Follow by Email

nedelja, 23. september 2018

Teden Božje Besede 23. 9. 2018-30. 9. 2018


Odlomek iz Jakobovega pisma, ki ga prebiramo to nedeljo, ima dva dela: v prvem govori pisatelj o lastnostih, ki jih mora imeti prava modrost, v drugem pa poskuša nakaza­ti, v čem so korenine prepi­rov med člani skupnosti, ki jim piše. Nekaj vrstic pred tem Jakob najprej svari pred posvetno, de­monsko modrostjo lažnih učiteljev, ter našteva njene pogubne sadove: nevoščljivost in prepirljivost, nered in zlo. Človek pa, ki želi biti moder in razumen, si prizadeva za modrost, ki prihaja v njegovo srce od zgoraj. Ta je »naj­prej čista, nato miroljubna, prizane­sljiva, dovzetna, polna usmiljenja in dobrih sadov, brez pristranskosti in hinavščine«. Pisatelj nam podaja čudovit opis krščanske modrosti, iz katere odmevajo Kristusovi blagri iz govora na gori ali Pavlovo našte­vanje kreposti. Kdor si bo prizade­val zanje in jih živel, bo 'žel sadove pravičnosti in živel v miru'. Zakaj je potrebno tako poudarjati to nasprotje in vzbujati željo po iska­nju prave modrosti, se nam razkrije v drugem delu, ko analizira koreni­ne prepirov, ki so se pojavili v ob­čestvu: naslade in nevoščljivost. Ko človek dopusti, da se v njegovem srcu ugnezdita poželenje in zavist, potem ima hudi duh pro­sto pot, saj je tu človek naj­bolj ranljiv. To mu je uspelo že v raju (Zakaj ne smeta jesti od vsega? poželenje, in Bog ne želi, da bi bila kakor on zavist) in to mu uspeva skozi vso človeško zgodo­vino. Vedno znova se zato ljudje med seboj prepiramo in bojujemo, kar pa nikoli ne more roditi dobrih sadov. Zato se tudi ne smemo čuditi, da v ta­kem stanju ne dosežemo, česar si že­limo, in nismo uslišani, za kar prosi­mo. In žalostno je, da se pri tem tako malo naučimo iz razodetja ali člove­ške zgodovine.   
Roman Starc
Nekaj povzetih misli iz pridige pomo­žnega škofa dr. Franca Šuštarja pri maši na srečanju mladih v Stični, 15. septembra letos:
»V evangeliju smo poslušali o poseb­nem dogodku, ki je postal središče sveta in središče zgodovine. Dogodi­lo se je v mestecu Nazaret v Galileji. Tam je živela Marija, mlado dekle, najstnica; bila je zaročena in je na­črtovala z Jožefom družino. Prav v tej svoji mladosti nam je Marija zelo blizu. Poglejmo jo v njenem vsakda­njem življenju, v njeni mladosti, od­ločitvah in sanjah ... V tej situaciji jo je obiskal Bog, Gospodov angel.
Bog je to dekle nagovoril po imenu: »Pozdravljena, Marija, Zdrava, Ma­rija ... Milosti polna«. Tudi mi smo nagovorjeni, poklicani od Boga osebno, po imenu. Ta nagovor je sočuten, lep in prijazen. Včasih se kdo boji, da bi ga Bog poklical, kot da bi mu hotel kaj vzeti ali ga okreati. Ne, Gospod kliče z ljubeznijo, v Božjih besedah se čuti ljubezni­vost, skrb in veselje nad srečanjem. Marija je bila ob pozdravu negoto­va in vznemirjena, kaj bi vse to po­menilo. Angela je vprašala, kaj to pomeni, kako se bo to zgodilo. Ne­kaj je zvedela, nekaj je ostalo skriv­nost. Ta Marijina drža pomaga tudi nam, da stopimo v pogovor z Bo­gom: klepetamo z Bogom, ga spra­šujemo, se mu potožimo, se pred njim in z njim jezimo ali pa joka­mo, se upiramo; pa tudi poslušamo in sprejmemo njegovo ponudbo.
Tako kot vsak mlad človek je Ma­rija odreagirala s strahom in nego­tovostjo. V tem očitnem strahu in negotovosti je verjela besedi ange­la in je tvegala drugačnost. »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!«
Ali nismo tudi mi velikokrat po­dobni Mariji v odločilnih trenut­kih življenja, ali pa tudi čisto obi­čajnih situacijah. Kar pomislimo, česa vsega nas je strah; prosim vas, da v srcu te stvari kar zaupate Bogu . Te strahove je potrebno ubesediti in se pogovarjati z Bogom o njih. Saj Bog ne pričakuje, da prihajamo k njemu vsi lepi in popolni. Želi ve­deti, česa nas je strah, in pogovor o strahovih postane molitev. Gospod nas ne pusti samih v strahu.
Marija je prejela obljubo in njeno izpolnitev. Dobro je sodelovala z Bogom, saj je »Beseda meso postala in med nami prebivala«. Marija je postala živa monštranca. Kaj pa mi storimo? Kaj mi odgovo­rimo Bogu, ko nam predstavi svo­jo ponudbo? Ali si jo upamo spre­jeti? Ali si upamo odgovoriti: Da, Gospod, sprejmem, naj se zgodi po tvoji volji! Prosim vas, da bi ime­li takšen pogovor z Gospodom, ta­kšen klepet, prav vsak dan. Potem bo tudi v nas prebival Gospod, ki bo odvzemal strahove in nas odpi­ral tudi za druge ljudi. Pokazal nam bo tudi, kaj lahko storimo ne le za sebe, pač pa tudi za svoje domače v družini, za svoje sošolce in sode­lavce, za svoj kraj in za našo državo.
Kot je Marija nam prinesla Jezusa, ga tudi mi prinašajmo v vse kotič­ke, kjer živimo, v vse odnose, ki jih imamo z ljudmi, in v vse naše de­lovanje. Nikogar se nam pri tem ni treba bati, saj je Gospod z nami.
Skozi stoletja je stara cerkev posta­la pravi konglomerat različnih slo­govnih sestavin. Dolničar poroča, da je bila že tako razmajana in razpokana, da je pretila nevarnost, da se podre. Pobudnik gradnje nove baročne stolnice je bil generalni vikar ljubljanske škofije, dekan Ja­nez Anton Dolničar, ki so se mu pridružili še ljubljanski prošt Janez Krstnik Prešern, kanonika Janez Pichi in Frančišek Gotfrid Polhograjski ter kamniški župnik Maksimiljan Leopold Rasp. Škof Herberstein in kapitelj pa so ta projekt podrli. Tako je škof že marca 1700 naložil župnijskim in podružnič­nim cerkvam poseben prispevek za zidavo, da bi priskočile na pomoč svoji »materi«.
Gradbeni odbor pa se je moral že kar na začetku soočiti z nekateri­mi ovirami in težavami. Prvo vpra­šanje je bilo, ali naj stolnico v celoti na novo pozidajo ali pa naj pusti­jo del, ki je bil zgrajen pred 15 leti (prezbiterij). Drugo pa, na katero stran naj bo obrnjena, če bi jo zida­li popolnoma na novo. Če bi jo po­stavili pravokotno na staro, proti severu, bi imela več prostora, njeno glavno pročelje pa bi gledalo na trg in bi bilo dobro poudarjeno. Ker pa bi bilo za to potrebno preveč dodat­nega dela (podiranje hiš, utrditev zemljišča proti Ljubljanici) in stro­škov, so se na koncu odločili, da ohranijo staro lokacijo. Sledilo je iskanje primernega arhitekta, ki bi ugodil željam naročnikov: zgraditi mogočno svetišče po rimskem vzo­ru z dvorano, kapelami in kupolo na križišču glavne in prečne ladje.
  V nedeljo, 23. 9., bomo pri sve­ti maši ob 10.30 blagoslovili šolske torbe in prosili za blagoslov v no­vem šolskem in veroučnem letu.
  V nedeljo, 23. 9., ob 15.00 bomo v župnijski cerkvi v Trebnjem ob­hajali nedeljo svetniških kandida­tov ljubljanske metropolije.
  V torek, 25. 9., bo po večerni sveti maši ob 19.15 v župnišču sre­čanje za bralce. Lepo vabljeni tudi novi sodelavci!
  V sredo, 26. 9., bo ob 18.30 v stol­nici slovesna sveta maša, pri kateri bodo skupaj z nadškofom Rinom Fisichello in nadškofom Stanislavom Zoretom maševali rektorji evrop­skih Marijinih narodnih svetišč.
  V soboto, 6. 10., bo ob 15.00 v Šentvidu nad Ljubljano posvečenje letošnjih diakonov.
  V ponedeljek, 8. 10., bo ob 18.30 sveta maša ob začetku akadem­skega leta. Po večerni sveti maši ob 19.30 pa bo v župnišču sestanek ŽPS. Člani lepo vabljeni!
  V soboto, 13. 9., bo po večerni sveti maši ob 19.30 koncert zbora iz Mendoze. Lepo vabljeni!
  Nedelja, 23. 9.: 25. nedelja med letom, Slomškova, katehetska nedelja
  Ponedeljek, 24. 9.: bl. Anton Martin Slomšek, škof
  Torek, 25. 9.: sv. Sergij Radoneški, menih
  Sreda, 26. 9.: sv. Kozma in Da­mjan, mučenca
  Četrtek, 27. 9.: sv. Vincencij Pavelski, ustanovitelj lazaristov
  Petek, 28. 9.: sv. Venčeslav, mučenec
  Sobota, 29. 9.: Mihael, Gabrijel, Rafael, nadangeli
  Nedelja, 30. 9.: 26. nedelja med letom
Papež Frančišek v nagovoru pred mo­litvijo angel Gospodov na 24. nedeljo med letom:
»Jezus nam pravi, da se je potrebno za hojo za Njim odpovedati same­mu sebi, torej zahtevam lastnega sebičnega ponosa, in sprejeti svoj križ. Potem da vsem temeljno pra­vilo: 'Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil' Pogosto v življenju zaradi različnih vzrokov zgrešimo pot in iščemo srečo samo v stvareh ali v osebah, ki jih obravna­vamo kot stvari. Toda srečo najdemo samo takrat, ko nas ljubezen, tista prava, sreča, nas preseneti in nas spremeni. Ljubezen lahko spremeni vse in ljubezen lahko spremeni tudi nas! Vsakega od nas! To dokazujejo pričevanja svetnikov.«
Urnik verouka
1.   skupina (3. in 4. razred): sreda 14.45-15.35
2.   skupina (7. in 8. razred): torek 15.45-16.30
3.   skupina (birmanci): torek 16.00-17.00
Kdor želi še vpisati svojega otroka, naj se oglasi v župnijski pisarni.
Katehumenat
Ob torkih ob 19.30 v župnijski pisarni
Verouk za odrasle (mistagogija)
Petek, 21. 9., ob 19.30 v zgornji učilnici
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

sobota, 15. september 2018

Teden Božje Besede 16. 9. 2018-23. 9. 2018


Tokratni odlomek drugega dela dru­gega poglavja obravnava temeljni nauk Jakobovega pisma: razmer­je med vero in deli. Zelo jasen je, ko trdi, da vera brez del človeka ne more rešiti in da je vera brez del »sama zase mrtva«. Dandanes se nam taka trditev niti ne zdi proble­matična, a v odnosu do ju­dovskega pojmovanja, ko so hoteli vero oddvojiti od del (in kasneje Lutrovega nau­ka), je v tistem času zahtevala kar ne­kaj pojasnil. Zato tudi apostol Jakob načenja to vprašanje, pri tem pa ne istoveti vere z deli, ampak zahteva vero, ki se dopolnjuje v delih, zlasti v ljubezni do bližnjega in v molitvi. Odlomek začne z dvojnim retorič­nim vprašanjem: »Kaj pomaga, moji bratje, če kdo pravi, da ima vero, nima pa del? Mar ga lahko vera reši?« Odgovor je lahko samo: Ne. Jakob ne dopušča možnosti, da bi mogla obstajati resnična vera brez dobrih del, zato nastopi proti takšni miselnosti. Zanj je vera prostovoljno sprejemanje Božjega razodetja, dela pa so udejanjanje razodete Božje vo­lje v kristjanovem življenju. Tako kakor v odlomku prejšnje nedelje tudi tu poda zelo konkreten primer, s katerim želi po­jasniti svoj nauk: Če sta brat ali sestra brez oble­ke ali vsakdanjega žive­ža, pa: »jima ne daste, kar potrebujeta za telo, kaj to pomaga?« Odgovor je jasen, zato nadaljuje: »Tako je tudi z vero, če nima del; sama zase je mr­tva.« Sama na sebi, če ni v sprem­stvu dobrih del, je vera brez življe­nja. Potrebno pa se je zavedati, da Jakob ne postavlja v nasprotje vere in del, temveč živo in mrtvo vero. S tem pa pred vse nas postavlja še eno temeljno vprašanje: Kakšna je moja vera? Dejavna ali »pasivna«, jo no­sim samo kot obesek na verižici ali na odprtih dlaneh svojih rok?
Roman Starc
»Sprememba« v stolnici. Morda ste že opazili, da smo v poletnem času občasno začeli med nekaterimi ma­šami zaklepati glavni vhod. K temu so nas prisilile razmere, saj se števi­lo turistov iz leta v leto vidno pove­čuje, tako da jih redki redarji, ki jih imamo, ne obvladujejo več. Opozoril­ne table, da je v cerkvi maša, mnogi »mirno« prezrejo in se zanje ne zme­nijo. S svojim »prihajanjem in odha­janjem«, fotografiranjem in nekate­ri tudi neprimernim obnašanjem pa velikokrat motijo bogoslužje. Ker se vrata ves čas odpirajo, je tu še pro­blem hrupa, pozimi ogrevanja, pa tudi vlage v stolnici, problem »odprte kuhinje« ob petkih na Pogačarjevem trgu ... O vsem tem smo se pogovar­jali na zadnji seji ŽPS ter se dogovo­rili, da bomo zaenkrat poskusili s to prakso nadaljevati.
Tako bo odslej glavni vhod (t. i. »slovenska vrata«) zaprt:
-   ob petkih zaradi »odprte kuhinje« (nekateri so prihajali v cerkev s hrano in pijačo);
-   ob nedeljah med mašami od 9. ure naprej;
-   med pobožnostmi (prvi petek, nede­lja ob 15.30);
-   med tednom glede na okoliščine (ob 10.30 ali zvečer).
-  Zaradi generalnega čiščenja bo stol­nica zaprta tudi ob torkih od 11.00 do približno 13.00.
-   med tednom (od ponedeljka do petka) od 11.00 do 18.00 (tudi med 9.40 in 10.30),
-  ob sobotah od 11.00 do 16.00 ter od 17.00 do 18.00,
-  ob nedeljah od 10.00 do 10.30 ter
-  od 13.15 do 15.30 in od 16.45 do 18.00.
Izjema so poroke ali kakšne dru­ge slovesnosti in pobožnosti zunaj teh ur.

Upam, da boste to z razumevanjem sprejeli, saj imamo dolžnost ohranjati svetost svetišča in pravico do nemote­nega obhajanja bogoslužja. Hvaležen pa vam bom za vsak dobronameren nasvet, kako lahko še kaj popravimo ali izboljšamo.
Večkrat sem že doživel, da so turisti, ko so vstopili v našo stolno cerkev, obstali z vzklikom občudovanja na ustih, saj skorajda ni človeka, ki ga ne bi prevzela njena skladnost in lepota. Na to smo lahko upravičeno ponosni, prav pa je, da dobro poznamo tudi njeno zgodovino in umetnostne zaklade, ki jih skriva v sebi. V ta namen bomo odslej v vsaki številki TBB nekaj tega na kratko predstavili. Glavni vir je prav gotovo umetnostni vodnik dr. Ane Lavrič, Ljubljanska stolnica (se še dobi), pa tudi nekateri starejši za­pisi.

Srednjeveška predhodnica

Prvo cerkev na kraju današnje stolnice postavlja izročilo v zgo­dnji srednji vek, v pisnih virih pa je prvič omenjena šele leta 1262. Postavili so jo ljubljanski ribiči in jo posvetili svojemu zavetniku sv. Miklavžu. To je bila skromna enoladijska cerkev, ki pa so jo kasne­je povečali v romansko triladijsko baziliko z ravnimi lesenimi stropi in tremi polkrožnimi apsidami. V drugi polovici 14. stoletja so jo predelali v gotskem slogu: dobila je nov prezbiterij, t. i. gotski dol­gi kor ter visok zvonik. 
Z ustanovitvijo škofije leta 1461, ko je bila povzdignjena v stolnico, so jo znova prezidali, jo povišali, ladjo prekrili z gotskim obokom, nad glavnim vhodom pa pozidali t. i. zgornjo cerkev, ki je bila poveza­na s škofijsko palačo. 
Kasneje so ji dozidali kapele ob vzdolžnih stenah, nato pa leta 1675 dogradili še nov prezbiterij. Zgodovino stare stolnice, njeno opremo, podiranje in graditev nove, je leta 1701 temeljito popisal Janez Gregor Dolničar.
  V soboto, 15. 9., je bil v stolni­ci koncert zbora Imperial College Chamber Choir iz Londona.
  V nedeljo, 16. 9., pa je pri sve­ti maši ob 9. uri sodeloval zbor iz Gradca.
  V nedeljo, 23. 9., bomo pri sve­ti maši ob 10.30 blagoslovili šolske torbe in prosili za blagoslov v no­vem šolskem in veroučnem letu.
  V nedeljo, 23. 9., ob 15.00 bomo v župnijski cerkvi v Trebnjem ob­hajali nedeljo svetniških kandida­tov ljubljanske metropolije.
  V torek, 25. 9., bo po večerni sve­ti maši ob 19.15 v župnišču sreča­nje za bralce. Lepo vabljeni tudi novi sodelavci!
  V sredo, 26. 9., bo ob 18.30 v stol­nici slovesna sveta maša, pri kate­ri bodo skupaj s kardinalom Fisichello in g. nadškofom maševali rektorji evropskih Marijinih naro­dnih svetišč.
  Ponedeljek, 17. 9.: sv. Robert Bellarmino, škof, cerkveni učitelj
  Torek, 18. 9.: sv. Jožef Kupertinski, redovnik
  Sreda, 19. 9.: sv. Januarij, škof, mučenec
  Četrtek, 20. 9.: sv. Andrej Kim in drugi korejski mučenci
  Petek, 21. 9.: sv. Matej (Matevž), evangelist, apostol
  Sobota, 22. 9.: sv. Mavricij, mučenec
  Nedelja, 23. 9.: 25. nedelja med letom, Slomškova, katehetska nedelja
Papež Frančišek v nagovoru pred mo­litvijo Angel Gospodov na 23. nedeljo med letom o ozdravitvi gluhonemega:
»Jezus nam je razkril skrivnost čudeža, ki ga lahko ponovimo tudi mi tako, da postanemo protagonisti 'Efata!', torej tiste besede Odpri se', s katero je ponovno dal besedo in sluh gluhonememu. Gre za to, da se odpremo potrebam naših trpečih in pomoči potrebnim bratom in sestram ter se s tem izognemo sebičnosti in zaprtosti srca. Ravno srce, torej naše najgloblje je­dro osebe, je prišel Jezus »odpreti«, ga osvoboditi, da bi postalo sposob­no v polnosti živeti odnos z Bogom ter z drugimi. On je postal človek zato, da bi človek, ki je postal zaradi greha notranje gluh in nem, lahko prisluhnil Božjemu glasu, glasu Ljubezni, ki govori njegovemu srcu, in bi se tako naučil govoriti jezik ljubezni ter bi ga prevedel v geste velikodušnosti in podaritve samega sebe.«
Urnik verouka
1.   skupina (3. in 4. razred): sreda 14.45-15.35
2.   skupina (7. in 8. razred): torek 15.45-16.30
3.   skupina (birmanci): torek 16.00-17.00
Z veroukom začnemo ta teden. Če se kdo še želi vpisati, naj se oglasi v župnijski pisarni.
Katehumenat
Ob torkih ob 19.30 v župnijski pisarni
Verouk za odrasle (mistagogija) Petek, 21. 9., ob 19.30 v zgornji učilnici
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ Stolnica Ljubljana TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

petek, 07. september 2018

Teden Božje Besede 9. 9. 2018-16. 9. 2018


Potem, ko apostol Jakob opozori, da ne smemo biti samo poslušalci, am­pak tudi uresničevalci besede, ki skrbijo za to, da se Božja beseda kon­kretno udejanji v življenju, to­krat nadaljuje s svarilom pred pristranostjo. Kljub temu da je sam Jezus z besedo, svarili in dejanji neprestano opozarjal ro­jake pred tem, da bi delali razlike med ljudmi, da bi se eni poviševali nad druge, da bi prezirali reveže ali drugače misleče, pa so vedno znova podlegali tej sku­šnjavi. Vedno znova jih je bilo treba opominjati in z zgledi prepričevati, da je Bogu tuja kakršnakoli razslojenost na družbeni lestvici, kaj šele med njegovim ljudstvom in tistimi, ki se imenujejo kristjani. Zato je že v Stari zavezi poudarjeno, da je nepristranost ena bistvenih Božjih lastnosti. Že Mojzes je govoril ljud­stvu, da Bog »ne gleda na osebo in ne sprejema podkupnine« (prim. 5 Mz 10,17b). To lastnost so Jezusu priznavali celo farizeji (prim. Mt 12,14). To kmalu spoznata tudi apo­stol Peter zanj Bog vsakogar sodi nepristransko (prim. 1 Pt 1,17) ter Pavel, ko priporoča gospodarjem, naj se vedejo do sužnjev tako kakor Bog, ki ne dela razli­ke med ljudmi (prim. Ef 6,9).
S to mislijo začne drugo poglavje tudi pisatelj Ja­kobovega pisma, ko pra­vi: »Moji bratje, brez osebnih pristranosti imejte vero ...« in to ponazori z izmišljenim primerom, ki pa je tako stvaren, da bi se lah­ko zgodil kjerkoli in kadarkoli. Ne gre za to, da ne bi spoštovali tistih med nami, ki jim to tako ali druga­če pripada; ne smemo pa zaradi tega odreči svoje ljubezni in pozornosti nikomur, zlasti revnim, ki so »dedi­či kraljestva, ki ga je (Bog) obljubil vsem, ki ga ljubijo«.
Roman Starc

Molitev in maša za nove duhovne poklice. Vsako leto v začetku mese­ca septembra je na Brezjah škofijski molitveni dan za duhovne poklice, ko naj bi celotna škofija, zbrana pri Ma­riji Pomagaj, molila in prosila za ti­ste, ki jih Bog kliče v duhovniški ali redovniški poklic. Vemo, da ta odločitev ni lahka in mnogi ne zmorejo ali pa težko odgovorijo na Božji klic. Posre­dno najbrž k temu pripomoremo tudi sami, ker kljub pomanjkanju duhov­nikov zanje premalo vztrajno molimo in delamo. Molitvi za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov je na­menjena tudi vsaka prva sobota v mesecu. Takrat v stolnici v ta namen redno molimo (zjutraj ob 8.30), odslej pa bomo iz darov, ki jih naberemo v puščico za prve petke in sobote, name­nili tudi dar za mašo, ki se bo opra­vila. Povabim vas, da se nam pridru­žite pri tej molitvi; še vedno namreč velja staro »pravilo«, da bomo imeli toliko in takšne duhovnike, kolikor jih bomo izprosili.

Iz pridige nadškofa msgr. Stanislava Zoreta na Brezjah na praznik Mariji­nega vnebovzetja:
»V Marijo se torej danes oziramo kot v znamenje trdnega upanja in tolažbe. Z dušo in telesom vzeta v nebesa nam govori o dostojan­stvu človeka in o njegovi končni usodi (... )
Marijino vnebovzetje nam go­vori o tem, da vsak, ki je rojen iz Boga, živi življenje, ki ga svet ne more dati. Svet je namreč ujet znotraj samega sebe in sam sebe ne more preseči. Življenje, ki ga živimo, prihaja iz Boga in zaradi tega presega ta svet. Ta resnica pa prinaša pred nas ne­preklicno dolžnost spoštovanja vsakega človeka. Bog je namreč stvarnik vsega in vsi smo rojeni iz Njega. Na to nas jasno spomi­nja uvod v evangelij po Janezu, ki pravi: „Vse je nastalo po njej (po Besedi, ki je bila pri Bogu) in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi." (Jn 1,3-4). Vsem nam je podarjeno ži­vljenje in vsem je tudi ponujena luč. Vsak človek na tem svetu je Božji otrok in zato mora biti vsak spoštovan. Nihče nima pravice nikogar zapostavljati, ga izkori­ščati, ali kakor pravi papež Fran­čišek, ga uporabiti in zavreči, kot bi bil predmet za enkratno upo­rabo (...)
Dragi bratje in sestre, vedno znova smo postavljeni pred iz­biro; bomo izbrali življenje ali se bomo
odločili za smrt. Izbra­ti življenje pomeni odločiti se za Boga in sprejeti njegovo voljo. Pred to izbiro so bili postavljeni že Izraelci, ko je Mojzes prednje položil življenje in srečo, smrt in nesrečo življenje, če bodo spolnjevali Gospodove zapove­ di, in nesrečo, če se bodo prikla­njali tujim bogovom (prim. 5 Mz 30,15.17).
Marija nas uči, kaj pomeni izbra­ti življenje, kaj pomeni odločiti se za Boga in njegove zapovedi. »Glej, dekla sem Gospodova, zgo­di se mi po tvoji besedi« (Lk 1,38). »In njegove zapovedi niso težke, kajti vse, kar je rojeno iz Boga, premaga svet« (1 Jn 5,3-4). Zato bi vas rad danes povabil, da se odlo­čimo za življenje. To pomeni od­ločiti se za Boga in v življenju iz­polnjevati njegovo besedo.
Najprej to pomeni sprejemati ži­vljenje, ki nam je ponujeno, da smo njegovi varuhi. Rad bi se za­hvalil vsem očetom in materam, ki ste sprejeli Božjo ponudbo in z Marijo izpovedali: »zgodi se mi po tvoji besedi«, ko ste začutili, da ste povabljeni, da postanete varuhi življenja, ki vam je bilo zaupano. Ob tem vabim tudi vse, ki si želite postati očetje in ma­tere, pa vam to ni podarjeno; po­stanite varuhi življenja in prinašalci veselja v puščavo obupa in smrti. Kristjani smo pri tem na poseben način povabljeni k sode­lovanju z Bogom.«

• V sredo, 5. 9., je bil v stolnici koncert duhovne glasbe »Podari nam mir«. Nastopil je Akadem­ski pevski zbor Zittau/Gorlitz iz Nemčije.

  V ponedeljek, 10. 9., bo po ve­černi sveti maši v župnišču sesta­nek ŽPS. Člani lepo vabljeni!
  V soboto, 15. 9., bo v Stični vse­slovensko srečanje mladih. Zbira­nje od 9.00 naprej.
V soboto, 15. 9., bo ob 19.30 v stol­nici koncert zbora Imperial College Chamber Choir iz Londona.
  V nedeljo, 16. 9., bo pri sve­ti maši ob 9.00 sodeloval zbor iz Gradca.
  V nedeljo, 23. 9., bomo ob 15.00 v župnijski cerkvi v Trebnjem ob­hajali nedeljo svetniških kandida­tov ljubljanske metropolije.
  V sredo, 26. 9., bo ob 18.30 v stol­nici slovesna sveta maša, pri kate­ri bodo skupaj s kardinalom Fisichello in g. nadškofom maševali rektorji evropskih Marijinih na­rodnih svetišč.

  Nedelja, 9. 9.: 23. nedelja med letom
  Ponedeljek, 10. 9.: sv. Nikolaj Tolentinski, spokornik
  Torek, 11. 9.: sv. Prot in Hijacint, mučenca
  Sreda, 12. 9.: Marijino ime
  Četrtek, 13. 9.: sv. Janez Zlatousti, škof, cerkveni učitelj
  Petek, 14. 9.: Povišanje svetega Križa, praznik
  Sobota, 15. 9.: Žalostna Mati Božja
  Nedelja, 16. 9.: 24. nedelja med letom

Papež Frančišek na srečanju z zaročenci in mladoporočenci v Dublinu:
»Kreposti in resnice, ki nas jih Gospod uči, niso vedno priljubljene v dana­šnjem svetu, ki se malo meni za slabo­tne, ranljive in za vse tiste, ki jih ima za 'neproduktivne'. Svet nam pravi, da moramo biti močni in samostojni ter se malo brigati za tiste, ki so ža­lostni, zavrženi ali bolni, še ne rojeni ali umirajoči ...Naš svet potrebuje revolucijo ljubezni! Vihar, ki ga danes živimo, je predvsem sebičnost, osebni interesi ., zato svet potrebuje revolu­cijo ljubezni. Naj se ta revolucija začne pri vas in pri vaših družinah!«

Po novem znaša mašni dar za sveto mašo 20 evrov, za gregorjanske svete maše (30 maš) pa 660 evrov. Boglonaj vsem, ki darujete za svete maše!

Srečanje ŽPS
Ponedeljek, 10. 9., ob 19.15
Srečanje s starši in veroučenci Torek, 11. 9., ob 17.00 v zgornji učilnici
Katehumenat
Torek, 11. 9., ob 19.30 v župnij­ski pisarni
Verouk za odrasle (mistagogija) Petek, 21. 9., ob 19.30 v zgornji učilnici
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/