Follow by Email

sobota, 26. januar 2019

Teden Božje Besede 27.1.2019- 3.2.2019


Potem, ko Pavel spregovori o različnih darovih in karizmah, ki jih Gospod deli v svoji Cerkvi ter poudari, da imajo kljub raz­ličnosti »istega Duha«, to­krat to podkrepi s podobo o telesu in njegovih udih. Enotnost v raznolikosti in raznolikost v enotnosti tako primerja enotnosti člo­veškega telesa: »Vsi telesni udje so eno telo«, pri čemer je vir in počelo te »enosti« (enotnosti) v Svetem Duhu: »V enem Duhu smo bili namreč mi vsi krščeni v eno telo... in vsi smo pili enega Duha«. V tem lahko vidimo tudi podobi krsta in evharistije, ki kristjana vcepita v enotnost Cerkve. Podoba s katero Pavel razloži svoj nauk, je sama po sebi tako zgovor­na, da ne potrebuje kakšne posebne razlage. Bolj pomembno je dejstvo, zaradi katerega se mu zdi potrebno, da na tako »obširen« in nedvoumen način spregovori o tem vprašanju.

V cerkvenem občestvu v Korintu so se namreč morali nekateri počutiti »drugorazredne«, ker niso imeli do­ločenih karizem in darov, s katerimi so se drugi najbrž pretirano po­našali. Zaradi tega občutka manjvrednosti so se čuti­li prezrte oz. izrinjene iz občestva in po vsej verje­tnosti so jim tudi »obdarovanci« morali večkrat vzbujati tak občutek. Najhujše, kar lahko prizadene neko skupnost, je ravno ta greh raz­dvojenosti, ki pa ga je Kristus »razga­lil«, ko je v Cerkev vpeljal novo vre­dnotenje in dostojanstvo oseb. Tako kot ni več »ne Grka ne Juda, ne obre­zanega ne neobrezanega, ne sužnja ne svobodnega« kakor pouči Kološane, tako ni več 'potrebnega in nepotreb­nega', pač pa smo vsi enako pomemb­ni in častivredni. Zato med nami ne sme biti razprtij in neenakosti, pač pa smo dolžni »enako skrbeti drug za drugega«.
Roman Starc
Vandalizem v stolnici. Kolikor mi je znano, so se s to težavo spopadali že vsi moji predhodniki, kar pa ne pomeni, da se proti temu »ne spla­ča« truditi. Žal se vedno znova po­javi kdo, ki želi uničiti vse lepo, kar nam uspe uresničiti ali za kar si prizadevamo. Tako se zadnje čase pojavlja v stolnici nekdo, ki z no­žem reže oltarne prte, spravil pa se je tudi nad oglasno desko. Vse obi­skovalce stolnice zato prosim, da ste posebej pozorni na kakšno »ne­navadno« obnašanje in na to opozo­rite mene ali mežnarja. Škodo smo prijavili policiji, tako, da bodo lah­ko ukrepali, ko bomo odkrili kdo to je. Hvaležni vam bomo za kakr­šnokoli pomoč pri tem, da ga odkri­jemo ter zavarujemo lepote in dra­gocenosti naše stolnice. Tudi zaradi lažjega nadzora vas prosim, da do­brohotno sprejmete različne »ome­jitve«: pregrajevalne vrvi in obča­sno zaklenjena glavna vrata. Žal so že daleč časi, ko je Charles Nodier, francoski pisatelj in urednik gla­snika Ilirskih provinc zapisal: »Ta narod bil je najlepša družba dobrih ljudi, kar jih je Bog na zemljo zasa­dil ... Ljudje, ki so več let v Ljublja­ni živeli, se ne spominjajo, da bi bili kdaj slišali o kakem zločinu. Dežel­ni jezik nima niti izraza za zločine.«

JEZUSOVO DAROVANJE SVEČNICA

Prvotni praznik »Marijinega očiščeva­nja«, kasneje »Jezusovega darovanja«, danes poznamo
predvsem pod imenom svečnica, ker se na ta dan po naših cer­kvah blagoslavljajo sveče, ki jih verni­ki odnesejo na svoje domove. Ta staro­davni bogoslužni običaj se naslanja na besede, ki jih je ob detetu Jezusu izrekel starček Simeon, ko ga je imenoval »luč v razsvetljenje narodov«. Pomen tega obreda lepo oriše prošnja pri blagoslovu sveč: ». kakor te luči, z vidnim ognjem prižgane, preganjajo nočne temine, tako naj bodo tudi naša srca razsvetlje­na z nevidnim ognjem, to je, z lučjo Sve­tega Duha...«
»Božja mati in vedno Devica je v svojem naročju prinesla v tempelj Jezusa, luč sveta, in ga približala ti­stim, ki so sedeli v senci teme. Mi pa razsvetljeni od te luči držimo v rokah luči, ki svetijo vsem okoli nas, in hitimo naproti njemu, ki je prava luč. Z mislijo na to skrivnost stopimo zdaj v vrsto in nosimo v ro­kah luči, da pokažemo svojo vero v to, da nas je razsvetlila Božja luč. Svetloba teh luči je podoba Božje svetlobe, ki jo oznanjamo. Bratje in sestre, dajmo se od nje razsvetli­ti, vse naj nas razžari! Nihče naj se ne izmakne njenemu sijaju, nihče naj se ji ne umakne in tava v temi. Stopimo naprej po svetli poti v žaru in sijaju vedno bliže k njemu, ki je večna luč. S starčkom Simeonom sprejmimo to večno izžarevajočo luč. Z vsem srcem zapojmo hvalni­co Bogu Očetu, od katerega je ta luč od luči, da nas je rešil teme in nas vse razsvetlil.« (sveti Sofronij)
Besedo o tem, kakšne slovesnosti so se odvijale ob posvetitvi stolnice, prepusti­mo kar kronistu in zgodovinarju Jane­zu Gregorju Dolničarju: »Ko so sveti­šče, kot smo doslej videli, dozidali in izvršili do vrha zvonikov, je do­ločil knez krajevni ordinarij, naj se opravi posvetitev tega svetišča po starem obredu prav posebno slo­vesno v trajni spomin zanamcem; opravilo naj v čast Bogu, Najboljše­mu in Najvišjemu, poteka kar mo­goče slovesno celih osem dni. Začetek slovesnosti je bil v začetku aprila določen za 8. maj leta 1707, da bi se držali hvalevredne stare usta­nove. Medtem niso opustili ničesar, kar bi moglo povečati pobožnost ali sijaj pripravljajoče se slovesnosti. V Augsburgu so naročili kovati ko­vance ali spominske svetinje, stene svete stavbe so olepšali in nanje pri­trdili 12 pozlačenih bronastih križev, postavili so marmorirane od­prte lope za govornike, na pevskem koru so napravili nove sedeže, ol­tarje so lično okrasili, in da bi hkra­ti z zunanjo pobožnostjo še bolj ble­stelo tudi načrtovano praznovanje, se je zdelo prav kar najvdaneje povabiti premilostnega cesarja Jožefa I. kot deželnega kneza in nasledni­ka predarežljivega ustanovitelja, milostno cesarico Amalijo in milo­stno cesarico vdovo Eleonoro s pi­smi, ki jih je poslala posebna pisar­na. Vabila so poslali tudi številnim pomembnim knezom, škofovskim in svetnim, posebej knezu Salmu, vrhovnemu načelniku dvora, nad­škofu v Pragi, koadjutorju salzburške nadškofije, brižinskemu, dunajskemu, lavantinskemu, sekovskemu in hiemseejskemu škofu, namestniku njegovega veličanstva v Gradcu, predsedniku dvorne ko­more in predsedniku dvornega sve­ta ter koroškemu kastelanu, doma pa slavnim kranjskim stanovom. Škofijski urad je razglasil prazno­vanje tudi župnikom in komisar­jem celotne ljubljanske škofije, bli­žnje pa so povabili k slovesnosti in jo prebivalcem Ljubljane 1. maja oznanili s prižnic.«
  Ponedeljek, 28.1.: sv. Tomaž Akvinski, duhovnik, cerkveni uči­telj
  Sreda, 30.1.: sv. Hijacinta Mariscotti, tretjerednica
  Četrtek, 31.1.: sv. Janez Bosko, ustanovitelj salezijancev
  V četrtek, 31.1., bo po večerni sveti maši molitev pred Najsvetej­šim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.
  V petek, 1.2., bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Jezusovemu, ob 15. 00 pa ura Božjega usmiljenja in po njej sveta maša.
ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu. Sveto mašo ob 18.30 bo daroval škof dr. Franc Šuštar. Pri vseh ma­šah bo blagoslov sveč.
  V petek, 8.2., bo ob 10.00 sveta maša za vse žive in pokojne ume­tnike in ljubitelje kulture. Daro­val jo bo nadškof msgr. Stanislav Zore.

MISEL TEDNA

Papež Frančišek v poslanici za 34. svetovni dan mladih v Panami: »Postaviti se v služenje bližnjemu, ne pomeni samo biti pripravljeni za delo­vanje. Potrebno se je postaviti tudi v di­alog z Bogom z držo poslušanja, kakor je to storila Marija. Ona je prisluhnila temu, kar ji je rekel angel in zatem od­govorila. Iz tega odnosa z Bogom v tiši­ni srca odkrijemo svojo identiteto ter po­klic, h kateremu nas Gospod kliče, ki pa se lahko izrazi v različnih oblikah: v poročenosti, v posvečenem življenju, v duhovništvu... Nikoli sebičnosti. Ne obsta­ja poklicanost k sebičnosti. Vsi ti poklici so načini hoje za Jezusom. Pomembno je odkriti, kaj Gospod pričakuje od nas ter imeti pogum za reči »da«. Marija je bila srečna žena, saj je bila ve­likodušna pred Bogom ter se tako odpr­la za načrt, ki jo je imel zanjo. Predlo­gi Boga za nas, kakor je bil ta, ki ga je imel za Marijo, niso zato, da ugasnejo sanje, temveč da prebudijo želje in sto­rijo tako, da bo naše življenje obrodilo sadove, privabilo številne nasmehe ter razveselilo številna srca. Dati pritrdilni odgovor Bogu je prvi korak za biti sreč­ni ter osrečevati druge osebe. Dragi mladi, imejte pogum, da vsak vstopi v svojo notranjost ter vpraša Boga: 'Kaj hočeš od mene?' Pustite, da vam Gospod spregovori in videli boste, da se bo vaše življenje spremenilo ter napolnilo z veseljem.«

Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30


Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ Stolnica Ljubljana TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

sobota, 12. januar 2019

Teden Božje Besede 13.1.2019 - 20.1.2019


Drugo berilo nam tokrat predstavi prvi del Petrovega govora v Kornelijevi hiši. Dogodek Kornelijevega spreobrnjenja je bil zelo pomemben za prvo Cerkev, zato mu Apostol­ska dela posvečajo velik poudarek, pa tudi Petro­vemu govoru, ki ga je imel. Dotlej je bil namreč evangelij oznanjen le Judom, zdaj pa Bog po­šilja Petra med pogane, ki se obrača nanje in v ospredje postavi odrešenjsko delovanje Jezusa iz Nazareta. Govor začenja z opogumljajočo mi­slijo, da »Bog ne gleda na osebo«. To so sicer Jezusu priznali tudi njego­vi nasprotniki, Petrove besede pa imajo tu še globljo, mesijansko raz­sežnost. Ko Bog ponuja človeku rešenje, se ne meni za mnenje ljudi. Nič ga ne zanima človekov spol, na­rodnost ali družbeni položaj, »temveč mu je v vsakem narodu všeč ti­sti, ki se ga boji in pravično ravna«.

Bog ponuja rešitev vsem ljudem in vsak človek mu lahko ugaja, če ga le prizna in iskreno išče dobroto in pravičnost. Res je, da je Bog najprej »Izraelovim sinovom poslal be­sedo in jim sporočil evange­lij«, kar pa ne pomeni, da je izključno njihova last, kakor so najprej mislili. Jezus je namreč že apo­stolom naročil, naj bodo njegove priče do skrajnih mej sveta, saj je on »Gospod vsega«.
V nadaljevanju govora v skrčeni obliki oriše Jezusovo osebnost, pri čemer ima Janezov krst pomembno vlogo. Peter poudari, kako je tu Je­zusa »Bog mazilil s Svetim Duhom in z močjo« ter oriše njegova dela z namenom, da bi se čimbolj približal miselnosti nejudovskega poslušal­ca. Jezus je namreč tisti, ki s svojimi dobrimi deli prinaša rešitev tistim, »ki so bili pod hudičevo oblastjo«; s tem pa daje upanje vsem, ki so hre­peneli po odrešenju.
Roman Starc
Nekateri dogodki v preteklem letu se »zrcalijo« tudi v številkah:
Krsti: V stolnici je bilo krščenih 9 otrok in en odrasel katehumen. Med otroki je bilo 5 fantov in 4 de­klice, vsi so bili krščeni v prvem letu življenja. Šest jih je bilo iz cer­kvenih zakonov, trije pa iz izvenza­konske skupnosti.
Prvo sveto obhajilo: K prvemu sve­temu obhajilu so 10. junija pristopi­li štirje osnovnošolci, trije fantje in ena deklica.
Sveta birma: Zakrament svete bir­me so na velikonočno vigilijo, 31. marca, prejeli trije odrasli katehumeni.
Poroke: Cerkveni zakon so v stolni­ci sklenili štirje pari. Pogrebi: Cerkveno smo na Ža­lah pokopali dve naši faranki s Ciril-Metodovega trga. Obe sta pred smrtjo prejeli vse zakramente za umirajoče.
Nedeljniki: Število nedeljnikov počasi upada (vendar povprečja iz leta v leto precej nihajo). Pri obeh štetjih, spomladanskem in jesen­skem, smo jih našteli nekaj čez 800. Pozna se tudi precejšen upad obiska pri delavniških svetih mašah. Ob­hajil je bilo razdeljenih približno 50.000.
Verouk: obiskuje ga 12 otrok, od tega je polovica bodočih birmancev.
Sobota, 6.1.: Srebrni jubilej ško­fovskega posvečenja upokojenega nadškofa msgr. Alojza Urana.
Nedelja, 7.1.: Podelitev služb bral­cev in mašnih pomočnikov bogoslovcem prvega in tretjega letnika.
Nedelja, 28.1.: Maša po vzhodnem obredu liturgija sv. Janeza Zlatoustega.
Četrtek, 8.2.: Sveta maša za vse lju­bitelje umetnosti in kulture.
Ponedeljek, 5.3.: Sveta maša ob zunanji slovesnosti praznovanja sv. Tomaža Akvinskega, zavetnika Teološke fakultete.
Sobota, 17.3.: Sveta maša za sode­lavce škofijske in župnijskih Karitas.
Petek, 23.3.: Sveta maša in sreča­nje starejših in bolnih.
Četrtek, 24.5.: Župnijsko romanje k Mariji Pomagaj na Brezje, v Rado­vljico, Tržič in Lom pod Storžičem.
Torek, 29.5.: Celodnevno češčenje ob godu sv. Maksima Emonskega.
Sreda, 30.5.: Ulični misijon pred stolnico in molitev v stolnici: bogoslovci, Emanuel in Živi kamni.
Četrtek, 7.6.: Sveta maša za člane Malteškega viteškega reda.
Nedelja, 10.6.: Slovesnost prvega svetega obhajila.
Sobota, 16.6.: Romanje članov žu­pnijskega pastoralnega sveta in nji­hovih družin.
Sreda, 20.6.-četrtek, 21.6.: 24-urna molitev pred Najsvetejšim za do­movino.
Četrtek, 21.6.: Sveta maša za domo­vino in 25. obletnica ustanovitve Slovenske škofovske konference.
Petek, 29.6.: Mašniško posvečenje petih novih duhovnikov.
Sobota, 7.7.: Sveta maša in moli­tvena ura ob obletnici smrti Bož­jega služabnika nadškofa Antona Vovka.
Sobota, 7.7.: Sveta maša ob zaključ­ku oboroženih spopadov v vojni za Slovenijo.
Torek, 21.8.: Sveta maša in preda­vanje za žrtve vseh totalitarnih re­žimov.
Sreda, 26.9.: Sveta maša ob sreča­nju rektorjev evropskih Marijinih narodnih svetišč.
Ponedeljek, 8.10.: Sveta maša ob začetku akademskega leta.
Sreda, 10.10.: »Rdeča maša« za pravnike ob začetku sodnega obdo­bja.
Sobota, 13.10.: Pogrebna sveta maša za grofico Livijo Barbo von und zu Waxenstein. Nedelja, 18.11.: Sveta maša za žr­tve prometnih nesreč in njihove svojce; zavod Varna pot.
Ponedeljek, 26.11.: Somaševanje slovenskih škofov in njihovih go­stov ob rednem zasedanju Sloven­ske škofovske konference.
Četrtek, 6.12.: Celodnevno češčenje ob godu sv. Miklavža.
Sobota, 8.12.: Akademija v čast Brezmadežni; bogoslovci.
Nedelja, 9.12.: Miklavževa nedelja, podelitev Svetih pisem katehumenom.
Nedelja, 16.12.: Sveta maša za bla­goslov družin, srečanje klekljaric.
Petek, 21.12.: Sveta maša za domo­vino.

Predavanja v okviru stolniških večerov v organizaciji Sveta katoliških izobražen­cev in stolne župnije:

Četrtek, 18.1.: Predstavitev knjige Andrijana Laha, Slovenske pisate­ljice in pisatelji v komunističnih zaporih.
Četrtek, 15.2.: Predavanje Milanke Dragar o bl. Alojziju Grozdetu.
Četrtek, 15.3.: Sveta maša za + An­tona Drobniča in pogovor o njem.
Četrtek, 19.4.: Okrogla miza z na­slovom Cankar in neomarksistična levica na Slovenskem. Gosta: Prof. Igor Grdina in Janko Prunk.
Četrtek, 17.5.: Predstavitev knjige Milanke Dragar, Dediščina molka ter Boštjana M. Turka, Kota 101.
Četrtek, 18.10.: Pogovor z vrhov­nim sodnikom Janom Zobcem o stanju pravosodja v Sloveniji da­nes.
Četrtek, 15.11.: Predavanje Roma­na Starca, Svetniki in naši svetni­ški kandidati.
Ponedeljek, 17.12.: Predavanje prof. dr. Jožeta Muhoviča o moder­ni sakralni umetnosti.

Koncerti v stolnici:

Nedelja, 7.1.: Dekliški zbor Bo­deča Neža iz Prosvetnega društva Vrh sv. Mihaela v goriškem zamej­stvu.
Torek, 16.1.: Koncert slušateljev orglarske šole v Ljubljani.
Nedelja, 28.1.: Revija dekanijskih pevskih zborov v cerkvi sv. Petra.
Sobota, 3.3.: Iver Kleive, Requiem, koncert za zbor, soliste in orgle, MePZ Ignacij Hladnik iz Tržiča.
Sobota, 26.5.: Koncert zbora Con Biro iz ZDA ter vokalne skupine BeJazzy.
Ponedeljek, 4.6.: Koncert meša­nega cerkvenega zbora iz župnije Saltsjobaden na Švedskem.
Petek, 6.7.: Koncert mladih glasbe­nikov iz šole Leys iz Cambridgea v Veliki Britaniji.
Četrtek, 19.7.: Koncert zbora uni­verze v Leuvenu v Belgiji.
Torek, 21.8.: Koncert glasbenikov iz St. Petersburga, Vasilija Meljnikovega (violina) in Irine Rozanova (orgle) ter sopranistke Pie Brodnik.
Sobota, 25.8.: Koncert zbora »Maria Immacolata« iz Galla (Italija) ter MePZ dr. France Prešeren iz Žirovni­ce.
Sreda, 5.9.: Koncert »Podari nam mir« Akademskega pevskega zbo­ra Zittau/Gorlitz iz Nemčije.
Sobota, 15.9.: Koncert zbora Imperial College Chamber Choir iz Lon­dona.
Nedelja, 16.9.: Pri maši ob 9.00 so­deluje zbor iz Gradca.
Sobota, 13.10.: Koncert zbora iz Mendoze v Argentini in APZ Fran­ce Prešeren iz Kranja.
Nedelja, 28.10.: Koncert pevskega zbora Calypso iz Madžarske.
Nedelja, 18.11.: Koncert duhovne glasbe klape Žrnovnica iz Splita.
Nedelja, 13.1.: Jezusov krst Ponedeljek, 14.1.: sv. Odon, prior v Jurkloštru
Torek, 15.1.: sv. Absalom, koprski škof
Sreda, 16.1.: sv. Honorat, škof Četrtek, 17.1.: sv. Anton (Zvonko), puščavnik, opat
Petek, 18.1.: sv. Marjeta Ogrska, kneginja
Sobota, 19.1.: sv. Makarij Aleksandrijski, opat
Papež Frančišek v nagovoru na pra­znik Svetih treh kraljev: »Tudi mi se v tišini svojega srca pusti­mo razsvetliti luči, ki prihaja iz Betlehema. Ne dovolimo svojim strahovom, da nam zaprejo srce, temveč imejmo pogum odpreti se tej skromni in nevsi­ljivi luči. Tedaj bomo kot modri začutili »silno veselje«, ki ga ne bomo mogli za­držati zase. Naj nas na tej poti podpira Devica Marija, zvezda, ki nas vodi k Je­zusu in mati, ki pokaže Jezusa modrim in vsem, ki se mu približajo.« Vir: https://
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/