Follow by Email

sobota, 19. september 2020

Teden Božje Besede 20. 9. 2020-27. 9. 2020

Okoli leta 50 je sv. Pavel v dramatič­nem tonu nagovoril Filipljane: Kri­stus bo poveličan v mojem telesu bodisi z življenjem bodisi s smrtjo. Tako težke besede seveda niso bile zapisane v normal­nih okoliščinah. Prvi Pa­vlov prihod na evropsko celino je bil miren. S Samotrake, otoka pred oba­lo Trakije, je nadaljeval pot v notranjost, v antično Make­donijo, in se ustavil v njeni prestol­nici Filipih, imenovani po Filipu II., očetu Aleksandra Velikega.

Stre­ho nad glavo mu je nudila Lidija, tr­govka s škrlatom. Pavel je vsak dan prihajal v mestno sinagogo in ozna­njal Kristusa. Vendar noben dan ni imel miru pred vedeževalko, ki je z domnevno jasnovidnostjo služila denar za svoje gospodarje. Pavel se je njenega vreščanja naveličal, zato je iz nje izgnal hudega duha. To je ujezilo njene gospodarje, ki so ostali brez dohodka. Prijeli so ga in prive­dli k mestnim poglavarjem. Ti so ga pretepli in vrgli v ječo. Pavlova uso­da je visela na nitki. Ni bilo gotovo, ali se bo rešil.

Tako kot sv. Pavel tudi mi ve­like besede vere – Življenje je zame Kristus ne izre­kamo pogosto, ampak ta­krat, ko so na kocki večje stvari: zdravje, družinski spori, izguba službe, fi­nančna stiska ipd. Če smo v strahu pred izgubo česa ključ­nega, je zavest, da v duši nosimo Kri­stusa, izjemnega pomena. Kajti vse, kar se nam zgodi, mu lahko izroči­mo. A pri tem moramo ostati skro­mni, ker nihče od nas vnaprej ne ve, ali bi res ravnal kot sv. Pavel, ko je bil vržen v temnico. Pavel je v skraj­ni stiski molil in ponavljal: Življenje je zame Kristus. Hkrati pa je bil pri­pravljen na vse. A čas, da sklene svo­je življenje, takrat še ni prišel. Vrata ječe so se odprla. V podobnem ritmu teče tudi naše življenje.

Milan Knep

To nedeljo, 20. 9., bo v cerkvi Svete Tro­jice (pri uršulinkah) praznovanje nede­lje svetniških kandidatov ljubljanske metropolije. Letos bo v ospredju lik Bož­jega služabnika prof. Antona Strleta, za katerega bo škofijski postopek vsak čas zaključen. Poglejmo na kratko nje­govo življenjsko pot. Rodil se je 21. januarja 1915 v vasi Orehek, župnija Sv. Vid nad Cerkni­co. Večino otroštva je preživel kot pastir, šolo pa je lahko obiskoval le občasno. Župnik Janez Pucelj, nje­gov veliki dobrotnik, mu je poma­gal, da je lahko uresničil svojo željo, da postane duhovnik. Pripravil ga je na šolanje na škofijski gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano, kjer je bil med najboljšimi dijaki.

Po maturi leta 1936 se je z vsem srcem odločil za študij bogoslovja in prejel mašniško posvečenje 29. junija 1941. Po novi maši je nadaljeval študij in leta 1944 doktoriral iz dogmatične teologije. Hkrati z doktorsko diser­tacijo je pisal knjigo Mladec Kri­stusa Kralja, življenjepis mladega mučenca Lojzeta Grozdeta, ki ga je osebno poznal iz Marijanišča.

Za­radi te knjige je bil po vojni razgla­šen za »sovražnika ljudstva«. Šel je skozi trpko izkušnjo zaporov, ki so hudo prizadeli njegovo že tako slabotno zdravje, njegovega duha pa so še okrepili. Najprej je bil po­leti 1945 dobra dva meseca zaprt v škofovih zavodih v Šentvidu, nato pa bil julija 1947 aretiran in po dvo­mesečnem preiskovalnem zaporu obsojen na pet let strogega zapo­ra.

Zapor je prestajal v Novem mestu, Ljubljani, Mariboru, nato pa je kot zapornik skupaj z mnogimi drugimi duhovniki delal na Žalah (pri gradnji blokov) in v Medvodah (elektrarna). Sotrpinom je ostal v spominu kot človek molitve, študi­ja in vestnega dela.

Vsega skupaj je v zaporu »odsedel« pet let. Ko je leta 1952 prišel iz zapora, ga je škof Anton Vovk poslal na župni­jo Planina pri Rakeku, kjer je ostal do januarja 1959. Že v akademskem letu 1956/1957 je postal najprej ho­norarni, nato pa redni profesor do­gmatike na Teološki fakulteti do leta 1984. Po preselitvi v Ljubljano leta 1959 se je naselil v »puščavniški« sobi v stavbi nekdanjega Alojzijevišča in tam ostal do smrti. Živel je zelo skromno. Dolgo si je sam ku­hal enolončnice, večino denarja pa je razdal v dobre namene, za knjige in za uboge.

Profesor Strle je tudi ogromno pi­sal. Seznam njegovih del obsega 45 knjig in skript, 75 razprav, 100 člankov in 36 prevodov. Prevedel je odloke drugega vatikanskega cer­kvenega zbora in jim dodal uvodna pojasnila.

Za knjige Leto svetnikov je napisal obsežne razlage za Jezu­sove in Marijine praznike. Vsa leta je bil tudi v dušnem pastirstvu, od marca 1966 je bil duhovni pomoč­nik v župniji Sv. Trojice pri uršulinkah, kjer je vsak dan maševal in spovedoval vse do svoje smrti. Kot mož globoke vere in molitve je bil moder duhovni voditelj in pred nje­govo spovednico je bila vedno dol­ga vrsta.

Še dan pred smrtjo je po svoji navadi »hitel« k uršulinkam, čeprav je bil do kraja izčrpan. Pla­men njegove svetilke je ugasnil v zgodnjem jutru 20. oktobra 2003.

Freska na oboku glavne ladje podobe apostolov

Naslednji v vrsti apostolov, naslikanih v nišah med okni na severni strani, je sv. Jernej z nožem v eni in človeško kožo v drugi roki.

Njegovo pravo ime je bilo Natanael, kar pomeni »Božji dar«, ime Jernej pa izhaja iz imena Bartolomej, ki je izpeljanka iz hebrejske besede bar tolmai, »sin orača«. Rojen je bil v Kani v Galileji. O njegovi družini ni nič znanega, bil naj bi sin Tolomajev ali Ptolemajev. Iz izvora njegovega imena sklepajo, da je bil njegov oče orač. Nekateri učenjaki mislijo, da je bil pismouk, drugi pa, da je bil ri­bič. Natanael je bil med prvimi apo­stoli. K Jezusu ga je pripeljal njegov prijatelj Filip in ta ga je že na prvem srečanju izbral za

učenca. Po izročilu je Jernej oznanjal evan­gelij v Indiji, Mezopotamiji, Partiji, Likaoniji, Veliki Armeniji in morda tudi v Egiptu. Njegov najbolj znan čudež je bila ozdravitev hčerke ar­menskega kralja Polimija od obse­denosti od hudega duha. Na otoku Lipari je njegov srebrn kip rešil ži­vljenje številnim meščanom, da jih niso pod seboj pokopale ruševine obzidja. Ko so isti kip, ki je bil težak precej kilogramov, želeli nacisti pre­topiti, je tehtal komaj nekaj gramov.

Brat kralja Polimija, Astiag, ga je ukazal ujeti in zverinsko mučiti, na koncu pa so mu še živemu potegnili kožo s telesa, ga križali, po nekate­rih virih pa obglavili. Pokopali so ga v mestu Albani, kasneje so njegove kosti prenesli na otok Lipari pri Si­ciliji, od tu v Benevent, kasneje pa v Rim. Njegovo lobanjo hranijo danes v stolnici v Frankfurtu. Je zavetnik številnih stanov: rudar­jev, mesarjev, knjigovezov, krojačev, kmetov, vinogradnikov, pe­kov, pastirjev, sedlarjev, strojarjev, čevljarjev, rokavičarjev, štukaterjev, trgovcev z oljem, sirom in so­ljo; priporočajo se mu proti živčnim boleznim, trzanju in kožnim bole­znim.

Upodabljajo ga večinoma s kratki­mi, temnimi in skodranimi lasmi in kratko pristriženo brado, oble­čenega v bel plašč, obut je v sanda­le ali pa je bos. V desnici drži nož, s kakršnim so ga odrli, pogosto drži čez roko svojo odrto kožo ali pa ima v rokah odsekano glavo. Jernejevo je bil včasih velik kmeč­ki praznik. Takrat so se plačevale obresti in računi, kmetje pa so se zahvaljevali za pospravljeno žetev.

Na Koroškem so na ta dan nabira­li zdravilna zelišča, ki naj bi imela takrat posebno moč. Pri nas mu je posvečenih 12 žup­nijskih in 17 podružničnih cerkva, po njem pa nosijo ime tudi nekate­ri kraji. Goduje 24. avgusta.

VSAK DAN

8.30: rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: rožni venec

NEDELJA

15.30: molitev pred izpostavljenim

Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: ura Božjega usmiljenja Prva sobota

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

DELAVNIKI:

6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

  Nedelja, 20. 9.: 25. nedelja med letom nedelja svetniških kan­didatov

  Ponedeljek, 21. 9.: sv. Matej (Ma­tevž), evangelist, apostol

  Torek, 22. 9.: sv. Mavricij, mučenec

  Sreda, 23. 9.: sv. Pij iz Pietrelcine, redovnik

  Četrtek, 24. 9.: bl. Anton Martin Slomšek, škof

  Petek, 25. 9.: sv. Sergij Radoneški, menih

  Sobota, 26. 9.: sv. Kozma in Da­mijan, mučenca

  Nedelja, 27. 9.: 26. nedelja med letom Slomškova nedelja 

Hvaležni vam bomo za vse svete maše, ki jih boste lahko darovali in vaše darove, ki jih boste name­nili za stroške stolnice, naše zapo­slene in prostovoljce. Bog povrni!

TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

 

sobota, 12. september 2020

Teden Božje Besede 13. 9. 2020-20. 9. 2020

Vsako jezo sem potem, ko sem se po­miril, obžaloval. Nerodno mi je bilo pred samim seboj, ker nisem našel dostojne in izvirne rešitve za

nastali konflikt. V drob­ni knjižici Dvignite se! s podnaslovom Prevzemite štafeto, razjezite se!, pa se srečamo z drugačno iz­kušnjo, ki poziva: »Vsem in vsakomur posebej med vami želim, da bi imeli vzrok za jezo. To je nekaj dragocenega. Ka­dar človeka nekaj razjezi, tako kot je mene razjezil nacizem, postane bojevit in močan ter ukrepa. Zlije se z mogočnim tokom zgodovine, zgodovina pa mora teči naprej.« Av­tor knjižice Stephane Hessel (1917­2013) je bil diplomat, sodelavec Charlesa de Gaulla, aktivist franco­skega odporniškega gibanja in eden od avtorjev deklaracije OZN o člove­kovih pravicah.

Preambula Unescove temeljne listi­ne kaže v drugo smer. Pravi, da se vse vojne začenjajo v človekovem umu, kjer je treba zgraditi obram­bo miru. Tako razmišlja tudi Tizia- no Terzani (1938-2004), italijanski mirovnik, vojni poročevalec in pisatelj. V Pismih proti vojni pravi: »Še bolj kot zunaj so vzroki vojne v nas samih. V strasteh, kot so želje, strah, negotovost, pohlep, ponos, nečimrnost. Počasi se jih moramo rešiti. Nare­dimo tisto, kar je prav, name­sto tega, kar se izplača. Civilizacija se z moralno odločnostjo okrepi veli­ko bolj kot z novim orožjem. Ob tem, kar se dogaja, naše življenje ne more, ne sme ostati normalno. Te normal­nosti bi se morali sramovati.« A se je ne. Na nekaterih mediteranskih oto­kih umirajo begunci, na drugih pa zabava teče normalno naprej.

Sirahova knjiga nam danes kliče: »Srd in jeza sta ostudna, grešen člo­vek se jima bo vdal. Odpusti krivico svojemu bližnjemu.«

Milan Knep





 

ŽUPNIKOVA BESEDA

Novo pastoralno leto. Upam, da ste si kljub spremenjenim razmeram in različnim omejitvam v počitniških dneh vsaj malo odpočili in nabrali no­vih moči. Bližajoča se jesen pa pred nas postavlja nove izzive in nove naloge na mnogih področjih, tudi v stolnem obče­stvu. O vsem vas bomo sproti obveščali pri nedeljskih oznanilih in v tednu Bož­je besede.

Predpisi. Vsa dogajanja še vedno »krojijo« omejitve zaradi epidemije. Hvaležen sem vsem, ki jih z razumeva­njem sprejemate, čeprav predpisi za ni­kogar niso prijetni. Tako vas še naprej prosim:

  da v stolnico prihajate z maskami,

  da si pri vhodu razkužite roke in

  sedite na primerni razdalji.

Poleg tega je potrebno do nadaljnjega ob nedeljah in večjih praznikih ob vho­du v posebno škatlo oddati svojo tele­fonsko številko zaradi »sledenja«, če bi bila pri sveti maši navzoča oseba, okužena s koronavirusom. Te številke se hranijo v kuverti mesec dni, nato pa uničijo.

Ob modrem upoštevanju teh navodil ni nobenega razloga, da ne bi redno pri­hajali k svetim mašam in obredom. Vse, ki ste bolni, pa prosim, da ostanete doma, dokler ne ozdravite. Svete maše in spovedovanje. 

Z mese­cem avgustom smo ob nedeljah spre­menili urnik prvih dveh svetih maš: namesto ob 6.00 in 7.00 je poslej sveta maša ob 7.30.

Razmišljamo, da bi po­dobno naredili za sveti maši ob 11.30 in 12.30, a se bomo o tem še posvetova­li in vas pravočasno obvestili.

Vzrokov je več, glavna sta gotovo pomanjkanje mašnikov, ki so redno na razpolago ob nedeljah ter manjšanje števila obi­skovalcev. Sicer pa se v stolnici še ve­dno toliko mašuje, da nihče ne more biti »prikrajšan«: med tednom je re­dno šest maš, ob nedeljah pa trenutno osem.

  v nedeljo, 20. 9., bo v cerkvi Svete Trojice (pri uršulinkah) praznova­nje nedelje svetniških kandidatov ljubljanske metropolije. Ob 16.00 bo molitvena ura, po njej pa sveta maša, ki jo bo daroval gospod nad­škof. Letos bo v ospredju lik Božje­ga služabnika prof. Antona Strleta. Lepo vabljeni!

  Nedelja, 13. 9.: 24. nedelja med letom

  Ponedeljek, 14. 9.: Povišanje svetega Križa, praznik

  Torek, 15. 9.: Žalostna Mati Božja

  Sreda, 16. 9.: sv. Kornelij in Ciprijan, mučenca

  Četrtek, 17. 9.: sv. Robert Bellarmino, škof

  Petek, 18. 9.: sv. Jožef Kupertinski, redovnik

  Sobota, 19. 9.: sv. Januarij, škof

  Nedelja, 20. 9.: 25. nedelja med letom - nedelja svetniških kan­didatov

Podobne težave se občasno pojavlja­jo tudi pri urniku spovedovanja: ta je sicer določen, a se večkrat zgodi, da je napisan spovednik odsoten ali mora ob tistem času maševati. V takem prime­ru vas prosim, da počakate in za spo­ved prosite duhovnika, ko odmašuje, oz. se osebno dogovorite z določenim spovednikom.

V poletnih mesecih je letos v sicer vedno prepolni stolnici vladal prav »spokojen mir«. Ne samo da je upa­del obisk pri svetih mašah, tudi turistov je bilo le za vzorec. Kljub temu pa smo bili priča dvema lepi­ma dogodkoma. Na praznik apo­stolov Petra in Pavla je zakrament svetega reda prejelo (kar) šest novomašnikov.

Drug, prav tako lep in slovesen do­godek pa je bilo škofovsko posvečenje msgr. Mitja Leskovarja, ki je v tem času že nastopil svojo službo nuncija v Iraku.


8.30: rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: rožni venec

Nedelja

15.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

DELAVNIKI

6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 

Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

Papež pri splošni avdienci 2. septembra:

»Sedanja pandemija je razkrila našo soodvisnost: vsi smo povezani drug z drugim tako v slabem kot dobrem. Za­torej, da bi izšli iz te krize boljši, mora­mo to storiti skupaj, vsi, v solidarnosti. Beseda 'solidarnost' se je nekoliko obra­bila in jo včasih razlagajo napačno, a označuje veliko več kakor samo prilo­žnostna velikodušna dejanja. Zahte­va, da ustvarimo novo miselnost, ki razmišlja občestveno in daje prednost življenju vseh. Dobrin si ne smejo pri­laščati samo nekateri. Ne gre samo za vprašanje pomoči drugim, kar je prav početi, gre za več: gre za pravičnost. Soodvisnost za to, da bi bila solidarna in bi rodila sadove, potrebuje močne korenine v človeku in naravi, ustvar­jenima od Boga, potrebuje spoštovanje obrazov in zemlje.«

Vir: https://www.vaticannews.va/sl/2020/09/02

Hvaležni vam bomo za vse svete maše, ki jih boste lahko darovali in vaše darove, ki jih boste name­nili za stroške stolnice, naše zapo­slene in prostovoljce. Bog povrni!

Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

sobota, 04. julij 2020

Teden Božje Besede 5. 7. 2020-6. 9. 2020


Spremljanje nedavne proslave ob dne­vu državnosti me je napolnje­valo s tihim veseljem. Bila je intimna izpoved slovenske duše. Nenadoma pa me je obšla tesnobna: ali niso zunanje, neslovenske ideo­loške in politične sile, nek­danje in sedanje, ki nima­jo domačih korenin, do neke mere že poteptale našo slovensko dušo, ji vsilile druge vrednote, odtuje­no umetnost in agresivne ideje, da se je v sprevrženi obliki začela uresniče­vati absurdna zamisel Edvarda Kocbe­ka o novi zavesti slovenskega naroda. Ta zavest je res vse bolj nova, a je vsaj jaz ne morem vzeti za svojo, ker grobo spodkopava temelje slovenske iden­titete. Postulati te zavesti ignorirajo osnovne prvine evangelija. Cilj nosil­cev te na glavo obrnjene identitete je radikalni in univerzalni prelom s slo­venskim antropološkim, duhovnim, kulturnim in družbenim izročilom.
Ozračje na naših ulicah postaja naelektreno, govor vse bolj grob in pri­stranski. Misel mi uhaja v leto 874, ko je moravski knez Svetopolk že drugič zamenjal stran in znova sklenil pakt s Slovanom sovražnim vzhodnofrankovskim kra­ljem Ludovikom in njegovim sinom Karlmanom. Škofa Metoda so ujeli in zaprli, slovansko bogo­služje pa prepovedali. Za naše prednike se je zavzel pa­pež Janez VIII. in leta 880 spet po­trdil bogoslužje v domačem jeziku. Po Metodovi smrti leta 885 Svetopolk ni podprl svojega škofa Gorazda, Me­todovega naslednika. On in njegovi pomočniki, Angelar, Naunom, Sava in Kliment Ohridski, so morali beža­ti. Zatočišče so našli v Bolgariji. Tako kot oni so tudi dalmatinski glagoljaši, Srbi in Rusi zaupali duhovnemu in kulturnemu izročilu svetih bra­tov Cirila in Metoda. Iz teh korenin je zraslo to, kar občutimo kot slovensko dušo. Nova, vsiljena zavest se ne bo prijela.        
Milan Knep

ŽUPNIKOVA BESEDA

Spoštovani farani in obiskovalci stolnice, letos nas je epidemija dodobra zaznamovala in spremenila utečene navade ter podrla marsikatere načrte. To se pozna tudi v naši stolni cerkvi, ki je nenadoma ostala skoraj brez turistov, odpovedanih pa je bilo tudi kar nekaj prireditev. Je pa zato zopet postala bolj »kraj miru«, kjer se človek lahko zaustavi v molitvi pa tudi pri sveti maši. Dovolj prostora je namreč, da se nam pri svetih mašah ni treba »preštevati«.
Sta pa pred nami kljub temu dva lepa in pomenljiva dogodka. Najprej bo to maša zadušnica za pokojnega nadškofa Aloj­za Urana, za katero se mnogi zanimate. V avgustu pa bomo imeli v stolnici ško­fovsko posvečenje duhovnika ljubljanske nadškofije, dr. Mitja Leskovarja, ki od­haja kot novoimenovani nuncij v Irak Novi nadškof je doma iz Kokrice pri Kranju in je po zaključenem šolanju v Rimu deloval v različnih službah v va­tikanski diplomaciji. Več o njem ste že in še boste lahko prebrali v medijih, lepo pa vabljeni na njegovo posvečenje upamo le, da bodo razmere to dopuščale. V vsa­kem primeru imejte s seboj maske in si pri vhodu razkužite roke. Želim vam lep počitniški in dopustniški čas, ki je pred nami. Odpočijte si, naberite si novih moči in pa... na Boga ne pozabite!

DOGODKI PRED NAMI ...

... v mesecu juliju
  v ponedeljek, 6. 7., bo v stolnici v organizaciji Imago Slovenije kon­cert Therese Plut, sopran, in Polo­ne Gantar, orgle. Izvajali bosta Du­hovne pesmi Huga Wolfa.
  v soboto, 18. 7., bo v stolnici ob 9.00 slovesna sveta maša zadušnica
za pokojnega nadškofa Alojza Ura­na. Lepo vabljeni!
  v soboto, 8. 8., bo v stolnici posve­čenje nadškofa msgr. dr. Mitja Leskovarja, nuncija v Iraku. Lepo va­bljeni!
  Ponedeljek, 6. 7.: sv. Marija Goretti, devica, mučenka
  Sreda, 8. 7.: sv. Kilijan, škof, mučenec
  Četrtek, 9. 7.: sv. Veronika Giuliani, mistikinja
  Petek, 10. 7.: sv. Amalija, redovni­ca
  Sobota, 11. 7.: sv. Benedikt, opat, zavetnik Evrope
  Ponedeljek, 13. 7.: sv. Henrik II, cesar
  Torek, 14. 7.: sv. Kamil de Lellis, duhovnik
  Sreda, 15. 7.: sv. Bonaventura, škof, cerkveni učitelj
  Četrtek, 16. 7.: Karmelska Mati Božja
  Petek, 17. 7.: sv. Aleš, spokornik
  Sobota, 18. 7.: sv. Elij iz Koštabone, mučenec
  Ponedeljek, 20. 7.: sv. Marjeta Antiohijska, mučenka
  Torek, 21. 7.: sv. Lovrenc iz Brindisija, duhovnik
  Sreda, 22. 7.: sv. Marija Magdale­na, spokornica
  Četrtek, 23. 7.: sv. Brigita Švedska, redovnica, sozavetnica Evrope
  Petek, 24. 7.: sv. Krištof, mučenec
  Sobota, 25. 7.: sv. Jakob Starejši, apostol
  Nedelja, 26. 7.: 17. nedelja med le­tom, Krištofova
  Ponedeljek, 27. 7.: sv. Gorazd, Kliment in drugi učenci Cirila in Meto­da
  Torek, 28. 7.: sv. Viktor I. (Zmago), papež
  Sreda, 29. 7.: sv. Marta, Lazarjeva sestra
  Četrtek, 30. 7.: sv. Peter Krizolog, škof, cerkveni učitelj
  Petek, 31. 7.: sv. Ignacij Lojolski, ustanovitelj jezuitov
  Sobota, 1. 8.: sv. Alfonz M. Ligvorij, škof, cerkveni učitelj
  Nedelja, 2. 8.: 18. nedelja med le­tom
  Ponedeljek, 3. 8.: sv. Martin, me­nih
  Torek, 4. 8.: sv. Janez Vianney, arški župnik
  Sreda, 5. 8.: Marija Snežna (Nives)
  Četrtek, 6. 8.: Jezusova spremenitev na gori, praznik
  Petek, 7. 8.: sv. Sikst II., papež, mučenec, prvi petek
  Sobota, 8. 8.: sv. Dominik, ustano­vitelj dominikancev, prva sobota
  Nedelja, 9. 8.: 19. nedelja med le­tom
  Ponedeljek, 10. 8.: sv. Lovrenc, diakon, mučenec
  Torek, 11. 8.: sv. Klara (Jasna), de­vica
  Sreda, 12. 8.: sv. Ivana Šantalska, vdova, redovnica
  Četrtek, 13. 8.: sv. Poncijan in Hipolit, mučenca
  Petek, 14. 8.: sv. Maksimiljan Kolbe, duhovnik, mučenec
  Sobota, 15. 8.: MARIJINO VNE­BOVZETJE veliki šmaren, zapo­vedani praznik
  Nedelja, 16. 8.: 20. nedelja med le­tom
  Ponedeljek, 17. 8.: sv. Evzebij, pa­pež, mučenec
  Torek, 18. 8.: sv. Helena, cesarica
  Sreda, 19. 8.: sv. Janez Eudes, du­hovnik
  Četrtek, 20. 8.: sv. Bernard, opat, cerkveni učitelj
  Petek, 21. 8.: sv. Pij X., papež
  Sobota, 22. 8.: Devica Marija Kra­ljica
  Nedelja, 23. 8.: 21. nedelja med le­tom
  Ponedeljek, 24. 8.: sv. Natanael (Jernej), apostol
  Torek, 25. 8.: sv. Ludvik IX. Fran­coski, kralj
  Sreda, 26. 8.: sv. Ivana Bichier, re­dovna ustanoviteljica
  Četrtek, 27. 8.: sv. Monika, mati sv. Avguština
  Petek, 28. 8.: sv. Avguštin, škof, cerkveni učitelj
  Sobota, 29. 8.: mučeništvo Janeza Krstnika
  Nedelja, 30. 8.: 22. nedelja med le­tom
  Ponedeljek, 31. 8.: sv. Rajmund Nonat, redovnik
  Torek, 1. 9.: sv. Egidij (Tilen), opat
  Sreda, 2. 9.: sv. Marjeta, devica, mučenka
  Četrtek, 3. 9.: sv. Gregor Veliki, pa­pež, cerkveni učitelj
  Petek, 4. 9.: sv. Rozalija, devica, spokornica, prvi petek
  Sobota, 5. 9.: Sv. Mati Terezija, re­dovnica, prva sobota
PRVI PETEK
PRVA SOBOTA
Hvaležni vam bomo za vse svete maše, ki jih boste lahko darovali in vaše darove, ki jih boste name­nili za stroške stolnice, naše zapo­slene in prostovoljce. Bog povrni!
»Jezus je Petru prerokoval: 'Ti si Peter, Skala, in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev.' Tudi za nas je podobno pre­roštvo. O njem beremo v zadnji knjigi Svetega pisma, kjer Jezus obljubi svo­jim zvestim pričevalcem 'bel kamenček in na kamenčku bo napisano novo ime' (Raz 2,17). Kakor je Gospod spreme­nil Simona v Petra, tako kliče vsakega med nami, da bi nas naredil za žive kamne, s katerimi bi zgradil prenovlje­no Cerkev in človeštvo. Vedno je kdo, ki uničuje edinost, in kdo, ki ugaša preroštvo, a Gospod verjame v nas in prosi tebe: 'Hočeš biti graditelj edino­sti? Hočeš biti prerok mojega neba na zemlji?' Bratje in sestre, pustimo, da nas Jezus izziva, in našli bomo pogum, da mu odgovorimo: Ja, hočem!'«
Delavniki:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

sreda, 01. julij 2020

Teden Božje Besede 28. 6.2020-5. 7.2020


V bogoslovju sem bil v času nadškofa dr. Jožefa Pogačnika (1902–1980). Da bi se čim bolje pripravili za pastoralno delo na župniji, je nadškof odredil obvezno učenje harmonija. Nekaj let sem se mučil z usklajevanjem hkratnega pritiskanja na pedale in tipke, a očitno z mojo motoriko nekaj ni bilo v redu, sicer rezultat učenja ne bi bil tako slab. Veliko bogoslovcev se je v tistih letih udeleževalo kuharskega tečaja pri šolskih sestrah v Repnjah, ker smo se zavedali, da bodo v prihodnosti župnijske gospodinje velika redkost. Ker smo se v tistih časih vozili z jugoavtomobili, smo imeli pogosto težave z vžigom in z nenadnimi odpovedmi tega ali onega dela. Zato je padel predlog, da bi imeli bogoslovci še tečaj iz osnov motoroznanstva. Nič drugače kot bogoslovci se niso obnašali mladi družinski očetje, ki so se ponašali s tem, da so sami z lastnimi rokami zgradili hišo, vključno z obrtniškimi deli. Tudi sam sem kot kaplan požel največ odobravanja, ko sem vihtel lopato. Vzgoja, cerkvena in civilna, je iz nas delala univerzalne diletante, kot se je duhovito izrazil eden od sobratov frančiškanov. Vsak je moral znati vse, samo tako je bil nekaj vreden. Verniki še danes radi naštevajo znanja in osebnostne kvalitete, ki bi jih moral imeti duhovnik, s katerim bi bili zadovoljni. V dneh mašniških posvečenj se moramo znova vprašati, kakšne naj bodo naše župnije čez nekaj let, ko pa je povprečna starost duhovnikov z dekretom že 61 let. Pred nami so velike spremembe. Ali razumemo, kaj se nam dogaja? Molitvi za nove duhovne poklice bo treba pridružiti molitve za oblikovanje novega modela župnije in za novo vzgojno paradigmo duhovniških kandidatov, ki bodo hoteli in zmogli delovati v tako spremenjenem Gospodovem vinogradu.
Milan Knep

LETOŠNJIM NOVOMAŠNIKOM NA POT


»Gospod, vodnikov nam daj, ki žarno luč bodo pred nami nosili, ki nas bodo varno vodili po poti peska in trnja...« Melodija in besedilo te prelepe pe­smi bosta kmalu znova napolnjeva­la našo domovino. Na pot za Jezusom bo zopet stopilo nekaj fantov, za ve­dno maziljenih z njegovim poseb­nim pečatom: zakramentom svetega mašniškega posvečenja. Zal se bo ob njih le malokdo vprašal in zamislil, kako velika mora biti Ljubezen, Lepota in Dobrota, ki jih je pritegnila, da so se odločili zapustiti dom, starše, morda celo dekle, dobro službo in se podati na to, v marsičem tvegano pot. Le malokdo bo pomislil na veličino koraka, ki so ga storili, in na plemenito poslanstvo, ki jih čaka. Da, plemenito je poslanstvo, ki je pred njimi. Kako že pravi pesem? *Bili naj bi »luč« ljudem na poti. Bodo njihove svetilke imele dovolj olja, ali pa bodo kot smrdljive brlivke nekoč uga­snile?
*Bili naj bi »pastirji«.
Bodo zmogli dovolj ljubezni za sleherno ovco, ali pa se bodo obnašali zgolj kot na­jemniki?
Kaj vse bo v resnici napolnjevalo njihova srca? Kaj bodo zajemali iz njih? *Bili naj bi »svetniki«. Svetniki na zemlji? Ali ne bodo preveč »krvavi pod kožo«?
Bodo. Če jih bova jaz in ti sprejela, jim pomagala, jih branila, kadar bo to po­trebno, jih podpirala s svojo molitvi­jo. Sedaj, ta trenutek, zmoli zanje očenaš to je največ, kar lahko storiš.
Mati Marija, zarja odrešenja, verni slovenski narod se danes izroči in posveti tvojemu brezmadežnemu Srcu. Sprejmi nas v svoje materinsko varstvo in nas vodi k svojemu Sinu Jezusu, ki je luč sveta in edini Odrešenik, naše upanje in rešitev. Gospod Jezus, po Marijinem brezma­dežnem Srcu se v Svetem Duhu izroči­mo in posvetimo tvojemu presvetemu Srcu. Naj bomo vedno bolj predani in zvesti otroci nebeškega Očeta. Priporočamo ti naše družine, naj bodo velikodušno odprte življenju. Priporočamo ti otroke, mladino, bol­nike in invalide, ostarele ter samske in ovdovele. Posebej te prosimo za ne­urejene, ranjene in razbite družine. Ozri se na mlade, ki iščejo smisel ži­vljenja, in na tiste, ki se izgubljajo v najrazličnejših omamah. Pomagaj brezposelnim, osamljenim, obupa­nim in oddaljenim. Po Marijini priprošnji sprejmi vse v svoje usmiljeno Srce, nas pa napravi za sodelavce tvo­jega usmiljenja.
Presveto Srce Jezusovo, pred teboj ob­navljamo svojo krstno posvetitev troedinemu Bogu: odpovemo se grehu, zapeljivosti zla in hudemu duhu. Ve­
rujemo vse, kar nam je Bog razodel in nas uči sveta Katoliška cerkev. Pode­li nam Duha ljubezni, da bomo žive­li po evangeliju in spolnjevali tvojo zapoved ljubezni do Boga in do bli­žnjega ter Božje in cerkvene zapovedi. Vredno bomo prejemali zakramente in se ravnali po nauku cerkvenega učiteljstva. Podpiraj nas, da bomo v moči Svetega Duha ter njegovih da­rov z veseljem in velikodušnostjo pri­sluhnili Božjemu klicu in nanj odgo­vorili. Radi bomo sodelovali pri novi evangelizaciji ter prispevali k edino­sti in rasti Cerkve.
Hočemo se hraniti z Božjo besedo in nebeškim Kruhom. Hočemo redno moliti, da bomo mogli premagati vsako zlo in vedno izbrali življenje. Varuj nas v vseh nevarnostih in nas na priprošnjo Matere Marije po kon­čanem zemeljskem romanju srečno pripelji v objem usmiljenega nebe­škega Očeta. Amen.
 Freska na oboku glavne ladje podobe apostolov
Svetemu Andreju sledi podoba sv. Janeza Evangelista, mladeniča, s kelihom v eni in knjigo v drugi roki. Sveti Janez Evangelist se je rodil v Betsajdi ob Genezareškem jezeru. Nje­gov oče Zebedej je bil ribič, mati Ma­rija Saloma pa je kasneje kot učenka tudi sama spremljala Jezusa. Skupaj s svojim bratom Jakobom (starejšim) je bil ribič, kasneje se je pridružil Jane­zu Krstniku in postal njegov učenec, kasneje pa sta oba postala apostola. Dogodek, ko se je Jezus, potem ko sta mu nekaj časa sledila, obrnil k njima in ju na vprašanje, kje stanuje, pova­bil, naj gresta za njim, je bil zanj tako pomemben, da je še po več desetletjih
zapisal, da je bilo to »okrog desete ure«. Bil je tih in preudaren, ljube­zniv in otroško ponižen, obenem pa tudi zelo goreč (vzkipljiv) in od­ločen. Živel je de­viško in duhovno poglobljeno živ­ljenje, kar ga je z Jezusom na pose­ben način povez lo v zaupljivo prijateljstvo. Po Jezusovi smrti je na njegovo spodbudo: »Glej, tvoja mati!« vzel k sebi Marijo in kot njen duhovni sin zanjo skrbel do smr­ti. Evangelij je oznanjal v Mali Aziji, v Efezu, kjer je doživljal nemalo težav. Na različne načine je bil mučen, nato pregnan, na stara leta pa se je »zma­goslavno« vrnil v Efez in tu napisal evangelij. Poleg četrtega evangelija, ki dopolnjuje pisanje sinoptikov in ga označujejo tudi kot duhovni evange­lij, je napisal še zadnjo knjigo Svetega pisma, Razodetje, in tri pisma. Ker je odklonil češčenje poganskih bogov, so ga prijeli, vlekli v Rim in ga tam po obsodbi vrgli v kotel vre­lega olja, ki pa se je po čudežu spre­menilo v osvežujočo kopel, iz katere je prišel svež in čil. Cesar Domicijan ga je po tej čudežni rešitvi poslal v iz­gnanstvo na Patmos, majhen, skal­nat otok v Egejskem morju, kjer je v neki votlini napisal Razodetje. Umrl je okoli leta 101 v Efezu v Turčiji. Je zavetnik številnih stanov: teolo­gov, uradnikov, notarjev, kiparjev, slikarjev, pisateljev, knjigarnarjev, ti­skarjev, knjigovezcev, papirničarjev, viničarjev, mesarjev, sedlarjev, ste­klarjev, izdelovalcev ogledal, graverjev, svečarjev, pletarjev in zavetnik
prijateljstva. Priporočajo se mu pro­ti zastrupitvam, opeklinam, boleči­nam v nogah in epilepsiji, proti toči, za dobro žetev.
Upodabljajo ga kot mladega postav­nega in prikupnega moškega. Njegov atribut je orel; poleg tega ima ob sebi lahko še kotel z oljem, pisalno pero, knjigo, velikokrat drži v roki kelih s kačo. Po legendi naj bi mu v Efezu poganski duhovnik boginje Artemide ponudil čašo s strupom, da bi pre­izkusil njegovo svetost. Janez je spo­znal njegovo zvijačo in zahrbtnost, zato je nad kelihom najprej naredil znamenje blagoslova, pri čemer je iz njega skočila kača, nato pa čašo mir­no spil. Pri nas mu je posvečenih 7 župnijskih in 16 podružničnih cer­kva. Goduje 27. decembra.
Priporočamo vam jih v molitev! Sve­tih maš ob 8.00 in 10.30 ne bo.
  Torek, 30. 6.: sv. prvi mučenci rimske Cerkve
Delavniki:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
  Sreda, 1. 7.: Estera, svetopisemska žena
   Četrtek, 2. 7.: sv. Janez Frančišek Regis, duhovnik
Hvaležni vam bomo za vse svete maše, ki jih boste lahko darovali in vaše darove, ki jih boste name­nili za stroške stolnice, naše zapo­slene in prostovoljce. Bog povrni!
Vsak dan
NEDELJA
PRVI ČETRTEK
PRVI PETEK
PRVA SOBOTA
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/