Follow by Email

petek, 17. junij 2016

Teden Božje Besede 19. junij – 4. september 2016

12. nedelja med letom Lk 9,18-24 

Če nas kdo vpraša: »Koliko ljudi poznate?«, nam takoj pride na misel več naših znancev in prijateljev. Toda, ali jih resnično poznam? Med seboj smo si zelo različni in z različnimi izkušnjami. Imamo sorodnike, prijatelje znance, kolege, somišljenike, sodobnike ... Poznamo tudi pokojne. Nekatere zgolj iz pripovedovanja. In, koliko poznam samega sebe? Poznaš povsem »svojo lastno hišo«?
Vse, ki jih poznam, so del mojega življenja z vsemi mojimi povezavami. To samo kliče po odgovoru na vprašanje, ki ga je Jezus postavil prijateljem: »Za koga me imajo ljudje? « »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« »Kdo sem – za vas, zate?« »Kaj pomenim vam in tebi?« Ali kratko: »Kje je moje mesto v hiši tvojega življenja?« Kristjani gremo skozi življenje z Jezusom. Spadamo skupaj! Drugače ne gre! Žal gremo pogosto na pot z neko rezervo. Dokler vse lepo poteka in nam je dobro ob Jezusu, je vse O.K. Takrat menimo, da Jezusa dobro poznamo. Koliko sončnih dni smo rezervirali za Boga in za Jezusa? Ga res dobro poznamo? Se dobro umešča v naš življenjski koncept? Včasih je pot z Jezusom zelo trda in kamnita.
Pridejo dnevi, ko se nam zdi Bog zelo daleč in tuj. Tudi ti časi spadajo k življenju. Jezusa poznati pomeni tudi, da v takih obdobjih še utrdimo prijateljstvo z njim. Kristjani se od nekdaj soočamo s tem. Jezus je več kot to, kar mi o njem vemo. Jezusa ni mogoče povsem upodobiti. Vsi taki poskusi so kvečjemu le fragment, le en vidik. Najbolj se mu približamo, ko hodimo z njim, kajti tudi pot učencev je pot skozi trpljenje in smrt. Pot z Jezusom je vedno križev pot. A to je velika tolažba za tiste, ki jih teža bolezni krepko pritiska k tlom. Jezus nas to nedeljo sprašuje: »Za koga me imaš?
Kdo sem zate? Kaj ti pomenim?« Odgovor daje vsak s svojim govorjenjem, mišljenjem in delovanjem. Kritično in realno poglejmo, kakšno mesto dejansko dajemo v življenju Jezusu? Mu dovolimo, da nas spreminja po svojih zamislih?
Bežimo pred križem? Kristus ni Mesija, uporaben le za sončne dni. Ni le dober človek, nadarjen pridigar ali pogumen socialni reformator. Jezus je Božji Sin in človeški Sin, ki daje življenje. Tu smo pri bistvu in jedru naše vere. Kdor gre na pot skupaj z njim, mora sprejeti ta dejstva in tvegati izgubo marsičesa.
Spoznati Jezusa pomeni rasti v upanju, zoreti v ljubezni in korak za korakom napredovati po Njegovi poti. Gospod nam zaupa. Tudi zahteva. Vabi k posnemanju. Vsako poznanstvo ima določen vpliv na moje življenje. Najvažnejše pa je poznati Jezusa. Vem: Slediti Jezusu pomeni življenju dati pravo smer! Pomeni osebno dozorevati. On pozna pot. On je pot. To pot hočem hoditi tudi jaz! Naj bo On moje vse!
dr. Peter Kvaternik

Beseda škofov ob 25-letnici slovenske države 

Dragi bratje in sestre, ob 25-letnici slovenske suverene države in njene samostojnosti v mednarodni skupnosti je prva naša misel hvaležnost Bogu in vsem, ki so si v daljni in bližnji preteklosti prizadevali zanjo kot najbolj trdno institucionalno oporo slovenske duhovne in kulturne identitete. Človek je kulturno bitje in ustvarja svoj svet. Vsaka narodna skupnost razvija svojo kulturo in omiko, z lastno državnostjo pa jo zavaruje in okrepi. Z državo se nočemo povzdigovati nad druge, temveč gledamo nanjo z vidika moralnosti in človekovega dostojanstva. Narodna in državljanska zavest je zahteva in izraz pristnega človeškega ponosa, zvestobe sebi in svojemu dostojanstvu, za kakršne nas je ustvaril Bog, ko nas je ustvaril po svoji podobi in nas usposobil za umno ravnanje, za ljubeče in spoštljive medsebojne odnose in ustvarjalnost na vseh področjih življenja.
V službi teh vrednot je tudi država s svojo neodvisnostjo. Pridobili smo si jo pred četrt stoletja po zaslugi vseh, ki so se skozi stoletja zanjo borili in zanjo umirali, vseh znanih in neznanih svetniških osebnosti, ki so zanjo delale in zanjo prosile oz. molile, vseh mučencev in drugih žrtev treh totalitarizmov na slovenskih tleh, ki so se zanjo darovali, vseh kulturnih in drugih javnih delavcev iz prejšnjih stoletij ter vseh pogumnih mož in žena, ki so osamosvojitev neposredno pripravili in izpeljali.
Imeti svojo državo je velika naloga. Ni vsaka država takoj to, kar bi morala biti, da bi bila po Božji volji in v blagor državljanov. Skupaj z državno neodvisnostjo smo se pred 25 leti odločili za pravno, demokratično in socialno družbo. Že tedaj smo slutili, da bo osamosvojitev enkratno dejanje, prehod v svobodno družbo v polnem pomenu besede ali tako imenovana tranzicija pa bo zelo dolg proces. Kritično moramo biti pozorni na zaostanke pri uveljavljanju načela pravne države, kajti ta je prva podlaga demokracije.
Vsebinske demokracije ni brez pluralizma in enakih možnosti na področju javnih glasil in šolstva ter brez socialne varnosti, svobodne podjetniške pobude ter razvite in od države neodvisne civilne družbe, v kateri ima osrednjo vlogo družina. Danes smo še na poti do zaželene družbene ureditve. Zato moramo vse naše najboljše človeške moči in talente združevati ter vključevati v razvojne priložnosti.
Tako se bomo uspešno soočali z gospodarskimi in kulturnimi izzivi in ne bomo porabljali naših moči v tekmi za ohranjanje malih, skupinskih koristi. V teh kritičnih časih, ki jih doživlja človeštvo, se spomnimo, da nosimo državljani usodo naše težko pridobljene države v svojih rokah. Kot svobodoljubni demokrati moramo s svojim glasom dosledno uveljaviti demokratična načela, ki so zapisana v naši ustavi.
Ko torej z veselo hvaležnostjo in hkrati z zaskrbljenostjo obhajamo srebrni jubilej naše mlade države, želimo pozvati najprej k zdravemu ponosu, dostojanstvenemu domoljubju, k zaupanju in krščanskemu optimizmu ter visoki državljanski zavesti nas vseh, hkrati pa k večji državniški odgovornosti za skupno dobro.
Vse verne državljane vabimo k dejavni zavzetosti in k molitvi za domovino ter k delu za skupno dobro. Spodbujamo vas k večjemu veselju do življenja, k uresničevanju rodovitne družbe z več otroki, z več povezanimi družinami, kjer bodo tudi starejši sprejeti v krog domačih in se bo družbeno tkivo razširjalo in prepletalo ter postavljalo jez individualizmu in otopelosti našega časa. Obenem pa vam in vašim domačim iskreno čestitamo ob prazniku naše domovine. S svojo državo smo Slovenci uresničili tisočletne sanje našega naroda. Zato nase upravičeno lahko gledamo kot na zmagovalce zgodovine.
Izborili smo si svoje mesto v družbi pod svobodnim soncem. Državo pa ne nazadnje sprejemamo tudi kot dar, ki smo ga dolžni predajati naprej, v skrbi za vse, ki prihajajo za nami. Zato je naša država tudi naša neodtujljiva skupna odgovornost ter osebna neodložljiva skrb vsakega državljana. Naša naloga je, da se kot aktivni državljani na volitvah in v civilni družbi, v javnosti in v svojem lokalnem okolju dejavno zavzamemo za suvereno državnost in demokratičnost, za svobodo, pravičnost in mir v naši dragi slovenski državi.
Naj bo 25-letnica slovenske države priložnost, da se povežemo, se spravimo in pogumno ter odgovorno vstopimo v skupno prihodnost. Naj vas in vaše župnijske skupnosti spremlja Božji blagoslov.
Vaši škofje

Župnikova beseda 

Sestre in bratje! Pred nami so zaključni dnevi šole, potem pa počitnice in dopusti, ki jih bomo preživeli na različne načine, v različnih krajih, pač glede na različne možnosti, ki jih imamo. Vsi si zaslužimo primerno dolg počitek, sprostitev, odmik od ritma vsakdanjega življenja. Tudi Jezus je spodbujal: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte! « (Mt 6,31)
Če smo pozorni, Jezus vabi na samoten kraj (odmik od vrveža vsakdanjika, pogled z drugega zornega kota, ki brez kakršnegakoli onesnaženja vidi v vsakdan …) in počitek (umirjenost, zdrava sprostitev …). In vabi nas, naj gremo sami zase … Tudi sami … Privoščim vam lepe počitnice in blagoslovljen, sproščen in rodoviten dopust … Morda vzamete s seboj tudi TBB in Sveto pismo (za tiste, ki niste vešči medmrežja), da boste lahko sledili dnevni Božji besedi (zato je zapisana tudi v počitniškem TBB-ju).
Ne pozabimo na dopustu na Boga … Morda bomo tudi zato, ker prav preživljamo dopust in počitnice, v slovenski prostor vnašali duha sproščenosti in vrednot, katere vsi pogrešamo, toda ostajamo le pri ugotovitvi pogrešanosti in umanjkanja, namesto, da bi jih vrnili nazaj …
Morda je po 25. letih nadvse primeren čas za to (tudi zato objavljamo pastirsko pismo slovenskih škofov ob 25-letnici slovenske državnosti). Da bi bil počitniški izziv še bolj konkreten, vas povabim, da molite za blagoslov dela v naši župniji in razmišljate tudi o tem, kaj bi v naši župniji spremenili, dodali (tako v zvezi z mašami, pobožnostmi, druženji kot tudi časi bogoslužij …), da bi postajali vse bolj živo občestvo.
Priporočam, da tudi pomolite v ta namen, da bi spremenili, kar se spremeniti da in je potrebno, sprejeli, kar ni potrebno spreminjati, in znali razločevati med obojim – vse v duhu poglobitve in rasti v veri.
Pišite o svojih predlogih na joze.plut@rkc.si ali po klasični pošti. 
V Župnijskem pastoralnem svetu smo si zadali, da bi morebitne spremembe vpeljali po koncu svetega leta usmiljenja. Če pa ima kdo kaj več časa med dopusti (in sicer), pa je njegova pomoč dobrodošla tudi pri skrbništvu stolnice (za turiste itd.). Le sporočite … Bog vas blagoslavljaj na vseh poteh življenja …
župnik Jože

P.S. Naj za lepo počitniško popotnico zapišem še del molitve, ki jo je v angleščini napisala prijazna dama in oddala v skrinjico molitev: »Dragi Bog. Od zelo daleč sem prišla. In končno te vidim, Slovenija. Slovenija so nebesa. Tukaj čutim tvojo navzočnost, Gospod … Hvala, Gospod Bog …« (10. 5. 2016)

Oznanila 

  • Nedelja, 19. 6.: 12. NEDELJA MED LETOM, sv. Nazarij, prvi koprski škof. Ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim. Zah 12,10-11; 13,1; Gal 3,26-29; Lk 9,18-24. 
  • Ponedeljek, 20. 6.: sv. Florentina, opatinja. Večerna maša z večernicami za duše v vicah. 2 Kr 17,5-8.13-15a; Mt 7,1-5. 
  • Torek, 21. 6.: sv. Alojzij Gonzaga, redovnik. 2 Kr 19,9b-11.14-21.31-35a.36; Mt 13,44-46. 
  • Sreda, 22. 6.: sv. Janez Fischer, škof in Tomaž More, mučenca. Ob 17. uri bo sveta maša za Malteški bolniški viteški red, ob 18.30 pa bo ob zunanjem praznovanju sv. Jožefmarije, ustanovitelja Opus Dei, daroval sveto mašo škof Franci Šuštar. 2 Kr 22,8-13; 23,1-3; Mt 7,15-20. 
  • Četrtek, 23. 6.: sv. Jožef Cafasso, redovnik. Ob 16. uri začetek »24 UR POSTA IN MOLITE ZA DOMOVINO«. Pri večerni sveti maši bodo sodelovali mladi tudi s petjem. Najsvetejše bo v stolnici izpostavljeno do naslednjega dne (tudi ponoči), 24. 6., do 16. ure. 2 Kr 24,8-17; Mt 7,21-29. 
  • Petek, 24. 6.: Rojstvo Janeza Krstnika. Svete maše le ob 6.00, 7.00, 8.00 in 9.00. Ob 14.30 sprejem fatimske Marije Romarice (pri potopnih stebričkih, nato sprevod v stolnico). Sledi ura molitve. Ob 16. uri je maša vseh slovenskih škofov za domovino ob 25-letnici samostojnosti. Med mašo bo posvetitev vernega slovenskega naroda Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Po maši slovo od Marije Romarice. Iz 59,1-6; Apd 13,22-26; Lk 1,57-66.80. 
  • Sobota, 25. 6.: sv. Doroteja, mati in mistikinja, DAN DRŽAVNOSTI. Žal 2,2.10-14; Mt 8,5-17. 
  • Nedelja, 26. 6.: 13. NEDELJA MED LETOM, sv. sv. Jožefmarija Eskrivá, ustanovitelj Opus Dei. Ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim. 1 Kr 19,16b.19-21; Gal 5,1.13-18; Lk 9,51- 62. 
  • Ponedeljek, 27. 6.: sv. Ema Krška, kneginja. Večerna maša z večernicami za duše v vicah. Am 2,6-10.13-16; Mt 8,18-22. 
  • Torek, 28. 6.: sv. Irenej (Hotimir) Lyonski, škof in cerkveni učitelj. Ob »DNEVU SVETEGA OČETA« (praznik sv. Petra in Pavla) bo apostolski nuncij v Republiki Sloveniji msgr. dr. Juliusz Janusz ob 17.30 daroval slovesno sveto mašo, na katero ste vljudno vabljeni. Večerna maša odpade! Am 3,1-8; 4,11-12; Mt 8,23-27. 
  • Sreda, 29. 6.: SV. PETER IN PAVEL, apostola. Ob 9. uri MAŠNIŠKO POSVEČENJE. Svete
    maše so po nedeljskem redu. Apd 12,1-11; 2 Tim 4,6-8.17-18; Mt 16,13-19. 
  • Četrtek, 30. 6.: prvi mučenci rimske Cerkve. Četrtek pred prvim petkom, zato je po večerni maši pred Najsvetejšim molitev za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov. Am 7,10-17; Mt 9,1-8. Petek, 1. 7.: Estera, svetopisemska žena. 
  • Prvi petek. Ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim s posvetitvijo Srcu Jezusovemu, ob 15.00 ura Božjega usmiljenja in sveta maša. Am 8,4-6.9-12; Mt 9,9-13. Sobota, 2. 7.: Ptujskogorska Mati božja. 
  • Prva sobota. Ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in posvetitev Srcu Marijinemu, ob 16.00 pa maša za domovino. Am 9,11-15; Mt 9,14-17. 
  • Nedelja, 3. 7.: 14. NEDELJA MED LETOM – nedelja Slovencev po svetu in god sv. Tomaža, apostola. Ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim – molimo po namenu molitev oddanih v skrinjico molitev. Iz 66,10-14.c; Gal 6,14-18; Lk 10,1- 11.17-20. 
  • Ponedeljek, 4. 7.: sv. Urh (Urlik, Uroš), škof. Večerna maša z večernicami za duše v vicah. Oz 2,16b.17b-18.21-22; Mt 9,18-26. 
  • Torek, 5. 7.: sv. Ciril in Metod, slovanska apostola, sozavetnika Evrope. Ezk 34,11-16; 1 Tes 2,2b-8; Jn 10,11-16. 
  • Sreda, 6. 7.: sv. Marija Goretti, devica in mučenka. Oz,10,1-3.7-8.12; Mt 10,1-7. 
  • Četrtek, 7. 7.: sv. Vilibald, škof. Smrtni dan božjega služabnika Antona Vovka. Začetek TRIDNEVNE PRIPRAVE NA PRIHOD milostnega kipa MARIJE IZ FATIME. Ob 8.30 bo molitev rožnega venca pred Najsvetejšim, pri sveti maši ob 9.00 pa posebni nagovor. Ob 18.30 sveta maša V ZAHVALO ZA KONEC VOJNE l. 1991 – po maši BLAGOSLOV IN ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE vsem, ki so v slovenski zgodovini umrli za domovino. Slovesnost bo vodil apostolski nuncij msgr. dr. Juliusz Janusz. Oz 11,1.3-4.8c-9; Mt 10,7-15. 
  • Petek, 8. 7.: sv. Kilijan, škof in mučenec. Drugi dan tridnevnice: Ob 8. 30 bo molitev rožnega venca pred Najsvetejšim, posebni nagovor pa pri sveti maši ob 9.00 in 18.30. Oz 14,2-10; Mt 10,16-23. 
  • Sobota, 9. 7.: sv. Avguštin Zhao Rong in drugi kitajski mučenci. Tretji dan tridnevnice. Ob 8.30 bo molitev rožnega venca pred Najsvetejšim, pri sveti maši ob 9.00 pa poseben nagovor. Iz 6,1-8; Mt 10,24-33. 
  • Nedelja, 10. 7.: 15. NEDELJA MED LETOM in god sv. Amalije (Alme), mučenke. Ob 12. uri slovo Marije Romarice v cerkvi Marijinega oznanjenja (frančiškani), nato procesija s kipom v stolnico. Ob 12.20 prihod v stolnico (sveta maša ob 12.30 odpade). Možnost za skupno in osebno pripravo na posvetitev do 15.30, ko je sklepni del. Ob 16. uri, ko se začne sveta maša, ki jo bo vodil nadškof Stanislav Zore, bo tudi posvetitev nadškofije in naše župnije Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Po maši je sprevod (procesija) z milostnim kipom Marije Romarice k sv. Jožefu. 5 Mz 30,10-14; Kol 1,15-20; Lk 10,25- 37. 
  • Ponedeljek, 11. 7.: sv. Benedikt, opat, zavetnik Evrope. Večerna maša z večernicami za duše v
    vicah. Iz 1,11-17; Mt 10,34-42; 11,1. 
  • Torek, 12. 7.: sv. Mohor, škof, in Fortunat, diakon, mučenca. Iz 7,1-9; Mt 11,20-24. 
  • Sreda, 13. 7.: sv. Henrik (Hinko), kralj. Po večerni maši koncert zbora Christ the King iz Velike Britanije. Iz 10,5-7.13-16; Mt 11,25-27. 
  • Četrtek, 14. 7.: sv. Kamil de Lellis, duhovnik – redovni ustanovitelj. Iz 26,7-9.12.16-19; Mt 11,28-30. 
  • Petek, 15. 7.: sv. Bonaventura, škof in cerkveni učitelj. Iz 38,1-6.21-22,7-8; Mt 12,1-8. 
  • Sobota, 16. 7.: Karmelska Mati božja. Mih 2,1-5; Mt 12,14-21. 
  • Nedelja, 17. 7.: 16. NEDELJA MED LETOM in god sv. Aleša, spokornika. Ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim. 1 Mz 18,1-10a; Kol 1,24-28; Lk 10,38- 42. 
  • Ponedeljek, 18. 7.: sv. Friderik (Miroslav), škof in mučenec ter bl. Elij iz Koštabone, diakon in mučenec. Večerna maša z večernicami za duše v vicah. Mih 6,1-4.6-8; Mt 12,38-42. 
  • Torek, 19.7.: sv. Arsenij Veliki, puščavnik. Mih 7,14-15.18-20; Mt 12,46-50. 
  • Sreda, 20. 7.: sv. Apolinarij, škof in mučenec. Jer 1,1.4-10; Mt 13,1-9. 
  • Četrtek, 21. 7.: sv. Lovrenc iz Brindisija, duhovnik – cerkveni učitelj. Jer 2,1-3.7-8.12-13; Mt 13,10-17. 
  • Petek, 22. 7.: sv. Marija Magdalena, spokornica – svetopisemska žena. Jer 3,14-17; Mt 13,18-22. 
  • Sobota, 23. 7.: sv. Brigita Švedska, redovnica – sozavetnica Evrope. Jdt 8,2-8; Mt 5,13-16. 
  • Nedelja, 24. 7.: 17. NEDELJA MED LETOM – krištofova nedelja, goduje sv. Krištof, mučenec. Blagoslov avtomobilov in nabirka MIVA. Ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim. 1 Mz 18,20-31; Kol 2,12-14; Lk 11,1-13. 
  • Ponedeljek, 25. 7.: sv. Jakob Starejši, apostol. Večerna maša z večernicami za duše v vicah. 2 Kor 4,7-15; Mt 20,20-28. 
  • Torek, 26. 7.: sv. Joahim in Ana, starši Device Marije. Jer 14,17-22; Mt 13,36-43. 
  • Sreda, 27. 7.: sv. Gorazd, Kliment in drugi učenci sv. Cirila in Metoda. Jer 15,10.16-21; Mt 13,44-46. 
  • Četrtek, 28. 7.: sv. Viktor (Zmago), papež. Jer 18,1-6; Mt 13,47-53. 
  • Petek, 29. 7.: sv. Marta, svetopisemska žena (Lazarjeva sestra). Jer 26,1-9; Mt 13,54-58. 
  • Sobota, 30. 7.: sv. Peter Krizolog, škof – cerkveni učitelj. Jer 26,11-16.24; Mt 14,1-12. 
  • Nedelja, 31. 7.: 18. NEDELJA MED LETOM. Goduje sv. Ignacij Lojolski. Ob 15.30
    molitvena ura pred Najsvetejšim Prd 1,2; 2,21-23; Kol 3,1-5.9-11; Lk 12,13-21. 
  • Ponedeljek, 1. 8.: sv. Alfonz M. Ligvorij, škof – cerkveni učitelj. Večerna maša z večernicami za duše v vicah. Jer 28,1-17; Mt 14,13-21. 
  • Torek, 2. 8.: sv. Evzebij iz Vercellija, škof. Jer 30,1-2.12-15.18-22; Mt 14,22-36. 
  • Sreda, 3. 8.: Lidija, svetopisemska žena. Sreda pred prvim petkom, zato je po večerni maši še molitev v čast sv. Jožefu za družine, može in fante … Jer 31,1-7; Mt 15,21-18. 
  • Četrtek, 4. 8.: sv. Janez Marija Vianney, arški župnik. Četrtek pred prvim petkom, zato je po večerni maši pred Najsvetejšim molitev za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov. Jer 31,31-34; Mt 16,13-23. Petek, 5.8.: spomin posvetitve bazilike sv. Marije snežne (Nives). 
  • Prvi petek. Ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim, ob 15.00 ura Božjega usmiljenja in sveta maša. Nah 2,1-3; 3,1-3.6-7; Mt 16,24-28. Sobota, 6. 8.: JEZUSOVA SPREMENITEV NA GORI, praznik. 
  • Prva sobota. Ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in posvetitev Srcu Marijinemu, ob 16.00 pa maša za domovino. Dan 7,9-10.13-14; 2 Pt 1,16-19; Lk 9,38b-36. 
  • Nedelja, 7. 8.: 19. NEDELJA MED LETOM. Ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim – molimo po namenu molitev oddanih v skrinjico molitev. Mdr 18,6-9; Heb 11,1-2.8-19; Lk 12,32- 48. 
  • Ponedeljek, 8. 8.: sv. Dominik, redovni ustanovitelj. Večerna maša z večernicami za duše v vicah. Ezk 1,2-5.24-28c; Mt 17,22-27. 
  • Torek, 9. 8.: sv. Terezija Benedikta od Križa (Edith Stein), redovnica – mučenka, sozavetnica Evrope. Est 14,1.3-5.12-14; Jn 4,19-24. 
  • Sreda, 10. 8.: sv. Lovrenc, diakon in mučenec. 2 Kor 9,6-10; Jn 12,24-26. 
  • Četrtek, 11. 8.: sv. Klara (Jasna), devica – redovna ustanoviteljica. Ezk 12,1-12; Mt 18,21-35; 19,1. 
  • Petek, 12. 8.: sv. Ivana Šantalska, devica – redovna ustanoviteljica. Ezk 16,59-63; Mt 19,3-12. 
  • Sobota, 13. 8.: sv. Poncijan, papež in Hipolit, duhovnik, mučenca. Ezk 18,1-10.13b.30-32; Mt 19,13-15. 
  • Nedelja, 14. 8.: 20. NEDELJA MED LETOM. Ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim. Jer 38,4-6.8-10; Heb 12,1-4; Lk 12,49- 53. 
  • Ponedeljek, 15. 8.: MARIJINO VNEBOVZETJE – zapovedani praznik. Maše po nedeljskem redu. Ob 15.30 litanije Matere božje pred Najsvetejšim. Raz 11,19a; 12,1-6a.10ab; 1 Kor 15,20- 26; Lk 1,39-56. 
  • Torek, 16. 8.: sv. Rok, romar, spokornik. Ezk 28,1-10; Mt 19,23-30. 
  • Sreda, 17.8.: sv. Evzebij, papež in mučenec. Državni praznik (ni dela prost dan) združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Ezk 34,1-11; Mt 20,1-16a. 
  • Četrtek, 18. 8.: sv. Helena (Alenka), cesarica. Ez 36,23-28; Mt 22,1-14. 
  • Petek, 19. 8.: sv. Janez Eudes, duhovnik. EZK 37,1-14; Mt 22,34-40. 
  • Sobota, 20. 8.: sv. Bernard, opat – cerkveni učitelj. Ezk 43,1-7a; Mt 23,1-12. 
  • Nedelja, 21. 8.: 21. NEDELJA MED LETOM in god sv. Pija X., papeža. Ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim. Iz 66,18-21; Heb 12,5-7.11-13; Lk 13,22-30. 
  • Ponedeljek, 22. 8.: Devica Marija Kraljica. Večerna maša z večernicami za duše v vicah. 2 Tes 1,1-5b.11b-12; Mt 23,13.15-22. 
  • Torek, 23. 8.: sv. Roza iz Lime, devica. Ob 18.30 bo spominska maša za žrtve vseh totalitarnih režimov 20. stoletja in memorial. Spominsko slavje pripravlja Center za narodno spravo in Vojaški vikariat. Sveto mašo bo daroval nadškof msgr. Stanislav Zore. 2 Tes 2,1-3a.14-17; Mt 23,23-26. 
  • Sreda, 24. 8.: sv. Jernej (Natanael), apostol. Raz 21,9b-14; Jn 1,45-51. 
  • Četrtek, 25. 8.: sv. Jožef Kalasanc, duhovnik. 1 Kor 1,1-9; Mt 24,42-51. 
  • Petek, 26. 8.: sv. Zeferin, papež. 1 Kor 1,17-25; Mt 25,1-13. 
  • Sobota, 27. 8.: sv. Monika, mati sv. Avguština. 1 Kor 1,26-31; Mt 25,14-30. 
  • Nedelja, 28. 8.: 22. NEDELJA MED LETOM. Goduje sv. Avguštin, škof – cerkveni učitelj. Ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim. Sir 3,17-18.20.28-29; Heb 12,18-19.22- 24; Lk 14,1.7-14. 
  • Ponedeljek, 29. 8.: Mučeništvo Janeza Krstnika. Večerna maša z večernicami za duše v vicah. 1 Kor 2,1-5; Lk 4,16-30. 
  • Torek, 30. 8.: sv. Feliks (Srečko), mučenec. 1 Kor 2,10b-16; Lk 4,31-37. Sreda, 31. 8.: sv. Rajmund Nonad, redovnik, kardinal. 
  • Sreda pred prvim petkom, zato je po večerni maši še molitev v čast sv. Jožefu za družine, može in fante … 1 Kor 3,1-9; Lk 4,38-44. Četrtek, 1. 9.: sv. Egidij (Tilen), opat. 
  • Četrtek pred prvim petkom, zato je po večerni maši pred Najsvetejšim molitev za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov. 1 Kor 3,18-23; Lk 5,1-5. Petek, 2. 9.: sv. Marjeta, devica, mučenka. 
  • Prvi petek. Ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim, ob 15.00 ura Božjega usmiljenja in sveta maša. 1 Kor 4,1-5; Lk 5,33-39. Sobota, 3. 9.: sv. Gregor Veliki, papež – cerkveni učitelj. 
  • Prva sobota. Ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in posvetitev Srcu Marijinemu, ob 16. h pa maša za domovino. 1 Kor 4,6-15; Lk 6,1-5. 
  • Nedelja, 4. 9.: 23. NEDELJA MED LETOM – angelska nedelja. Ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim – molimo po namenu molitev oddanih v skrinjico molitev. Mdr 9,13-18b; Flm 9b-10.12-17; Lk 14,25-33.

Iz življenja župnije 

V četrtek, 9. junija, nam je »O pokori« spregovoril dr. Feliu Torra.
V soboto, 11. junija, smo na Dolenjskem imeli zaključek verouka s prijetnim druženjem in sveto mašo. 

Dogodki pred nami 

  • Vsak delovni dan je ob 8.30 molitev pred odprtim tabernakljem za mesto, državo in domovino. 
  • Vsako nedeljo in zapovedani praznik je ob 15.30 ura molitve pred Najsvetejšim in sveta maša. 
  • Vsak ponedeljek je ob 18.30 sveta maša z večernicami za duše v vicah. 
  • Vsak petek je ob 15. uri ura Božjega usmiljenja in sveta maša. 
  • V četrtek, 23. junija, bomo ob 16. uri začeli s 24-urnim češčenjem, tako imenovanih »24 UR POSTA IN MOLITVE ZA DOMOVINO«, ki ga bomo zaključili s SVETO MAŠO ZA DOMOVINO, ki jo bodo 
  • v petek, 24. junija ob 16. uri darovali vsi slovenski škofje (osrednja maša za domovino). Pri tej maši bo posvetitevvernega slovenskega naroda Jezusovemuin Marijinemu Srcu. Fatimska Marija Romarica bo kar dvakrat prišla v našo stolnico
  • v petek, 24. Junija, od 15.30 do 17.30 (osrednje maša za domovino ob 25-letnici
    samostojnosti), ko bomo skupaj s slovenskimi škofi posvetili vernislovenski narod Jezusovemu in Marijinemubrezmadežnemu Srcu, 
  • in v nedeljo, 10. Julija, od 12.20 do 17.30, ko bo posvetitev za našo nadškofijo in župnijo. Na slednji dogodek se bomo pripravljali s tridnevnico. 
  • V torek, 28. junija, bo ob 17.30 sveta maša ob »dnevu sv. očeta«, ki jo bo daroval apostolski nuncij msgr. dr. Juliusz Janusz. 
  • V četrtek, 7. julija, bo ob 18.30 slovesna sveta maša, ki jo bo daroval apostolski nuncij msgr. dr. Juliusz Janusz, ki bo po maši ob 25-letnici samostojnosti blagoslovil pomnik vsem, ki so umrli za domovino.
  • V nedeljo, 10. julija, priroma v stolnico milostni kip Marije iz Fatime. Ob 12.00 je slovo od frančiškanov, nato procesija v stolnico, kjer bomo lahko pred milostnim kipom molili do 16. ure, ko bo sveta maša s posvetitvijo nadškofije in župnije Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Sveto mašo daruje nadškof Zore. Po sveti maši bo milostni kip v procesiji odšel k sv. Jožefu. Na prihod milostnega kipa se bomo pripravljali s tridnevnico. 
  • V torek, 23. 8., na spominski dan na žrtve vseh totalitarnih režimov, bo ob 18.30 sveta maša in memorial, ki ga pripravljata Center za narodno spravo in Vojaški vikariat. Sveto mašo daruje nadškof Stanislav Zore. Med stolnimi duhovniki imamo kar dva zlatomašnika: msgr. dr. Rudi Koncilija in msgr. mag. Jože Trošt. Obeh jubilantov se veselimo in upamo, da bomo lahko z njima obhajali zlato mašo tudi v stolnici. Še posebej se veselimo slavja našega nekdanjega regens chorija g. Jožeta Trošta in mu skupaj s stolnim zborom in celotnim občestvom kakor tudi gospodu Rudiju Konciliji vzklikamo: »Blagoslovi, Gospod! Še na mnoga leta!« O podrobnostih pa, prosim, glejte za vsak dan posebej.Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ 

Misel tedna 

Kardinal Sodano o Sloveniji (pri maši ob 25-letnici samostojne Slovenije, ki jo je daroval v Vatikanu): »Slovenija je danes poklicana, da sprejme Kristusovo sporočilo, kakor je to storila pred več stoletji, ko je Kristusov evangelij bil oznanjen v vaši deželi,« je dejal kardinal Sodano med homilijo in spomnil, da je enako spodbudo izrekel že pred petimi leti, ko je daroval slovesno mašo ob 20-letnici osamosvojitve Slovenije.
 »Danes … bi želel ponoviti isto sporočilo, sporočilo zvestobe tisti dragoceni duhovni dediščini, ki je vedno zaznamovala zgodovino Slovenije.« … Ljudje so v opojnosti svoje moči (že) nameravali zgraditi mesto in pri tem zanemariti Boga.
A tisto mesto je postalo babilonski stolp. »Tudi v Evropi smo imeli takšno žalostno izkušnjo v različnih zgodovinskih obdobjih … Pluralna družba ne pomeni agnostične družbe.
 Laična država nikakor ne pomeni laicistične države, ki ne upošteva verskih vrednot,« zato naj »dvignemo h Gospodu gorečo molitev za novo Slovenijo, ki se bo razvijala v brazdi tistih duhovnih vrednot, ki so podlaga vsake civilizacije.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/06/13/

ponedeljek, 13. junij 2016

Teden Božje Besede 12. 6.–19. 6. 2016

11. nedelja med letom Lk 7,36-8,3 

»To je tista, ki se ponuja moškim. Zaradi nje je marsikateri zakon razpadel. Gnali so jo čez mesto, da bi jo izven obzidja kamenjali. Še prej so jo privedli pred Jezusa, naj jo obsodi!« … On jo je rešil s tem, da je Judom rekel: »Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« S tem je povedal: »Nihče, ki tu stoji, ni tak, kot bi moral biti.« Vsi so odpovedali v ljubezni. Krivi so, ker niso omogočili ljubezni, da bi v njih rasla. »Ta se je v hiši pririnila do Jezusa in s svojim početjem motila pogovor z Jezusom«, ki ga je organiziral farizej Simon.
Ona je vso pozornost pritegnila nase. »Jezusu je s solzami močila noge in mu jih brisala z lasmi ter vanje vtirala dragoceno dišeče olje. Za nekatere je bila to huda provokacija, za Jezusa pa posledica njene velike ljubezni. Samo ljubezen lahko privede do take hvaležnosti.
Sad ljubezni je vedno ljubezen. Ljubezen zna prisluhniti, izziva. Včasih postavlja tudi neprijetna vprašanja. Smo doslej vsaj kdaj zares ljubili? Ljubezen ni drugemu »viseti na ramenih«, biti zaljubljen vanj, bolestno zasledovati nekoga, spati z nekom … Ko bo nastopil trenutek »poslednje sodbe«, nam bo zastavljeno vprašanje, koliko smo ljubili.
V romanu z naslovom »Moje ime je bilo Juda«, opiše avtor C. K. Stead dogajanje v farizejevi hiši takole: »Marija Magdalena je bila ena od Jezusovih najbolj zvestih spremljevalk. Brez dvoma jo je imel rad. Zaupal ji je, ji odpustil grehe, bil vesel njene neustrašenosti.
Sprejel bi jo gotovo v krog ožjih učencev, če bi bila moškega spola.« Nekatere pa je njeno ravnanje zabavalo. Opazovali so, kako poljublja Jezusove noge, jih briše z lasmi, mazili z oljem. »To je ženska, ki očitno rada vedno provocira.«
Njeno življenje je ena sama provokacija. Različno jo ocenjujejo. Tudi Jezusovi učenci. Drugače Jezus. Za njeno ljubezen ji vrača z Božjo ljubeznijo. Kdor sprejema ljubezen, jo je sposoben dajati. Ne vemo ali je bila to res Marija Magdalena. Označujejo jo za »ženo brez imena«. Važno je spoznanje: Sad ljubezni je lahko le ljubezen!
dr. Peter Kvaternik 

Župnikova beseda 

Prelat prelature Opus Dei, foto: ŠkeBl
Sestre in bratje! Tudi za našo stolnico in župnijo počasi prihaja čas, ko bomo medse sprejeli kip Marije romarice iz Fatime. V naši stolnici bomo kip imeli kar dvakrat. V petek, 24. Junija, in v nedeljo, 10. julija. Natančne ure so navedene v rubriki Dogodki pred nami.
PosvetitevJezusovemu in Marijinemu Srcu, ki jo bomo skupaj s škofi 24. junija pri maši za domovino izrekli verni Slovenci, je tudi spomin na dogodek posvetitve, ki jo je med drugo svetovno vojno opravilo tisoče vernih Slovencev skupaj s škofom Gregorijem Rožmanom.
Zato želim tu deliti z vami Spomin na obletnico posvetitve Slovencev Materi Božji maja leta 1944, ki ga je za nas zapisal, takrat petnajstletni mladenič Josip, ki je danes v krepkih osemdesetih, prof. dr. Josip M. Turk, dr. med. Takole je zapisal: »Potekalo je zadnje leto 2. svetovne vojne. Čas hudih dogodkov, velike zmede in trpljenja. Slovenija je bila razkosana, zasedena od Nemcev. Po Dolenjskem so divjali boji med partizani, domobranci in Nemci.
Tudi na Gorenjskem in Štajerskem ni bilo miru. Mnogo ljudi je bilo odgnanih v razna taborišča. Smrt je kosila med ljudstvom. Cerkev se je odločila poklicati na pomoč Mater Božjo s tem, da ji posveti slovensko ljudstvo.
Škof Gregorij Rožman je zbral prebivalstvo iz Ljubljane in ljubljanske pokrajine in ga povedel v sprevodu iz središča – od stolnice svetega Nikolaja na Rakovnik. Odmevala je pesem: 'Marija, Marija, vse ljudstvo ječi, Marija, pomagaj nam ti.' Sam sem bil star 15 let.
V sprevod sem se vključil kot dijak pod vodstvom kateheta Janeza Oražma. Bil je to velik zbor ljudi od otroških let do odraslih, z veliko vere in močnim upanjem v pomoč. Ljubljana, 9. 5. 2016« Blagoslova želim vsem in globoko vabilo k pomisleku za posvetitev Jezusovemu inMarijinemu Srcu in udeležbi na obeh (ali vsaj eni) slovesnosti posvetitev. 
Jože Plut

Oznanila 

  • Nedelja, 12. 6.: 11. NEDELJA MED LETOM. 2 Sam 12,7-10.13; Gal 2,16.19-21; Lk 7,36-8,3. 
  • Ponedeljek, 13. 6.: sv. Anton Padovanski, redovnik in cerkveni učitelj. 1 Kr 21,1-16; Mt 5,38-42. 
  • Torek, 14 .6.: sv. Valerij in Rufin, mučenca. 1 Kr 21,17-29; Mt 5,43-48. 
  • Sreda, 15. 6.: sv. Vid, mučenec. 2 Kr 2,1.6-14; Mt 6,1-1.16-18. 
  • Četrtek, 16. 6.: sv. Beno, škof. Sir 48,1-14; Mt 6,7-15. 
  • Petek, 17. 6.: sv. Rajner, samotar. 2 Kr 11,1-4.9-18; Mt 6,19-23. 
  • Sobota, 18. 6.: sv. Marko in Mercilijan, mučenca. 2 Krn 24,17-25; Mt 6,24-36. 
  • Nedelja, 19. 6.: 12. NEDELJA MED LETOM, sv. Nazarij, prvi koprski škof. Zah 12,10-11; 13,1; Gal 3,26-29; Lk 9,18-24.

Iz življenja župnije 

V četrtek, 2. junija, so stolnico obiskali upokojenci iz Mute.
Upokojenci z Mute, foto: ŠkeBl
V petek, 3. junija, je po obisku pri nadškofu svetoletno stolnico obiskal prelat prelature Opus dei mons. Javier Echevarría.
V soboto, 4. junija, so iz Grosuplja peš priromali večinoma mladi romarji, v nedeljo, 5. junija, pa romarji iz Brezovice.
V nedeljo, 5. junija, pa so se nam pri popoldanski sveti maši pridružili peš romarji iz župnije Brezovica.

Dogodki pred nami 

  • V ponedeljek, 13. junija, ob 18.30 sveta maša z večernicami za duše v vicah. 
  • V petek, 17. junija, bo ob 15. uri uraBožjega usmiljenja in sveta maša. 
  • V soboto, 18. junija, je narodno romanje bolnikov in invalidov na Brezje. Iz naše župnije ne bomo organizirali posebnega avtobusnega prevoza, saj se je zadnja leta prijavilo zelo malo udeležencev. Prosim, prijavite se v sosednjih župnijah, še lepše pa bi bilo, da svojci poskrbite za prevoz. 
  • V nedeljo, 19. junija, bomo pri vseh mašah brali pismo slovenskih škofov ob 25. letnici suverenosti Slovenije. Pri vseh mašah s petjem bomo zapeli slovensko himno. Mašni obrazec bo za domovino in državo. 
  • V četrtek, 23. junija, bomo ob 16. uri začeli s 24. urnim češčenjem, tako ime novanih »24 UR POSTA IN MOLITVE ZA DOMOVINO«, ki ga bo mo zaključili s SVETO MAŠO ZA DO MOVINO, ki jo bodo 
  • v petek, 24. junija, ob 16. uri darovali vsi slovenski škofje (osrednja maša za domovino). 
  • Fatimska Marija romarica bo kar dvakrat prišla v našo stolnico, v petek, 24. junija, od 15.30 do 17.30 (osrednja maša za domovino ob 25. letnici samostojnosti), ko bomo skupaj s slovenskimi škofi posvetili verni sloveski narod Jezusovemu in Marijinemubrezmadežnemu Srcu, in 
  • v nedeljo, 10. julija, od 12.30 do 17.30, ko bo posvetitev za našo nadškofijo in župnijo. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com

Misel tedna 

Mladi romarji z Grosupljega, foto: JoPl
Papež Frančišek sodnikom in pravnikom: »Sodnike prosim, naj uresničujejo svojo poklicanost in svoje temeljno poslanstvo, ki je vzpostavljanje pravičnosti, brez katere ni reda, trajnostnega in celostnega razvoja ter še manj družbenega miru. Nedvomno je družbeno zlo, ki je v današnjem svetu zelo prisotno, korupcija na vseh ravneh.
Le-ta oslabi katerokoli vlado, demokracijo in sodno delovanje. Vi, sodniki, imate dolžnost, da izvajate pravičnost. Posebej vas prosim, da posvetite posebno pozornost pravičnosti na področju trgovine z ljudmi. V soočanju z le-to in z organiziranim kriminalom vas prosim, da se varujete, da bi zapadli v mrežo korupcije …
Sodniki so danes poklicani, da bolj kot kadarkoli prej posvetijo veliko pozornosti potrebam žrtev. So prve osebe, ki morajo biti rehabilitirane in ponovno vključene v družbo.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/06/04/