Follow by Email

torek, 27. oktober 2020

SPOŠTOVANI FARANI IN OBISKOVALCI STOLNICE

»Mi pa smo upali…,« mi v teh dneh prihajajo na misel besede dveh razočaranih učencev na poti v Emavs, ko »tujcu« razlagata, kakšne upe so polagali v Jezusa, pa se je na koncu vse »sfižilo«. Tudi mi smo upali (pa tudi molili in prosili), da bi virus, ki nas je spomladi prizadel, kmalu izginil in bi se življenje zopet lahko vrnilo na stare tirnice. Pa se to žal ni zgodilo – in to kljub temu, da »smo upali« (in molili in prosili)…

Božja pota res niso naša pota. A to še ne pomeni, da nas Bog na naših poteh pušča same. Ne. Hodi z nami, posluša nas in vnema naša srca, da spoznamo, da stare tirnice niso vedno dobre in da se je treba po »drugi poti« vrniti nazaj v »normalno« življenje.

Le kaj vse nam želi še povedati na tej poti? Morda najprej to, da se naj naš pogled večkrat zazre v nebo – tja, kjer se z njim veselijo naši dragi rajni, ki se jih v teh dneh še posebej spominjamo in kjer imamo tudi mi pripravljen prostor. Morda želi v nas vzbuditi hvaležnost za stvari, ki so se nam doslej zdele samoumevne in smo jih zato večkrat prezrli: zdravje, domače, nasmeh na obrazu, dotik roke, odprto cerkev, klop ali klečalnik ob tabernaklju in Njega na odprti dlani.

Zaupajmo, dragi bratje in sestre, da je Bog tudi v tej preizkušnji z nami in da jo bomo z njegovo pomočjo premagali.

SVETE MAŠE duhovniki opravljamo samo zasebno (brez udeležbe ljudstva). Vsi sprejeti mašni nameni bodo opravljeni, razen, če se z župnikom drugače dogovorite.

STOLNICA je odprta za osebno molitev vsak dan od 9.00 do 18.00.

SVETO OBHAJILO lahko prejmete vsak dan ob 10.00 ali 18.00.

SPOVEDOVANJE je vsak dan od 9.30 do 10.30 in od 17.00 do 18.00.

Prosimo vas, da se v stolnici držite vseh potrebnih ukrepov.

PRAZNIK VSEH SVETIH bomo letos praznovali doma.

Škofje priporočajo:

1.    Opusti naj se tradicionalno obiskovanje sorodnikov in prijateljev;

2.    Obiščite samo grobove v domači župniji in tam molite;

3.    Namesto cvetja in sveč darujte za svete maše;

4.    Rožne vence za pokojne zmolite v domačih družinah. 

POPOLNI ODPUSTEK za verne rajne lahko zaradi razmer prejmete ves mesec november pod običajnimi pogoji (opravljena spoved, prejem obhajila, obisk pokopališča in molitev po namenu svetega očeta).

DAROVE ZA »OČENAŠE« za vaše rajne lahko tako kot običajno oddate v kuverti v nabiralnik ali v kiosku.

VERSKI TISK lahko kupite v kiosku. Tam je na voljo tudi blagoslovljena voda, rožni venci… Dobite lahko že tudi Marijanske in listne koledarje, kadilo in oglje pa bosta na voljo nekoliko kasneje.

DENARNI DAROVI. Tiste, ki zmorete prosimo, da tudi v času, ko ni rednih nedeljskih nabirk (puščic), oddate svoj dar v nabiralnik ali kako drugače darujete za vzdrževanje stolnice in osebja. Žal smo v teh dneh, ko tudi prihodkov od turistov ni, še bolj odvisni od vaše darežljivosti.

Komur pa je lažje, lahko dar nakaže tudi na TRR: SI56 0214 0025 6658 409.


Hvaležni vam bomo tudi za mašne darove. Bog vam povrni!

  Vaš župnik   

 

sobota, 17. oktober 2020

Teden Božje Besede 18. 10. 2020 - 25. 10. 2020

Na vprašanje farizejev, ali mora­jo Judje cesarju, glavi okupacijske oblasti, plačevati davke ali ne, je Jezus odgovoril zgolj načelno: »Dajte cesar­ju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« Ni razpredal o tem, kaj Ri­mljani za pobrani davek naredijo za judovski narod, za izboljšanje infrastrukture in kakovost življenja navadnih ljudi. Ker je bila rimska oblast več stoletij relativno stabilna, Judje niso imeli krvavih notranjih sporov, obenem pa so bili varni pred sosedi, ki si jih ves ta čas niso mogli podrediti, kot v preteklosti, ko so se tresli pred Egip­čani, Asirci, Babilonci, Perzijci in na­zadnje, pred rimsko okupacijo, pred Grki. Vsaka okupacijska oblast, tudi rimska, ni pobirala le davkov, am­pak je za javno infrastrukturo (vo­dovode, ceste, obzidja, utrdbe ipd.) vsaj enkrat oropala tudi tempeljsko zakladnico. Za pobrani davek so to­rej okupatorji vendarle nekaj nare­dili; praviloma so Judom dopustili vsaj kulturno in versko avtonomijo. Osnovni motiv, zakaj so si Rimljani podredili Palestino, pa ni bila skrb za njene prebivalce, marveč okoriščanje z nji­hovimi davki, trgovskimi potmi, strateškimi točka­mi itd. Mislim, da bi Jezus navadnim Judom mirno spregledal, če bi kdo od njih ne plačal vseh predpisanih da­vščin, ampak bi s skromnimi pri­hranki raje kupil vprežno živino, svojim otrokom pa obutev in obleko. Z davki bo vedno križ, ker nobena oblast pobranega denarja v obliki skrbi za javno dobro ljudem ne po­vrne v enaki meri, kot jim ga odte­gne. Tudi razvita demokracija ne more trajno onemogočiti sistemske korupcije, vzporedne ekonomije ter vzpostavljanja oligarhičnih in ma­fijskih mehanizmov. Davke mora­mo plačevati. A zadnji kriterij plače­vanja je notranji Božji glas.

Milan Knep

Iz nadškofove pridige ob začetku aka­demskega leta v stolnici: Ob začetku študijskega leta smo se zbrali pri maši, da bi pred Gospoda položili čas in napore, ki jih bomo vložili v pridobivanje znanja in v oblikovanje srca. Oboje je še toliko bolj pomembno v tem času. Vsak dan znova se srečujemo s koronavirusom in s krizo, ki jo virus povzro­ča.

Čas krize je vedno čas prečiščevanja. Pokaže se namreč, iz kakšnega testa je kdo, kakšno vsebino nosi v sebi. Veliko bolj izrazito kot sicer se pokaže resničnost Jezusovih besed v evangeliju, ko pravi: »Po njih sa­dovih jih boste spoznali«. Žal se dogaja, da se tudi v veri in Cerkvi odpovedujemo zdravemu nauku in se oklepamo vsemogočih razodetij. Kako potrebna bi bila Pa­vlova beseda Timoteju: »To razla­gaj bratom, pa boš dober služabnik Kristusa Jezusa, saj te hranijo bese­de vere in dobrega nauka, ki si mu sledil. Ogibaj pa se posvetnih in čenčastih bajk. Vadi se v pravi pobožnosti« (1 Tim 4,6-7). Vse prevečkrat se tudi nam doga­ja, da sicer ne začnemo zagovarja­ti različnih resnic in lahko vsak izbere tisto, ki mu trenutno naj­bolj ustreza, pač pa ravnamo tako. Imam svojo resnico, ki sem jo po­bral kdo ve kje, svojo pobožnost, ki je lahko v hudem sporu z zdravim teološkim izročilom in sem slepo zaverovan vanjo. Če dejstva govori­jo proti tej moji resnici, toliko slab­še za dejstva. Če je koncil povedal kaj drugega, potem tega koncila ne priznavam. In če je moja resnica v nasprotju z učenjem papeža, po­tem je ta papež antikrist. Zato vas iskreno vabim, da postane­te učenci svobode, za katero nas je osvobodil Kristus. Svobodo pa človeku prinaša širina duha, temelji­ta podkovanost v njegovi stroki in nenehna radovednost, nekakšna zvedavost, da bi pogledal, kaj je za naslednjim ovinkom, kaj je na na­slednji strani knjige, kaj bom od­kril v naslednji študijski uri. Rado­vednost, ki si postavlja vprašanja in išče odgovore nanje. Radovednost, ki je nemirna in ustvarjalna. Rado­vednost, ki spreminja življenje, ga odpira za prihodnost in mu kaže nove poti.

Ob zdravi in odgovorni rasti v zna­nju in vedenju po načelih znanosti pa je enako pomembna tudi vzgoja človekovega srca. Vzgojeno srce na­mreč oblikuje pravo lestvico vre­dnot in stvari postavi na pravo me­sto. Kristjanovo srce se oblikuje ob največji zapovedi, ki jo Jezus povza­me v nekaj besedah: »Ljubi Gospo­da, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo ... Ljubi svojega bližnjega ka­kor samega sebe« (Mr 12,30-31). Brez oblikovanega srca razum in njegovi dosežki postanejo sami sebi namen. Namesto da bi bili sredstvo za slu­ženje človeku, njegovemu dostojan­stvu in njegovemu vsesplošnemu dobremu, postanejo sredstvo za ob­vladovanje človeka in za ustvarja­nje koristi in dobička za posamezni­ka ali za posamezne skupine. Vsega tega je danes v svetu veliko in ne po­trebuje posebnih osvetlitev.

Freska na oboku glavne ladje podobe apostolov

Sveti Jakob Starejši
Sveti Jakob Starejši

Sveti Jakob Starejši je upodobljen s svo­jimi značilnimi atributi: v desnici drži romarsko palico, na popotnem plašču pa ima pripeto školjko. Skupaj s svojim bratom Janezom je bil Jakob med prvimi Jezusovimi učenci. Jezus ga je zaradi njegove­ga živahnega in vihravega značaja imenoval »sin groma«. Bil je sin ri­biča Zebedeja in Salome, tudi sam ribič. Iz Matejevega evangelija zve­mo, da ga je Jezus poklical, ko sta z bratom v čolnu popravljala mre­že. Moral ju je res prevzeti, da sta takoj vse zapustila in šla za njim. Odtlej sta med Jezusovimi učenci zavzemala posebno mesto. Bil je pravi Jezusov bratranec, evange­listi ga večkrat omenijo, znan je dogodek, kako je njuna mati Saloma prosila Jezusa, naj jima po­deli odlični mesti (na »desnici in levici«) v svojem, tako si je pred­stavljala, zemeljskem kraljestvu. Jezus pa jima je obljubil, da bosta pila isti kelih kot on in bosta kr­ščena z istim krstom torej bosta oba deležna njegovega mučeništva in smrti.

Po Jezusovem vnebohodu in binkoštih je najprej oznanjal v Jeruzalemu, Judeji in Samariji. Ka­sneje naj bi po izročilu nekaj časa deloval v Španiji, za kar pa ni tr­dnih dokazov. Apostolska dela na kratko povedo, da ga je Herod dal umoriti z mečem. To se je zgodilo okrog velike noči leta 44. Jakob je torej prvi med učenci pretrpel mučeniško smrt za Jezusa. V slovečo božjo pot Santiago de Compostela so njegove kosti v 7. stoletju prine­sli Arabci.

Je zavetnik vojakov, delavcev, le­karnarjev, klobučarjev, svečarjev, romarjev, jabolk in poljskih pridelkov, priprošnjik pa za vre­me in proti revmi. Pri nas mu je posvečenih nad 60 župnijskih in podružničnih cerkva, po njem se imenuje več krajev, pa tudi sadje (hruške). Goduje 25. julija.

  V torek, 20. 10., bo v stolnici ob 18.30 sveta maša ob zaključku škofijskega dela procesa za beatifikacijo Božjega služabnika prof. dr. Antona Strleta.

  V četrtek, 5. 11., bo v stolnici ob 18.30 sveta maša ob dnevu polj­ske neodvisnosti (11. novembra). Daroval jo bo gospod nadškof. Po maši bo kratek koncert poljske sa­kralne glasbe.

   Nedelja, 18. 10.: 29. nedelja med letom misijonska nedelja

   Ponedeljek, 19. 10.: sv. Pavel od Križa, duhovnik

   Torek, 20. 10.: b.sl. Anton Strle, duhovnik

   Sreda, 21. 10.: sv. Uršula, devica, mučenka

   Četrtek, 22. 10.: sv. Janez Pavel II., papež

   Petek, 23. 10.: sv. Janez Kapistran, duhovnik

   Sobota, 24. 10.: sv. Anton Marija Claret, škof, redovni ustanovitelj

   Nedelja, 25. 10.: 30. nedelja med letom

DELAVNIKI:

6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

Lepo vabljeni k skupni molitvi rožnega venca vsak delavnik ob: 8.30 pred izpostavljenim Naj­svetejšim;

18.00 molitev vodijo bogoslovci.

8.30: rožni venec pred Najsvetejšim 18.00: rožni venec

Nedelja

15.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: molitev pred

izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

Hvaležni vam bomo za vse svete maše, ki jih boste lahko darovali in vaše darove, ki jih boste name­nili za stroške stolnice, naše zapo­slene in prostovoljce. Bog povrni!

TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

 

sobota, 10. oktober 2020

TEDEN BOŽJE BESEDE 11. 10. 2020 - 18. 10. 2020

Bilo je pred štirinajstimi dnevi. Eden od mojih devetnajstih pranečakov, star dve leti in pol, je bil premajhen, da bi videl, kaj je na štedilniku. Pristavil je pručko in z obema roka­ma prijel za vročo ploščo. Hvala Bogu je mamica ta­koj ukrepala in posledic ne bo. Odslej deček ve, kaj je bolečina. In tako je z vsa­kim izmed nas. Trpljenja nam ni treba opisovati. Vsi od otroštva naprej vemo, kaj je telesno in du­ševno trpljenje. In vendar je prav tr­pljenje prva in osrednja tema v zgo­dovini umetnosti. Kot da nam naše osebne izkušnje trpljenja ne zado­stujejo, nas umetniki z njim znova in znova šokirajo, da v nas vzbujajo sočutje do trpečega dramskega ju­naka in obenem grozo ob pogledu nanj. Zato marsikdo ni mogel gleda­ti pasijona v režiji Mel Gibsona (The Passion of the Christ 2004) in zato si sam ne bom ogledal Lorencijevega Škofjeloškega pasijona 2020. Ne vi­dim nobene potrebe, da mi še umetnost z zvokom, kamero, šminko ipd. izčrpava živce in povečuje bo­lečino, ki je že sama po sebi pogosto komaj znosna. Kot nimam naj­manjše želje, da bi si fotografijo opečenega pranečaka v nedogled ogledoval kot dečkov bratranec enake starosti.

Trpljenje zareže v naše meso. Da veš, kaj je trplje­nje, ni potrebna vera v Boga. Zato trpljenje samo po sebi ne odre­šuje. Katarza, notranje očiščenje, ne izhaja iz vulgarnega in naturalistič­nega prikazovanja krikov bolečin, ampak iz upanja, da v razmesarjeno meso vstopa milost, vstajenjska moč tistega, ki je zaradi bolečin umrl, a je iz nje tudi vstal. Kateri umetnik zna pokazati, kako se lahko v duši poleg trpljenja manifestira tudi oznanilo današnje nedelje: Gospod bo na Sionski gori pripravil vsem ljudstvom go­stijo s sočnimi jedmi. Za vselej bo uničil smrt in obrisal solze z vseh obrazov.

Milan Knep

10. oktobra je bila v Assisiju dolgo pri­čakovana beatifikacija (zaradi svetov­ne epidemije so jo namreč morali prelo­žiti) mladega najstnika Karla Acutisa, ki je zaradi agresivne in neozdravljive oblike levkemije umrl pri svojih 15 le­tih, leta 2006. Kaj je tega fanta, ki si je želel biti zgolj »normalen« najstnik, na­redilo tako posebnega, da ga bomo ko­maj 14 let po smrti že lahko častili kot blaženega?

Rodil se je 3. maja 1991 v Londonu, bil je edinec v premožni italijanski družini. Že kot otrok je bil nekaj posebnega: ubogljiv, dober in pri­jazen, radodaren do drugih in otro­ško pobožen. Veliko časa je z druži­no preživel na potovanjih, a povsod so morali izbirati hotele blizu cer­kve, da je lahko šel k maši. A bil je tudi zelo prizemljen, otrok svojega časa: igral je igrice, se zabaval, smu­čal in igral saksofon. Rad je gledal filme, zlasti kriminalke, predvsem pa je bil navdušen računalničar in ustvarjalec spletnih strani. Od svojega prvega obhajila (star je bil sedem let), je bil vsak dan pri sve­ti maši in obhajilu, pred ali po njej pa se je vedno pomudil tudi pri češčenju Najsvetejšega. Že kot otrok je moral vedno, kadar je šel mimo cer­kve, Jezusu »poslati poljubček«. Ka­sneje je s starši obiskal kar 136 kra­jev, kjer so se zgodili evharistični čudeži, in jih pod pokroviteljstvom Vatikana predstavil na spletu. S svoj im računalniškim znanjem je namreč krepko presegal svoje vr­stnike, bil je odličen programer in poznavalec računalnikov. Pomagal je pri postavljanju več spletnih stra­ni in sam obli­koval virtualni muzej s štiri­mi odmevnimi razstavami: Evharistični ču­deži po svetu; Marijini klici, prikazanja in svetišča po svetu; Angeli in demo­ni; Pekel, vice in nebesa. Spovedoval se je vsak teden, tudi manjših pomanjkljivosti, saj je bila spoved zanj milost za odstranitev vsega, kar je oviralo njegov duhov­ni napredek. V molitvi se je vsak dan zatekal k Mariji, ki je bila poleg evharistije in spovedi drugi steber njegove duhovnosti. Vsakodnevni molitvi rožnega venca je pridruže­val številne druge pobožnosti njej na čast; veliko sta mu pomenila Lurd in Fatima. »Biti blizu Karla je bilo kot biti blizu vodnjaku sveže vode,« je povedala njegova mama. Umrl je 12. oktobra 2006, njegovi zemeljski ostanki pa počivajo v cer­kvi Marije Velike v Assisiju. Nekaj njegovih misli: »Vse svoje trpljenje želim podariti za Gospoda, za papeža in za Cerkev. Nočem iti v vice; hočem iti narav­nost v nebesa.«

»Vsi se rodijo kot originali, vendar pa mnogi umrejo kot fotokopije.« »Žalost je pogled, usmerjen vase, medtem ko je sreča pogled, usmer­jen k Bogu.« »Ne jaz, ampak Bog.« »Evharistija je moja avtocesta za nebo.«

»Ko smo na soncu, zagorimo, ko pa se postavimo pred Jezusa v evharistiji, postanemo sveti.«

Svetemu Judu Tadeju dela »družbo« sveti Pavel, apostol narodov, z mečem in knjigo. Pavel, največji misijonar vseh časov se je rodil deset ali pet let pred Kri­stusovim rojstvom kot sin farizeja v Tarzu v današnji Turčiji. Ob rojstvu so mu starši dali ime prvega izrael­skega kralja Savla. Savel v hebrejščini pomeni izprošen od Boga. Latin­sko ime Pavel pa pomeni majhen. Izučil se je obrti svojega premožne­ga očeta tkanja šotorskega platna. Bil je visoko izobražen, saj je imel najboljše učitelje, med njimi tudi ra­bina Gamaliela, tako da je postal res pravoveren farizej, zvest Mojzesovi postavi. Znan je bil po svojih ortodoksnih prepričanjih in fanatič­nem preganjanju kristjanov; okoli leta 40 je sodeloval tudi pri kame­njanju in usmrtitvi sv. Štefana pred Jeruzalemskimi vrati. V odrasli dobi je Pavel za razliko od ostalih apostolov živel neporo­čen. O njegovem videzu pravi apokrif iz 2. stoletja, da je bil mož majh­ne postave, plešaste glave in krivih nog, v dobrem telesnem stanju, z obrvmi zraščenimi skupaj in ne­koliko ukrivljenega nosu, nadvse prijazen, zdaj je bil videti kot člo­vek, zdaj je imel obraz angela. Ko je dobil nalogo, naj v Damasku za­jame kristjane in jih zvezane pripe­lje v Jeruzalem, je na poti tja videl bleščečo svetlobo, zaradi katere je oslepel in pri tem zaslišal Jezusovo vprašanje, zakaj ga preganja. Mora­li so ga odpeljati v Damask, kjer mu je kristjan Ananija, Jezusov učenec, povrnil vid in ga krstil.

Sveti Pavel
Ta Pavlova spreobrnitev je za Jezu­sovim vstajenjem eden največjih dogodkov krščanske zgodovine. Judje so seveda obsojali to njegovo dejanje in ga sovražili kot odpadni­ka od vere, kristjani pa so se ga po drugi strani še vedno bali in mu niso zaupali. Za nekaj časa je zato odšel v arabsko puščavo, se čez tri leta vrnil v Damask, v naslednjih letih pa opravil svoja velika mi­sijonska potovanja, na katerih je obšel skoraj ves tedaj znani svet. Povsod je ustanavljal krščanske skupnosti, bil pri tem večkrat, ka­kor sam pove, preganjan, bičan in kamenjan ter drugače preizkušan. Pripisujejo mu trinajst novozaveznih pisem, ki jih je v letih od 50 do 66 napisal različnim krščanskim skupnostim.

Svojo življenjsko pot je sklenil v Rimu, kamor je prišel okoli leta 61 kot ujetnik. Tam je skupaj s Petrom nastopil pred cesarjem Neronom, ki ga je dal leta 67 obglaviti.

Častijo ga kot zavetnika katoliške­ga tiska, teologov in dušnih pastir­jev, tkalcev, izdelovalcev preprog, sedlarjev, vrvarjev in pletarjev.
Pri­poročajo se mu proti ušesnim bole­znim, krčem, kačjemu piku in stra­hu; za dež in za rodovitnost polja.

  V torek, 13. 10., bo v stolnici ob 18.30 nadškof msgr. Stanislav Zore daroval sveto mašo ob začetku akademskega leta.

  V sredo, 14. 10., pa bo ob 18.30 gospod nadškof daroval t. i. »rdečo mašo« ob začetku sodnega obdobja.

  V četrtek, 5. 11., bo v stolnici ob 18.30 sveta maša ob dnevu poljske neodvisnosti (11. novembra). Da­roval jo bo gospod nadškof. Po sve­ti maši bo kratek koncert poljske sakralne glasbe.

 

VSAK DAN

8.30: rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: rožni venec

NEDELJA

15.30: molitev pred izpostavljenim

Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: ura Božjega usmiljenja   

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

Lepo vabljeni k skupni molitvi rožne­ga venca vsak delavnik ob: 8.30 pred izpostavljenim Najsve­tejšim;

18.00 molitev vodijo bogoslovci.

   Nedelja, 11. 10.: 28. nedelja med letom

   Ponedeljek, 12. 10.: sv. Maksimiljan Celjski, mučenec

  Torek, 13. 10.: sv. Gerald, vitez

   Sreda, 14. 10.: sv. Kalist I., papež, mučenec

   Četrtek, 15. 10.: sv. Terezija Avilska, devica, cerkvena učiteljica

   Petek, 16. 10.: sv. Jadviga (Hedvika), kneginja

   Sobota, 17. 10.: sv. Ignacij Antiohijski, škof, mučenec

   Nedelja, 18.10.: 29. nedelja med letom misijonska nedelja

DELAVNIKI:

6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH

tudi ob 16.00

CERKVEN PRAZNIKI NA DELOVNI DAN:

 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI:

6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

 

sobota, 03. oktober 2020

Teden Božje Besede 4. 10. 2020-11. 10. 2020

Različne oblike spolnega izkorišča­nja otrok so področje, ki ga je zdajšnja kriza, povezana z epidemijo covid-19, najbolj prizadela, ugotavljajo na centru za kibernetsko kriminalite­to pri Europolu. Na dese­tem posvetu o e-zlorabah otrok, 22. 9. 2020, so izpo­stavili, da so bili letos tako otroci kot storilci prisiljeni osta­ti doma in so več časa preživeli na internetu. S tem se je nevarnost, da otroci postanejo žrtve spolnih zlorab prek spleta, opazno povečala. Stro­kovnjaki najrazličnejših poklicev, udeleženci posveta, so si bili edini, da se preventiva začne v družini. Seveda se s tem vsi strinjamo. Toda ta enoglasnost je eno veliko spreneve­danje, in sicer iz dveh razlogov. Prvič: ko je treba reševati najtežje probleme otrok (depresivnost, motnje koncen­tracije, debelost, zlorabe ...), vsi nasla­vljajo družino. Ko pa je treba družino kot najbolj intimno naravno zvezo matere, očeta in otrok braniti in varo­vati, se oglasijo naprednjaki in kriči­jo, da je družina vse, kar kdo razglasi za družino. Povsem tako kot v ume­tnosti, ko je marsikdaj umetnost vse, kar po Duchampovi razstavi pisoarja leta 1917 raz­glasi za umetnost naroč­nik, kurator, muzej, trg. Drugič: pravijo, da naj dru­žina skrbi za odkrit pogo­vor in nadzor, kaj otroci po­čenjajo na spletu. Sliši se lepo. Toda kako naj nastane družina, da bo kos tem nalogam. Pogovor staršev z otroki o tako delikatnih temah kar tako na suho ne bo stekel. Bo pa ste­kel, če bosta oče in mati sedla v fotelj in dovolila otrokom, da plezajo po nji­ju, potem pa vsakemu od njih zaupa­la vlogo pri molitvi vsaj dela rožnega venca. Enemu pripravo sveče in Ma­rijine podobe, drugemu vodenje mo­litve . Ko bodo tako drug ob drugem in Bog med njimi, na varnem, v miru in zaupanju, se bodo razvezali tudi je­ziki.

Milan Knep

Obliko molitve, podobne današnjemu rožnemu vencu, so od začetka imeno­vali Marijin psalter. Po

izročilu naj bi bil začetnik molitve rožnega venca sv. Dominik v 13. stoletju. Od leta 1242 poznamo navado, da se moli po »tri­krat petdeset« zdravamarij, kmalu pa so jim začeli dodajati premišljevanje o Kristusovih in Marijinih skrivnostih. Vero na začetku so začeli moliti v nem­ških deželah v 16. stoletju, tri zdravamarije pa so dodali v 17. stoletju. Beseda rožni venec izhaja iz latinske­ga rosarium »venec rož«. Z molitvijo naj bi tako spletali venec rož, po zgle­du vencev iz rož, ki so jih nekdaj ženi­ni polagali na glavo nevestam. Molitvi rožnega venca, s katero je pa­pež Pij V. ukazal spremljati boj, pri­pisujejo veliko zmago kristjanov nad Turki v bitki pri Lepantu 7. oktobra 1571. Papež je imel namreč videnje, da bodo na ta dan kristjani zmagali. Beneški senat je zato dal pod sliko, ki predstavlja bitko, napisati: »Ne moč ne orožje ne poveljstvo vse to nam ni pridobilo zmage, ampak jo je pridobila rožnovenska Marija.« Papež je takrat odredil, da je 7. oktober posvečen pra­znovanju spomina sv. Marije Zmago­valke, kasneje pa so ga preimenovali v praznik naše ljube Gospe rožnega ven­ca. Papež Leon XIII. pa je leta 1896 pri­poročil vsakodnevno molitev rožnega venca v mesecu oktobru.

Geslo letošnjega 29. tedna za življenje je misel pokojnega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja: »Da bi si bili dobri sopotniki na poti v prihodnost.«

Človek je bitje, ki je na poti. Na poti uresničevanja življenjskega smisla, ci­lja, upanj in sanj. Na tej poti so človeku dani drugi kot sopotniki. To povabi­lo, »da bi si bili dobri sopotniki«, razumevamo tako, da bi ce­nili drug dru­gega in spošto­vali življenje in človeško do­stojanstvo vsa­kega; da bi se znali posluša­ti, prepoznava­ti resnične po­trebe drugega, soočati različ­nost pogledov, se spoštovati v različnosti in iskati to, kar je skupno; da bi znali skrbeti za druge, še pose­bej za tiste med nami, ki so naj­bolj ranljivi, predvsem na začetku in na koncu zemeljske poti; da bi si znali priznati napake, se opravičiti, odpusti­ti, začeti znova. Se znova odpraviti sku­paj na pot.

Letos zaradi koronavirusnih razmer ne bo srečanj in tudi ne maše na Brezjah ob začetku Tedna za življenje. Vsebine te­dna bodo tudi v obliki videoposnetkov objavljene na strani: www.gibanjezazivljenje.si.

S temi spodbudnimi besedami se je Kongregacija za bogoslužje in disci­plino zakramentov obrnila na predse­dnike škofovskih konferenc po vsem svetu in se jim v posebnem pismu za­hvalila za »prizadevanje in napor, ko so na najboljši možni način skušali dati odgovor na nepredvidene in za­pletene razmere. Ob tem se je »pokazal čut velike odgovornosti: v poslušanju in sodelovanju s civilnimi oblastmi in strokovnjaki«.

Zavedati pa se moramo, da »krščanska skupnost ni nikoli iskala osamitve in iz cerkve ni nikar naredila prostora z zaprtimi vrati«. Zato prefekt kongregacije kardinal Robert Sarah spodbu­ja in priporoča: »Takoj, ko bodo oko­liščine to dopuščale, se je treba nujno in neodložljivo vrniti k normalnosti krščanskega življenja, v katerem je cerkvena stavba kot dom, obhajanje bogoslužja, zlasti evharistije, pa kot vrhunec, h kateremu teži delovanje Cerkve, in hkrati vir, iz katerega izvi­ra vsa njena moč.

Zavedajoč se dejstva, da Bog nikdar ne zapusti človeštva, ki ga je ustvaril, in da tudi najhujše preizkušnje lahko ro­dijo sadove milosti, smo sprejeli odda­ljenost od Gospodovega oltarja kot čas evharističnega posta, koristnega za ponovno odkritje njegovega življenj­skega pomena, lepote in neizmerne dragocenosti. Takoj ko bo mogoče, pa se moramo vrniti k evharistiji z oči­ščenim srcem, z obnovljenim začude­njem, s povečano željo, da bomo sre­čali Gospoda, da bomo z njim, da ga bomo prejeli, da bi ga nesli bratom s pričevanjem življenja, polnega vere, ljubezni in upanja.

Ko bodo ugotovljene in sprejete kon­kretno izvedljive rešitve za zmanjša­nje okužbe z virusom, je potrebno, da vsi znova zasedejo svoje mesto v zboru bratov, da ponovno odkrijejo nenado­mestljivo dragocenost in lepoto obhajanja bogoslužja, z okužbo navdušenja spet pokličejo in privabijo malodušne in prestrašene brate in sestre, ki so predolgo odsotni ali raztreseni.« Naj te besede tudi nas spodbudijo k bolj zvestemu in poglobljenemu sodelovanju pri bogoslužju in ponovnemu prejemanju zakramentov, tudi obhajila, ki ga nekateri še vedno odklanjajo.

Celotno pismo lahko preberete na spletni strani: katoliska-cerkev.si.

Freska na oboku glavne ladje podobe apostolov Vrsto apostolov na južni strani ladijskega oboka od


vzhoda proti zahodu začenja po­doba sv. Juda Tadeja z gorjačo. Judah v hebrejščini pomeni »slavljen«. Priimek Tadej, ki so mu ga dali, da ga lo­čijo od izdajalca Juda Iškarijota, pa pre­vajajo z »velikodušen, pogumen, sre­čen, pameten«. Judov oče je bil Kleofa ali Alfej, brat sv. Jožefa, mati Marija pa naj bi bila v sorodu z Jezusovo materjo. Imel je še dva brata, Jakoba mlajšega in Simeona, drugega jeruzalemskega ško­fa. Bil je oženjen, preživljal pa se je s po­ljedelstvom.

Judu nekateri pripisujejo avtorstvo krat­kega »Judovega pisma«, a tega ne more­mo z gotovostjo trditi. Dolgo časa je bil pozabljen, njegovo češčenje pa se je zo­pet obnovilo v zadnjih dveh stoletjih. Po mnogih cerkvah vidimo njegovo podo­bo, pred katero verniki s prošnjo za uslišanje molijo posebno molitev k njemu. Evangelij naj bi oznanjal najprej v Pale­stini, nato pa v Arabiji, Siriji in Mezopo­tamiji, nazadnje pa v Perziji. Tu naj bi ga neki magi (poganski duhovniki boga Mitre) pobili s kijem do smrti ali obglavili s sekiro.

Juda Tadej je velik priprošnjik v hudih stiskah in brezupnih zadevah, upoda­bljajo pa ga s kijem, kamni ali helebardo in knjigo. Simonu in Judu sta v ljub­ljanski škofiji posvečeni dve župnijski cerkvi in štiri podružnice, v mariborski pa ena župnijska. Goduje 28. oktobra.

• V torek, 13. 10., bo v stolnici ob 18.30 nadškof msgr. Stanislav Zore daroval sveto mašo ob začetku akademskega leta.

VSAK DAN

8.30: rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: rožni venec

NEDELJA

15.30: molitev pred izpostavljenim

Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

Lepo vabljeni k skupni molitvi rože­nega venca, ki bo vsak delavnik ob: 8.30 pred izpostavljenim Najsve­tejšim;

18.00 molitev vodijo bogoslovci

  V sredo, 14. 10., pa bo ob 18.30 gospod nadškof daroval t. i. »rdečo mašo« ob začetku sodnega obdobja.

   Nedelja, 4. 10.: 27. nedelja med letom rožnovenska nedelja

   Ponedeljek, 5. 10.: sv. Marija Favstina Kowalska, redovnica

   Torek, 6. 10.: sv. Bruno, ustano­vitelj cistercijanov

  Sreda, 7. 10.: Rožnovenska Mati Božja

  Četrtek, 8. 10.: sv. Benedikta, devica, mučenka

   Petek, 9. 10.: sv. Dionizij, škof in tovariši, mučenci

   Sobota, 10. 10.: sv. Danilo (Dani­jel), škof

   Nedelja, 11. 10.: 28. nedelja med letom

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI:

6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH

tudi ob 16.00

CERKVEN PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/