petek, 2. februar 2018

Teden Božje Besede 4. 2. 2018-11. 2. 2018



Popravilo strehe na zvoniku
V tokratnem odlomku nam apostol Pavel razkriva notranje vzgibe, ki ga priganjajo k oznanjevanju evange­lija in zaradi katerih »nima pravice, da bi se ponašal«. On sam je v resnici najlepši zgled, kaj po meni postaviti Jezusa nad vse, kakor ugotavlja v pismu Filipljanom: »Živeti je zame Kristus in umre­ti dobiček« (Flp 1,21). Kaj­ti šele potem, ko je izgubil vse, kar ga je tako zelo prikle­palo na ta svet (zdravje, dobro plača­na služba, uspešna kariera), je lahko v resnici spoznal Kristusa in postal njegov prepričljiv in goreč oznanjevalec. To, kar mnogim predstavlja ne­srečo, poraz in jih spravlja v obup, je za apostola Pavla vir blagoslova, vese­lja in trajne sreče. Takrat tudi začuti, da je njegova največja in edina nalo­ga oznanjati evangelij, veselo novi­co o Kristusu, zato vzklikne: »Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!«
Ob teh »grozečih« besedah, ki jih obrne nase, je samo en sklep: pravi kristjan je oznanjevalec evangelija ali pa ga ni! Kaj to pomeni in kakšen naj bo pravi oznanjevalec, pa Pavel razloži v na­daljevanju, ko pravi:
- oznanjevanje ni pravica, ampak dolžnost: nihče se torej ne more ponašati in sebe postavljati v ospredje; - oznanjevanje je poslan­stvo, ki nam je zaupano: ne izberemo si ga sami (»ne delam na lastno pobudo«), ni sad naših načrtov in moči;
-  oznanjevalec ne išče in ne pričaku­je plačila: njegovo plačilo je, »da za­stonj oznanja evangelij«;
-  oznanjevalec je v službi drugim: je »služabnik vseh« in mora »vsem po­stati vse«.
Vse, kar torej dela in za kar živi, je zaradi evangelija. Tako Pavel, kaj pa mi? Ali lahko rečemo, da to velja tudi za nas?
Roman Starc
Umetniki za Karitas. Na kulturni pra­znik, 8. februarja, bo ob 11. uri v gale­riji Družina na Krekovem trgu odprtje razstave likovnih del »Umetniki za Karitas«. Razstavo bo odprl gospod nad­škof Stanislav Zore, ki bo pred tem, ob 10. uri, v stolnici daroval sveto mašo za vse ljubitelje umetnosti in kulture. Lepo vabljeni k sveti maši in ogledu razstave! Pastirsko pismo za postni čas. Na za­četku postnega časa nas naši škofje vsa­ko leto nagovorijo s posebnim pismom. Lansko leto so spregovorili o zakra­mentu svetega krsta, letos pa se bodo v prvem delu z naslovom »Po evharistiji postajamo božji domačini« dotakni­li zakramenta svete evharistije, v dru­gem delu pa poudarili, kako pomemben je prenos vere v družini in krščanskem občestvu (»Prenos vere je skrb celotnega občestva«). Pismu boste lahko prisluhnili pri svetih mašah to in naslednjo nedeljo.

Popravilo strehe na zvoniku. 


Močan veter, ki je v decembru prizadel dobršen del Slovenije, tudi Ljubljani ni prizanesel. Skrivil in poškodoval je tudi pločevi­no na desnem zvoniku stolnice. Krovci so nastalo škodo že sanirali, ob tem pa ugo­tovili, da je bakrena pločevina na mno­gih mestih precej porozna in slaba, tako da bo potrebno razmišljati o njeni zame­njavi. V podobnem stanju je tudi kritina kupole, na kar je že večkrat opozarjal tudi moj predhodnik. V bližnji prihodno­sti nas tako čaka kar precej dela, pove­zanega tudi z veliki stroški, tako da ste lahko prepričani, da bo vsak vaš dar pa­metno in koristno uporabljen.

Papež Frančišek je za letošnji sve­tovni dan bolnikov, ki ga obhajamo 11. februarja, na god lurške Mate­re Božje, izbral Jezusove besede, ki jih je s križa izrekel Materi Mariji in učencu Janezu. »'Glej, tvoj sin ... Glej, tvoja mati.' In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi« (Jn 19,26-27). »Te Gospodove besede,« pravi papež, »globoko razsvetlijo skrivnost kri­ža. Ta ne predstavlja tragedije brez upanja, ampak je kraj, kjer je Jezus pokazal svojo slavo in tam zapustil hotenja skrajne ljubezni, ki so posta­la ustanovna pravila krščanske sku­pnosti in življenja vsakega učenca.« Sveti oče v poslanici opiše vlogo Marije in ljubljenega učenca Jane­za: »Neizrekljiva bolečina križa je presunila Marijino dušo, toda ni je ohromila. Nasprotno, zanjo kot Gospodovo Mater se začenja nova pot podaritve. Jezus na križu izraža skrb tako za Cerkev kot za vse člo­veštvo in Marija je poklicana deliti z Njim isto skrb ... Ljubljeni Jezusov učenec pa predstavlja Cerkev, mesijansko ljudstvo, ki mora Marijo pre­poznati za svojo mater. Zato Mari­jina materinska poklicanost, torej poklicanost skrbeti za svoje otro­ke, preide na Janeza in na vso Cer­kev. Tako je vsa skupnost učencev vključena v Marijino materinsko poklicanost. /.../ Ta materinska po­klicanost Cerkve do najbolj pomo­či potrebnih oseb in bolnikov se je skozi njeno dvatisočletno zgodovi­no udejanjila v raznovrstnih služ­bah v pomoč bolnikom.« Papež omenja tudi Jezusov dar oz­dravljanja, ki ga je Jezus zapustil Cerkvi: »Tiste pa, ki bodo verova­li, bodo spremljala ta znamenja /... / Na bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli« (Mr 16,17-18). Ta dar pa je naloga za Cerkev, ki ve, da mora prinašati bolnikom prav ta Gospo­dov pogled, poln nežnosti in sočutja. Pastorala zdravja je zato še vedno in bo tudi v prihodnje potrebna in temeljna naloga, ki jo morajo vsi, tako župnijska občestva kot najve­čji zdravstveni zavodi, opravljati z novim poletom. Omeniti moramo tudi ljubezen in vztrajnost, s kateri­ma mnoge družine skrbijo za svoje kronično bolne ali močno prizade­te otroke, starše in sorodnike. Skrb v družini je izredno lep zgled ljube­zni do človeka, zato jo je treba temu primerno priznati in jo podpirati z ustrezno politiko. Zdravniki in me­dicinske sestre, duhovniki, posveče­ni možje in žene, prostovoljci, druži­ne in vsi, ki skrbijo za bolne, se tako udeležujejo tega cerkvenega poslan­stva. To je skupna odgovornost, ki bogati in daje vrednost vsakodnev­nemu služenju vsakega od njih.« Ob koncu se papež priporoči še Ma­riji: »Mariji, Materi nežnosti, izroča-
mo vse bolne, tako na telesu kot na duši, da bi jim pomagala ohranjati upanje. Prosimo jo tudi za pomoč, da bi lahko sprejemali bolne brate in se­stre. Cerkev ve, da potrebuje posebno milost, da bi se lahko izkazala za vre­dno evangeljske naloge služenja bol­nim. Naj nas molitve k Božji Materi združijo v nenehni prošnji, da bi vsi člani Cerkve z ljubeznijo živeli pokli­canost služiti življenju in zdravju.«
    V nedeljo, 28. 1., je bila ob 18.30 v stolnici sveta maša po vzhodnem obredu sv. Janeza Zlatoustega. Maševal je grškokatoliški duhovnik Mihajlo Hardi, prepeval pa slovenski ekumenski zbor iz Novega mesta.
    V četrtek, 8. 2., bo ob 10.00 sve­ta maša za vse ljubitelje umetnosti in kulture, daroval jo bo nadškof msgr. Stanislav Zore. Prepeval bo župnijski pevski zbor iz Šturij.
    V nedeljo, 11. 2., na god lurške Matere Božje, bomo obhajali 26. sve­tovni dan bolnikov.
    V sredo, 14. 2., bo pepelnična sreda, začetek postnega časa. Pri vseh mašah bo obred pepeljenja.
    V četrtek, 15. 2., bo ob 19.15 v Ba­ragovi dvorani v stolnem župnišču predavanje gospe Milanke Dragar o bl. Alojziju Grozdetu.
    Ponedeljek, 5. 2.: sv. Agata, devi­ca, mučenka
    Torek, 6. 2.: sv. Pavel Miki in drugi japonski mučenci
    Sreda, 7. 2: sv. Nivard, redovnik
    Četrtek, 8. 2.: sv. Hieronim Emi

liani, redovni ustanovitelj, Prešer­nov dan
    Petek, 9. 2.: sv. Apolonija, devi­ca, mučenka
    Sobota, 10. 2.: sv. Sholastika, de­vica, redovnica
»Pridite k meni vsi,
ki ste utrujeni in obteženi,
in jaz vam bom dal počitek.« (Mt 11,38)
Pridi na kateheze in prisluhni veseli novici vsako nedeljo in četrtek ob 19.00 v prvem nadstropju stolnega župnišča. Še vedno se lahko pridružite!
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
Papež Frančišek na srečanju s člani Rdečega križa Italije: »Koliko je tudi v našem svetu otrok, ostarelih, žensk in moških, katerih obraz ni prepoznan kot edinstven in neponovljiv in ostajajo nevidni, ker so skriti v senci brezbrižnosti! To nam preprečuje, da bi drugega videli, slišali klic in zaznali trpljenje. Kultura odmetavanja je brezimna kultura, brez vezi in brez obrazov. Skrbi samo za nekatere, s tem ko izključuje druge. Poudariti načelo človečnosti torej pomeni, da začnemo podpirati miselnost, ki je ukoreninjena v vrednosti vsakega človeškega bitja in v dejanju, ki v središče družbenega življenja ne postavlja ekonomskih inte­resov, ampak skrb za ljudi.«
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30. Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00.
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Ni komentarjev:

Objavite komentar