sobota, 11. maj 2024

TEDEN BOŽJE BESEDE 12. 5. 2024 - 19. 5. 2024

7. VELIKONOČNA NEDELJA

Tudi neuspehi so del našega bivanja. Včasih nas zavedejo čustva, dostikrat odpove volja, premalo se poznamo ali pa preveč zanašamo nase. Nekako desetina teh, ki so prišli v semenišče, je uvidela, da to ni njihova pot. To je nekaj naravnega in hvala Bogu za tako soočenje in odkrivanje resnice v sebi. Bolj boleče so zgodbe ljudi, ki so zaobljube v Gospodu izpovedali, pa jim ni uspelo v njih živeti.

A tudi teh nimamo pravice obsojati, čeprav je zaobljuba sveta stvar; je pa zadeva med Bogom in tistim človekom, čeprav je v vsaki zajet tudi odnos do Cerkve. Najbolj boleča je gotovo videti Judova nezvestoba in Jezusu je bilo zaradi nje hudo.

Pa je tudi njemu dejal: »Prijatelj.« In Peter zdaj preprosto pravi: »Njegovo mesto naj prevzame nekdo drug.« Tudi Pavel bo moral zapisati: »Dema me je zapustil, ker je vzljubil ta svet.« Le toliko, da so vedeli, pa povsem brez obsojanja. Že mnogim, ki so druge obsojali, se je zgodilo, da so kmalu kaj zelo podobnega doživeli od tistih, ki so jih imeli radi. In taka doživetja so huda vaja za ponižnost.

S tem seveda ne pravi mo, da prelomljene obljube enačimo z zvestim in požrtvovalnim služenjem. Bolj pomembno je, da duhovne darove tako cenimo, da nam bo zvestoba vsaki obljubi sveta, pa da radi segamo po sredstvih, ki nam jo pomagajo ohranjati.

Bog je vedno zvest v svoji ljubezni, ne more iz sebe. In naša zvestoba je odgovor na to. Ko bi jo razumeli le kot vztrajanje v dani obljubi in že krst je velika življenjska obljuba -, bi zanjo zadostovalo izpolnjevanje stanovskih in poklicnih dolžnosti. A ta zvestoba je hladna, ne ogreje srca.

Kar pretresljiva je beseda, ki jo je Janez zapisal v svojem pismu: »Če nas je Bog tako ljubil, smo tudi mi dolžni ljubiti.« Tu je srž in os duhovnega poklica. Ne najprej pastoralno in misijonsko poslanstvo ter usposabljanje zanj.

Stara zaveza zvestobo večkrat imenuje pokorščina, Nova zaveza pa govori o ljubezni. Zvestoba varuje ljubezen in ljubezen navdihuje zvestobo. Ob tem spoznanju je mala Terezija vzkliknila, da je vendarle našla bistvo svojega poklica, da hoče biti ljubezen v srcu Cerkve.

Anton Slabe

LETO 2024 LETO MOLITVE

Deseta kateheza papeža Frančiška: Molitev psalmov prvi del

Knjiga psalmov nas prek izkušnje pogovora z Bogom uči, kako »je treba moliti«. V psalmih najdemo vsa človeška izkustva, ki zaznamujejo naše življenje: veselje, bolečine, žalost, dvome, upanja in grenkobe. Vsak psalm je tako ubran, da ga lahko molijo ljudje vseh stanj in vseh starosti. S ponavljanjem branja psalmov se naučimo jezika molitve.

Bog je namreč s svojim Duhom navdihnil psalme v srcih kralja Davida in drugih molivcev, da bi človeka naučil, kako ga hvaliti, kako se mu zahvaljevati in ga prositi, kako ga klicati v veselju in žalosti, kako pripovedovati o njegovih čudovitih delih. Psalmi so torej Božja beseda, ki jo ljudje uporabljamo za pogovor z Njim.

Psalmi niso besedila, nastala za mizo, ampak so prošnje, pogosto dramatične, ki izvirajo iz žive izkušnje. Da bi jih molili, je dovolj, da smo to, kar smo, da se pri molitvi ne pretvarjamo, pač pa stopamo pred Gospoda takšni, kakršni smo. V psalmih slišimo glasove molivcev iz mesa in kosti, katerih življenje je, tako kot življenje vseh nas, polno problemov, naporov, negotovosti.

Psalmist trpljenju ne oporeka; ve, da to spada k življenju, a ga preoblikuje v vprašanje. Gre za vprašanje, ki je kot nenehen krik, vprašanje, ki ga velikokrat ponavljamo: »Do kdaj, Gospod? Do kdaj?« Vsaka bolečina kliče po osvoboditvi, vsaka solza kliče po tolažbi, vsaka rana čaka na ozdravitev, vsaka žaljivka na odpuščanje.

»Do kdaj, Gospod, bom moral to trpeti? Usliši me, Gospod!« Z nenehnim postavljanjem takšnih vprašanj nas psalmi učijo, da ne smemo postati odvisni od bolečine, in nas opominjajo, da življenje ni odrešeno, če ni ozdravljeno. Na tem svetu trpijo vsi: ne glede na to, ali verjamejo v Boga ali ga zavračajo. V Psalmih pa bolečina postane vez, odnos: klic na pomoč, ki čaka na poslušalca. Ne more ostati brez smisla, brez cilja.

Vse bolečine ljudi so za Boga svete. Pred Bogom nismo neznanci ali številke. Smo obrazi in srca, pozna nas drugega za drugim, po imenu. V psalmih najdemo odgovor. Vemo, da čeprav so vsa človeška vrata zapahnjena, so Božja vrata odprta. Čeprav bi nas ves svet obsojal, je v Bogu rešitev. »Gospod posluša.« Včasih je med molitvijo dovolj, da se tega zavedamo. Problemi se ne rešijo vedno. Kdor moli, ne goji praznih upov: ve, da toliko življenjskih vprašanj ostaja nerešenih, brez izhoda; trpljenje nas bo spremljalo, in ko bomo prestali eno bitko, nas bodo čakale druge. Vendar pa če smo slišani, vse postane znosno.

Najhujše, kar se lahko zgodi, je, da trpimo v zapuščenosti, ne da bi se nas kdo spomnil. Molitev nas rešuje pred tem. Lahko se namreč zgodi, in to pogosto, da ne razumemo Božjih načrtov. Toda naši klici ne ostanejo tu spodaj: dvignejo se k Njemu, ki ima očetovsko srce in ki sam joka za vsakim sinom in hčerjo, ki trpi in umre. Bog je jokal zame, Bog joče zaradi naših bolečin.

»Bog je hotel postati človek,« je dejal duhovni pisatelj, »da bi mogel jokati. Misel, da Jezus v žalosti joka z menoj, je tolažba: pomaga nam iti naprej. Če ostanemo v odnosu z njim, nam življenje ne prihrani trpljenja, se nam pa odpre za veliko obzorje dobrega in se poda na pot proti njegovi izpolnitvi. Pogum, naprej z molitvijo. Jezus je vedno poleg nas.

»PRIDI, PRIDI SVETI DUH«

Pridi, pridi, Sveti Duh,

iz nebes na nas razlij

svoje lúči svetli sij!

V hudem trudu si nam mir,

v vročem dnevu hladen vir

in tolažba v žalosti.

O, ti luč preblažena,

daj, razsvetli srca vsa

zvestih svojih vernikov.

Saj brez tvoje milosti

človek poln je bednosti,

krivdi ne izógne se.

In sedméro vlij darov

v duše svojih vernikov,

saj ti v vsem zaupajo.

Za krepost plačilo daj,

srečno smrt in sveti raj,

v njem veselje vekomaj.

Iz binkoštne slednice

ŠMARNIČNA POBOŽNOST

je v stolnici vsak dan ob 8.30, pri večerni sveti maši ter ob nedeljah ob 15.30. Lepo vabljeni!

DOGODKI PRED NAMI

• V soboto, 18. 5., bo v stolnici ob 20.00 orgelski koncert. Lepo vabljeni!

• V nedeljo, 19. 5., na binkošti, bo ob 9.00 slovesna nadškofova sveta maša, pri kateri bodo štirje naši birmanci prejeli zakrament svete birme. Lepo vabljeni!

GODOVI IN PRAZNIKI

• Nedelja, 12. 5.: 7. velikonočna nedelja

• Ponedeljek, 13. 5.: Fatimska Mati Božja

• Torek, 14. 5.: sv. Bonifacij, mučenec

• Sreda, 15. 5.: sv. Izidor, kmet

• Četrtek, 16. 5.: sv. Janez Nepomuk, duhovnik, mučenec

• Petek, 17. 5.: sv. Jošt, puščavnik

• Sobota, 18. 5.: sv. Janez I., papež, mučenec

• Nedelja, 19. 5.: BINKOŠTI

ROMANJE NA BREZJE

Tudi letos bomo na god Marije Pomagaj, v petek, 24. maja, poromali na Brezje. Prijavite se v kiosku, podrobnosti pa bomo oznanili naknadno.

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30 in ob 18.00: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob prvih sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, ~~16.00~~, 18.30

Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

sobota, 4. maj 2024

TEDEN BOŽJE BESEDE 5. 5. 2024 - 12. 5. 2024

6. VELIKONOČNA NEDELJA

»Tudi jaz sem samo človek.« Najbrž je bilo kar malo smešno videti in Petru je moralo biti zares nerodno, ko je v Cezareji stotnik Kornelij padel pred njim na kolena. V svoji naravni pobožnosti je v njem videl Božjega poslanca. In Peter je to tudi bil; prinesel je dar odrešenja in veselje posvečenja njegovi hiši; Sveti Duh se je razživel v vsej njegovi družini. Nekateri bodo Petra zaradi tega hudo kritizirali, drugi se bodo z njim veselili, da je pot odrešenja odprta tudi poganom.

Vprašanje ozkosti ali širine duha. Pravi odnos do papeža in z njim skupaj tudi do škofov je eden temeljev edinosti Cerkve, ker je sprejemanje njene apostolskosti. In prav papež je varuh te edinosti, zato Peter razlaga svojo odločitev vsej skupnosti ter pojasnjuje, da to ni bila njegova ideja, ampak Božji navdih. Ima pa ta edinost dvojni obraz.

Čas bo pokazal, kako zelo je to res. Posebej papež sv. Leon Veliki in škof sv. Avguštin sta o tem govorila: Kot človeka in vernika sva z vami brata, vam enaka, kot škofa pa sva postavljena za vaša pastirja. Obe veliki resnici Janez v evangeliju potrjuje in za obe je papež prvi, ki ju mora čuvati in oznanjati, vse občestvo Cerkve pa ju v veri sprejema in ohranja.

Prvo je Jezus zajel v besedi: »Vam pa sem razodel vse.« Ta meri na to, da je Jezusova odrešenjska resnica izročena zboru škofov; ena njihovih največjih odgovornosti je, da skrbijo za čistost in celotnost nauka vere. O resnici ne moremo odločati, le iščemo jo in poskušamo čim bolje razumeti.

Vse oznanjevalno delo v Cerkvi je temu namenjeno. Druga: »Ostanite v moji ljubezni« pa je ustavni zakon Cerkve. Od te ljubezni je odvisno, s kolikim veseljem in zavzetostjo bomo tudi mi vsrkavali Gospodovo besedo in njegovo milost in s kolikim zaupanjem bredli skozi vse vsebine, ki nam jim postavlja življenje tega časa, pa tudi s koliko predanosti bomo ustvarjali skupnost Cerkve, ki s človeško negotovostjo, a v Duhu ravna Petrovo barko proti večnostnim obzorjem.

To se ustvarja v naših občestvih, zato pri vsaki maši molimo tako za papeža kot za domačega škofa, da bi nam bili bratje, učitelji in vodniki.

Anton Slabe

LETO 2024 LETO MOLITVE Osma kateheza: Elijeva molitev

V Svetem pismu se Elija pojavi nenadoma, na skrivnosten način prihaja iz neke majhne, popolnoma

odročne vasi; na koncu pa bo pred očmi učenca Elizeja zapustil prizorišče na ognjenem vozu, ki ga bo odpeljal v nebo (glej 2 Kr 2,11-12). Je torej mož brez natančnega porekla, predvsem pa brez konca ugrabljen je v nebo. Zato so njegovo vrnitev pričakovali pred Mesijevim prihodom; kot nekega predhodnika.

Spisi nam Elija predstavljajo kot moža kristalno čiste vere. Vse življenje bo nepodkupljiv, brezkompromisen mož. Njegov simbol je ogenj, podoba božje očiščevalne moči. On bo prvi, ki bo postavljen na preizkušnjo, in bo ostal zvest. Je zgled za ljudi vseh ver, ki poznajo skušnjave in trpljenje, a nikoli ne popustijo pred idealom, za katerega so rojeni.

Molitev je sok, ki neprestano hrani njegovo življenje. Zato je ena najbolj cenjenih osebnosti v meniškem izročilu, tako da so ga nekateri izbrali za duhovnega očeta Bogu posvečenega življenja. Elija je Božji mož, ki postane zagovornik prvenstva Najvišjega.

Vendar se je tudi on prisiljen soočiti s svojimi slabostmi. Težko je reči, katera izkušnja mu je bolj pomagala: ali poraz lažnih prerokov na gori Karmel ali osuplost, ko je spoznal, da »ni nič boljši od svojih očetov«. V duši tistega, ki moli, je občutek lastne nemoči dragocenejši od trenutkov vznesenosti, ko se zdi, da je življenje polno zmag in uspehov. V molitvi so vedno navzoči trenutki, za katere čutimo, da nas dvigujejo, navdušujejo, in trenutki molitve bolečine, nerodovitnosti, preizkušenj.

Elija je mož kontemplativnega in hkrati dejavnega življenja; zaskrbljen je zaradi dogodkov svojega časa in sposoben se je zoperstaviti kralju in kraljici, potem ko sta ubila Nabota, da bi se lahko polastila njegovega vinograda. Kako zelo tudi danes potrebujemo Elijevega duha, ki nam kaže, da ne sme biti dvoličnosti v življenju tistega, ki moli: tak človek stoji pred Gospodom in gre naproti bratom, h katerim ga pošilja.

Molitev ni zapiranje vase z Gospodom, da bi si zamaskirali dušo, to je hlinjenje molitve. Molitev je soočenje z Bogom in služenje bratom. Preizkus molitve je konkretna ljubezen do bližnjega.

Strani Svetega pisma nam kažejo, kako je tudi Elijeva vera napredovala: tudi on je rasel v molitvi in jo počasi prečistil. Božje obličje je postajalo bolj bleščeče, dokler ni doživel vrhunca v tisti izjemni izkušnji, ko se mu je Bog pokazal na gori Horeb.

Ne pokaže se v silovitem viharju, ne v potresu in ne v uničevalnem ognju, temveč v »šepetu lahnega vetriča«. S tem preprostim znamenjem Bog komunicira z Elijem, ki je na begu, ki je izgubil mir. Bog pride naproti utrujenemu možu, ki je mislil, da mu je spodletelo na vseh ravneh, in s tistim lahnim vetričem, z glasom rahlega šepeta, povrne njegovemu srcu tišino in mir.

To je Elijeva zgodba, a zdi se, da je zapisana za vse nas. So večeri, v katerih se lahko čutimo nekoristne in same. Takrat bo prišla molitev in potrkala na vrata našega srca. Kos Elijevega plašča lahko poberemo vsi, tako kakor je polovico plašča pobral njegov učenec Elizej. In čeprav kaj naredimo narobe ali se čutimo ogrožene in prestrašene, če se z molitvijo vrnemo pred Boga, se bosta kakor po čudežu vrnila tudi vedrina in mir.

»Nenehno razmišljajmo o tem, da je Bog navzoč v vsakem našem dejanju in nas v vsem opazuje. Najhujši sovražnik in edini, ki nam lahko resnično škoduje, smo si mi sami.«

(Sveti Avguštin Roscelli, duhovnik, redovni ustanovitelj)

»NAJ TI BOM NEŽNI RDEČI CVET«

Cvetana Priol

Letošnje šmarnično branje, ki ga bomo prebirali v mesecu maju, je napisal cistercijan p. Branko Petauer iz Stične. Šmarnice nam predstavijo zgled Božje služabnice Cvetane Priol, ki je sebe imenovala »misijonarka na bolniški postelji«.

V zgodbah se srečamo z rastjo njene vere vse od mladih let, milostnega trenutka, ko jo je na duhovnih vajah preplavilo jasno spoznanje, da »Bog je«, do njenega trpljenja in bolezni, ki sta jo vodila do večje bližine z nebeškim Očetom.

Bog je bil vse njeno bogastvo in vsa njena sreča. Tako z vsakdanjim delom, glasbenim udejstvovanjem kot s preizkušnjo bolezni je pričevala o navdušeni hoji za Gospodom in veličini njegove ljubezni. Njen zgled nas tudi danes vabi, da kot posamezniki in kot narod stopimo na pot svetosti sredi sveta, tukaj in zdaj.

Lepo vabljeni k poslušanju in šmarnični pobožnosti!

ŠMARNIČNA POBOŽNOST

bo v stolnici vsak dan ob 8.30, pri večerni sveti maši ter ob nedeljah ob 15.30. Lepo vabljeni!

DOGODKI PRED NAMI

• V nedeljo, 5. 5., bo pri večerni sveti maši ob 18.30 prepeval MePZ Anton Foerster. Lepo vabljeni!

• V sredo, 8. 5., bodo ob 18.00 slovesne večernice pred praznikom Gospodovega vnebohoda. Lepo vabljeni!

• V četrtek, 9. 5., na vnebohod bodo svete maše po prazničnem redu. Večerno sveto mašo ob 18.30 bo daroval gospod nadškof. Ob 19.30 bo koncert Glasba za mir.

GODOVI IN PRAZNIKI

• Nedelja, 5. 5.: 6. velikonočna nedelja

• Ponedeljek, 6. 5.: sv. Dominik Savio, zavetnik ministrantov

• Torek, 7. 5.: sv. Gizela, opatinja

• Sreda, 8. 5.: Obletnica posvetitve ljubljanske stolnice, slovesni praznik

• Četrtek, 9. 5.: Gospodov vnebohod

• Petek, 10. 5.: sv. Janez Avilski, duhovnik, cerkveni učitelj

• Sobota, 11. 5.: sv. Pankracij, mučenec