Follow by Email

nedelja, 25. februar 2018

Teden Božje Besede 25. 2. 2018 - 4. 3. 2018



Zadnji odstavek osmega poglavja Pavlovega pisma Rimljanom nosi naslov Hvalnica Božji ljubezni. Po­tem, ko jim oriše slavo, ki jih čaka zaradi Kristusovega trpljenja in odrešenja, jim želi na raz­lične načine pokazati in jih spomniti na to, kako zelo jih Bog ljubi. Niko­gar ni, ki bi jim mogel kaj hudega prizadejati, kajti: »Če je Bog za nas, kdo je zo­per nas?« Bog se nikoli, tudi v težkih trenutkih, ne obrne proti človeku, vedno je na njegovi stra­ni. O tem govori že psalmist v Sta­ri zavezi: »Gospod je na moji strani, ne bom se bal nikogar, kaj mi more storiti človek?« in: »Gospod je moja luč in moja rešitev, koga bi se moral bati? Gospod je varuh mojega življe­nja, pred kom bi moral trepetati?« (prim. Ps 119 in 27). Na svoje vprašanje Pavel sam odgo­varja, da Bog zaradi nas celo lastne­ mu Sinu ni prizanesel, ampak ga je dal za nas vse. Kdorkoli bi morda še kdaj podvomil v Božjo naklonjenost in ljubezen do nas, se temu dokazu preprosto ne more upirati. Kajti če je dal za nas svojega sina, potem ni stvari, ki bi nam jo lahko odrekel. Zato nadaljuje: »Kako nam torej ne bo z njim tudi vse­ga podaril?« Čeprav bi se Pavel tu lahko ustavil, pa z »dokazovanjem« svo­jo trditev še stopnjuje, ko se sprašuje, kdo bi poslej še lahko obtoževal in obsojal Božje izvoljence? Njegov odgovor ima tri stopnje, ki razodevajo stop­njevanje Kristusovega poveličanja. Prva stopnja je, da je Kristus Jezus umrl za nas; druga, da je vstal od mrtvih in sedi na Božji desnici, tre­tji poudarek pa je, da Kristus po­sreduje oz. prosi za^ nas. Jezusovo odrešenjsko delovanje se namreč nadaljuje s tem, ko za nas posredu­je in se zavzema pri Bogu v nebesih.
Roman Starc
Da bi lahko razumeli lepoto evharističnega slavja, začnimo z enim iz­med zelo preprostih vidikov:

maša je molitev: najvišja, najbolj plemenita in obenem najbolj konkretna molitev. Je srečanje v ljubezni z Bogom po nje­govi besedi ter po Jezusovem telesu in krvi.
Kaj pa je pravzaprav molitev? Je predvsem pogovor, osebni odnos z Bogom. Človek je bil ustvarjen kot bitje, ki je v osebnem odnosu z Bogom, ki najde svojo polno ure­sničitev samo v srečanju s svojim Stvarnikom.
Prva Mojzesova knjiga pravi, da je bil človek ustvarjen po Božji podobi in sličnosti, po Bogu, ki je Oče in Sin in Sveti Duh. Iz tega lahko razumemo, da smo bili vsi ustvarjeni za to, da vstopimo v po­poln odnos ljubezni, ki je v stal­nem dajanju in prejemanju. Ko Mojzes pred gorečim grmom prej­me Božji klic, ga vpraša po njego­vem imenu. In Bog odgovori: »Jaz sem, ki sem.« Ta izraz izraža nav­zočnost in naklonjenost. Ko Kri­stus kliče svoje učence, jih kliče zato, da bi bili z Njim. Največja milost je doživeti, da je maša, evharistija privilegirani trenutek, ko smo z Jezusom in po njem z Bo­gom in brati.
Moliti pa pomeni znati ostati tudi v tišini, v tišini z Jezusom. V po­govorih namreč obstajajo tudi tre­nutki tišine. Zato je pomembno, da pridemo k maši že nekaj minut prej ne zato, da med seboj klepeta­mo, pač pa da se v srcu umirimo in se v tišini pripravimo na srečanje z Jezusom. Tišina je zato zelo po­membna.
Iz skrivnostne tišine z Bogom pri­vre njegova Beseda, ki odmeva v našem srcu. Jezus sam nas je na­učil, kako je zares mogoče biti z Očetom, in nam to pokazal z moli­tvijo. Evangeliji prikazujejo, kako se večkrat umakne na samotne kraje, da bi molil. Ko učenci vidijo njegov tesen odnos z Očetom, za­čutijo željo, da bi bili tega deležni tudi sami, in ga prosijo: »Gospod, nauči nas moliti.« Jezus odgovori, da je najprej potrebno v molitvi znati reči »Oče«. Če nisem zmo­žen Bogu reči Oče, potem nisem sposoben moliti.
Najprej pa je treba biti ponižen, pred Bogom priznati, da smo otroci in mu zaupati. Da bi vsto­pili v Božje kraljestvo, je nuj­no, da postanemo kakor otroci. Otroci, ki znajo zaupati in vedo, da nekdo skrbi zanje. To je prva drža: zaupanje in zaupljivost, saj veš, da se te Bog spominja in zate skrbi.

Pustiti se presenetiti

Druga lastnost, ki je prav tako la­stna otrokom, pa je »pustiti se pre­senetiti«. Otrok vedno zastavlja na tisoče vprašanj, saj želi odkriti svet. Čudi se tudi nad majhnimi stvarmi, saj je zanj vse novo. Da bi lahko vstopili v Božje kraljestvo, si moramo dopustiti čudenje. Ali se v svojem odnosu z Gospodom, v molitvi čudimo? Ali dopustimo, da nas Bog preseneti? Kajti Bog je Bog presenečenj. Srečanje z Go­spodom je namreč vedno živo sre­čanje, saj ne gremo v muzej, am­pak k maši, da se pri njej »v živo« srečamo z njim.
MePZ Ignacij Hladnik iz Tržiča bo v soboto, 3. marca, ob 19.30 v stol­nici izvedel Requiem norveškega skladatelja Iverja Kleiveja. Delo je nastajalo v obdobju od leta 1997 do 2002. V tem času se je zgodilo več tragičnih dogodkov, tako da je Requiem posvečen skladateljevemu mrtvemu sinu Alexandru, žrtvam terorističnega napada 11. septem­bra 2001 in vsem vojakom, ki se iz vojne vrnejo v krsti. Leta 2006 se je odločil, da bo napisal Requiem še za orgle, zbor in dva solista. Tru­dil se je napisati čudovito glasbo v spomin na draga izgubljena življe­nja. Glasba temelji na melodiji iz 13. stoletja, latinsko besedilo pa se prepleta z norveškim. Lepo vablje­ni, da ji prisluhnete.
    V četrtek, 22. 2., je pri večerni sveti maši ob 18.30 imel drugi po­stni govor nadškof msgr. Stanislav Zore.
Ker je to četrtek pred prvim pet­kom, bo po maši še molitev pred
Najsvetejšim za nove duhovne po­klice in svetost duhovnikov ter posvetitev Srcu Jezusovemu.
    V petek, 2. 3., bo ob 8.30 moli­tev križevega pota, ob 15.00 pa ura Božjega usmiljenja in po njej sveta maša. Tudi po večerni sveti maši bomo molili križev pot.
    V soboto, 3. 3., bo ob 8.30 mo­litev pred Najsvetejšim in posve­titev Srcu Marijinemu, zvečer ob 19.30 pa bodo pevci MePZ Ignacij Hladnik izvajali Requiem sklada­telja Iverja Kleiveja.
    Ponedeljek, 26. 2.: sv. Aleksan­der, škof
    Torek, 27. 2.: sv. Gabrijel Žalo­stne Matere Božje, redovnik
    Sreda, 28. 2: sv. Roman, opat
    Četrtek, 1. 3.: sv. Albin (Zorko), škof
    Petek, 2. 3.: sv. Neža Praška, klarisa, opatinja
    Sobota, 3. 3.: sv. Kunigunda, kraljica
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
»Dobri Bog, usmiljen si do vseh stvari. Zaradi naše pokore nam odpuščaš grehe in nam prizanašaš.« (Mdr 11,24-25.17)
Lepo vabljeni k sveti maši s postnimi govori naših škofov, ki bodo vsak četrtek ob 18.30. 1. 3.: prošt Jožef Lap
(škofje bodo »ad limina«) 8. 3.: škof msgr. dr. Anton Jamnik 15. 3.: škof msgr. dr. Anton Jamnik 22. 3.: škof msgr. dr. Franci Šuštar
»O pridite, stvari, kaj, glejte, se godi: edini Božji Sin strašno za nas trpi.«
bo v stolnici vsak petek ob 8.30 in po sveti maši ob 18.30 ter ob nedeljah ob 15.30. Lepo vabljeni! Križev pot v petek, 9. marca, zvečer, bodo pripravili člani ŽPS.
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30. Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00.
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.