Severin Noriški, opat
  Sreda, 9. 1.: sv. Hadrijan, opat
  Četrtek, 10. 1.: sv. Gregor Niški, škof, cerkveni učitelj
  Petek, 11. 1.: sv. Pavlin Oglejski, škof
  Sobota, 12. 1.: sv. Tatjana, mučenka
  Nedelja, 13. 1.: Jezusov krst
Papež Frančišek v nagovoru na prvo adventno nedeljo: »Naj jaslice in drevo, očarljivi znamenji božiča, v družine in na kraje srečevanja prinašajo odsev Božje luči in nežnosti. Naj ob tem, ko zremo Boga Dete, ki v skromnosti jaslic izžareva luč, tudi mi postajamo priče ponižnosti, nežnosti in dobrote.«

V stolnem kiosku lahko dobite Marijanske koledarje, kadilo in oglje ter blagoslovljeno vodo.



Po stari slovenski navadi se po družinah na vse tri svete večere zberemo skupaj in ob molitvi ter prepevanju božičnih pesmi blagoslovimo domove in družine. Ne pozabite in ne opuščajte tega lepega običaja!

Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ Stolnica Ljubljana

torek, 18. december 2018

Teden Božje Besede 16.12.22.12.2018

3. ADVENTNA NEDELJA


Pavlovo pismo Filipljanom, s kate­rim smo se srečali že prejšnjo nede­ljo, vsebuje med drugim dve poseb­nosti, značilnosti: napisano je zelo osebno in veliko govori o ve­selju. Pavel je vesel, ker si Filipljani prizadevajo za oznanjevanje Kristuso­vega evangelija; veseli ga, ker so med seboj enotni, saj iz lastnih izkušnje ve, kako hudo je tam, kjer se v skupnosti pojavljajo prepiri in spori; na koncu pisma pa jim iz­razi svojo hvaležnost in veselje nad tem, da so ga pripravljeni podpirati s svojimi darovi. To izražanje veselja in spodbujanje k temu, da se mu pri njem pridružijo, pa doseže vrhunec v današnjem odlomku, ko pravi: »Veselite se v Gospodu zmeraj; po­navljam vam, veselite se.« Za to veselje pa navaja tu še prav po­seben razlog: »Gospod je blizu!« To je obenem tudi temeljno sporočilo tretje adventne nedelje: Gospodov prihod se približuje, pričakovanje dosega svoj vrhunec in izpolnitev. Čas stiske, negotovosti in strahu je minil, zato ni več nobenega razlo­ga za skrb. »Nič ne skrbite,« jih oče­tovsko pomirja in spodbuja, da se »ob vsaki priložnosti«, torej nenehoma, v svojih moli­tvah, željah in prošnjah »z zahvaljevanjem« obra­čajo na Boga. On je tisti, ki za nas skrbi, nas varu­je in ljubi in pošilja svojega sina Jezusa Kristusa, ki nam prinaša svoj mir. Ta mir, »ki pre­sega vsak razum« (to pomeni, da ga človek sam ne zmore narediti), bo, pravi apostol, »varoval vaša srca in vaše misli«.
Težko bi našli bolj pomirjujoče in srce dvigajoče besede za ta naš čas pričakovanja: čas, v katerem naj bi se umirili, poglobili svoj odnos z Bo­gom in v njem našli svoj mir in ve­selje.
Roman Starc
Živela je v Sirakuzah na Siciliji v času cesarja Dioklecijana (3. in 4. stoletje). Bila je že zaročena, ko

je z materjo romala na grob mučenke sv. Agate v Kataniji, kjer je materi izprosila čudežno ozdravljenje. Po­tem, ko se ji je v snu prikazala sv. Agata, je sklenila, da ostane devica, posvečena samo Kristusu. Po vrni­tvi z romanja sta z materjo razdali svoje premoženje revežem, Lucija pa je razdrla zaroko. Zaročenec jo je užaljen, ker ni mogel razumeti nje­ne odločitve, zatožil konzulu Paskaziju, da je kristjana in ne spoštuje državnih zakonov. Ta ji je ukazal, naj daruje poganskim bogovom. Ker ni hotela, jo je ukazal odpeljati v javno hišo, a je njegovi služabni­ki niso mogli premakniti z mesta. Sveti Duh jo je namreč naredil tako težko, da je nobena sila ni mogla pre­makniti niti za centimeter. Paskazij jo je od togote dal zažigati z ognjem, polivati z vrelim oljem in smolo, pa ji nič ni moglo škodovati. Šele meč, ki so ji ga zabodli v vrat, jo je usmr­til, potem ko je lahko še zadnjič pre­jela sveto obhajilo in napovedala Paskazijevo skorajšnjo smrt. Zaradi njenega imena je nastala le­genda, po kateri so ves srednji vek menili, da so ji iztaknili oči. Tudi kr­ščanska umetnost jo prikazuje s pla­dnjem, na katerem je dvoje iztaknjenih oči. Verno ljudstvo se ji zato že od nekdaj z velikim zaupanjem priporo­ča pri očesnih boleznih. Vedno je bila zelo priljubljena in češčena, tudi med našim narodom.
Znane so nje­ne božje poti, pri nas na Go­renjskem mor­da najbolj Skaručna in pa Podgora pri Be­gunjah. Obsta­ja celo izrek, ki kaže na veliko zaupanje v po­moč svete Lu­cije: »Pomagaj nam, Bog in ljuba Devica Marija, za oči pa sveta Luci­ja.«
Ponekod včasih na ta dan niso nič delali in vozili z živino, da jim ne bi potem teklo iz oči. Ženske tudi niso nič krpale ali šivale; pravijo, da bi s tem kuram zakrpale jajčnik, da ne bi mogle več nesti. V Prekmurju ženske poleg tega, da ne šivajo in ne predejo, tudi ne perejo in ne pečejo kruha. Še celo k sosedom niso sme­le, ker bi sicer v hišo prinesle nesre­čo, kokoši bi nehale nesti, svinje pa ne bi jedle in se ne redile. V okolici Ptuja ženska ni smela na ta dan nesti v mlin, ker bi sicer mlinar imel vse leto nesrečo in bi se mu vse po­lomilo. Po tem sklepamo, da izvira ta vraža še iz poganskih dni, ko na novo leto ženska ni smela nikamor. Zanimiv je običaj, ki ga pri nas sicer ne poznamo, se je pa ohranil in je zelo razširjen v severnih deželah, zla­sti na Švedskem. Tam mlade »Lucije« v belih oblekah s svečkami preganja­jo temo iz dežele. »Glavna« Lucija ima na glavi krono s svečami, spre­mljevalke pa držijo sveče v rokah. Pri vseh teh običajih gre pravzaprav za »novoletne« narodne običaje. Za­kaj potem hodijo na god sv. Lucije? V starih, še poganskih časih so prazno­vali novo leto, ko je bil dan najkraj­ši in se je začel spet daljšati. To pa je prav za sv. Lucijo. Ko so naši predni­ki sprejeli krščansko vero, je Cerkev te njihove običaje prenesla na ka­kšnega svetnika ali svetnico. Tega so se ljudje tako oprijeli, da niso več mi­slili na »prvotni dan« sončnega leta, ampak na krščanski praznik. Ta pa je prevzel tudi staro voščilo in navade. Nov koledar (leta 1682 je julijanski koledar nadomestil gregorijanskega in odpravil deset dni zaostanka) je vplival na to, da se je novoletno vo­ščilo spremenilo v Lucijino. Na god svete Lucije se začne bližnja priprava na božič. Na Koroškem na ta dan nalomijo češnjevih vejic, jih namočijo v vodo in postavijo na to­pel in svetel prostor, kjer se do bo­žiča lepo razcvetijo. Prav tako na ta dan vsejejo v lončke pšenico, da je pri jaslicah živo zelenje.
Potem, ko sta bila zvonika dokonča­na, so vanju namestili zvonove: naj­prej novega, ki so ga vlili namesto onega, ki se je ubil pri pogrebnih slo­vesnostih za cesarjem Leopoldom. Vlil ga je ljubljanski livar Gašpar Franchi, posvetili pa so ga v čast Bož­ji previdnosti. Na njem so bili napi­si: »Razen tebe ni boga, ki bi skrbel za vse (Mdr 12). Ko so leta 1706 iz temeljev na novo pozidali stolnico,
so zame, ki sem bil ulit pred 300 leti, pa sem se po­škodoval ob žalnih slo­vesnostih za cesarjem Le­opoldom Veli­kim, poskrbe­li predstojniki stolnice, da sem bil z dobrodelnostjo prebivalcev preno­vljen v čast Božji previdnosti«. Malo više pa je bila zapisana pesem: »Hva­lim odličje Boga, in divje neurje od­ganjam, kdor je potrt, z njim žalu­jem, in kdor je vesel, se radujem, svet počitek oznanjam in kugo pogubno ozdravljam.« Zvon so še skupaj s tre­mi manjšimi iz prejšnje stolnice 27. maja obesili v zvonik, ki gleda na trg. 21. avgusta pa so ulili še veliki zvon, ki so ga posvetili Božji modrosti z naslednjimi napisi: »Gospod je z modrostjo postavil zemljo. Začetek modrosti je strah Gospodov. Zvon, posvečen častivredni modrosti.« Spodaj: »Zvon posvečen sem Modro­sti Boga nad gromom oblakov, ulit sem iz žlahtne kovine po Petrovi že­lji in volji, vse dni in vse noči hvale­žen ime mu opevam, zraven mi dan je ukaz, da prosim za ljudstva blagi­njo. V letu Gospodovem 1706, ko je na Petrovem prestolu sedel Klemen XI., vladal Jožef I., rimski cesar, vodil sveto ljubljansko cerkev Ferdinand grof Kuenburg itd., je bil z darežljivostjo presvetlega gospoda Petra Anto­na Codellija pl. Fahnenfelda, kranj­skega in koroškega deželana, ulit ta zvon. Ulil me je Gašper Franchi.« Zvon so pripeljali do cerkve s petimi pari volov in ga 17. oktobra srečno dvignili v zvonik. Zanimivo je, da je bil zvon ulit za cerkev sv. Petra, ker pa je bil zanjo prevelik, so ga obesili v stolnični zvonik.
  V ponedeljek, 17. 12., bo po ve­černi sveti maši ob 19.15 v Baragovi dvorani v župnišču predavanje prof. dr. Jožeta Muhoviča o moderni sa­kralni umetnosti. Lepo vabljeni!
  Ponedeljek, 17. 12.: sv. Janez de Matha, redovni ustanovitelj
  Četrtek, 20. 12.: sv. Vincencij Romano, duhovnik
  Petek, 21. 12.: sv. Peter Kanizij, duhovnik, cerkveni učitelj
  Sobota, 22. 12.: sv. Frančiška K. Cabrini, redovna ustanoviteljica
Papež Frančišek v nagovoru na praznik Brezmadežne: »Tukaj sem,« je ključna beseda življe­nja. Označuje prehod iz vodoravne­ga življenja, usmerjenega nase in na lastne potrebe, v navpično življenje, ki se dviguje proti Bogu. »Tukaj sem« je:
biti na razpolago Gospodu; je tera­pija proti sebičnosti; je protistrup za nezadovoljno življenje, ki mu vedno kaj manjka. »Tukaj sem«: je zdravilo proti staranju zaradi greha; je terapi­ja, da ostanemo v sebi mladi. »Tukaj sem« je: verjeti, da Bog velja več kot moj jaz; je staviti na Gospoda ter biti dojemljivi za njegova presenečenja. Zato mu reči: »Tukaj sem,« je najve­čja hvala, ki mu jo lahko ponudimo. Zakaj ne bi takole začeli dneva? Vsa­ko jutro bi bilo lepo reči: »Tukaj sem, Gospod, naj se danes izpolni v meni tvoja volja.«
od 16. do 24. decembra ob 9.00 in 18.30
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354http://stolnica.com/