JEZUS KRISTUS, KRALJ VESOLJSTVA
Raz 1, 58
Potem, ko smo bili prejšnjo nedeljo priče 'majanju nebeških
sil' ter strašljivim podobam konca sveta, se »razmere« pri tokratnem
branju Božje besede umirijo in dobijo bolj slovesen ton. Še
vedno tako prerok Danijel v prvem berilu kakor apostol Janez v knjigi Razodetja
govorita o poslednji sodbi in Kristusovem kraljevanju, ki pa tokrat prevzema
veličastno in slavnostno podobo. Potem ko predstavi sebe, pozdravi naslovljence
in pojasni namen svojega pisanja, pokliče Janez najprej za »zanesljivo pričo«
tega, kar bo zapisal, Jezusa Kristusa, saj je »prvorojenec izmed umrlih in
vladar nad kralji zemlje«. Nadaljuje pa s kratko bogoslužno pesmijo njemu v
čast, ki ima tri dele: Kristus »nas ljubi«. Ta njegova ljubezen ni stvar
preteklosti ali zgolj nekega trenutka, pač pa traja skozi vso zgodovino
odrešenja. Zaradi te ljubezni »nas je s svojo krvjo osvobodil naših grehov«.
Kakšna je bila ta osvoboditev in kaj pomeni, smo že razmišljali zadnjih nekaj
nedelj v odlomkih iz pisma Hebrejcem: daritev, ki jo je enkrat za vselej s
svojo krvjo daroval Kristus kot edini pravi veliki duhovnik. Ker nas je z njo
osvobodil naših grehov, nas je lahko tudi »napravil za kraljestvo in duhovnike
za svojega Boga in Očeta«. Temu Kristusu gre torej »slava in oblast na veke
vekov«. Sledi napoved vesolje sodbe, vendar drugače, kot smo morda sicer
navajeni: »prihaja z oblaki in videlo ga bo vsako oko«. Janez tu ne govori o
sodbi kot 'preštevanju in ločevanju' dobrih in slabih, pač pa zgolj o tem, da
ga bodo videli tudi tisti, »ki so ga prebodli«, in se bodo zaradi njega kesali
(»bili na prsi«) »vsi narodi na zemlji«.
Roman Starc
»NAŠEL JE MESIJA« Sveti Andrej
Apostola Andreja omenjajo med učenci Janeza Krstnika,
navdušenega nad asketskim življenjem v pokori in postu, ki ga je živel. Sicer
pa o njem ni veliko znanega. Bil je ribič iz Betsajde v Galileji, njegov oče se
je imenoval Jonas, njegov brat pa je bil Simon Peter. Ne vemo, ali je bil reven
ali bogat, poročen ali samski. Z Zebedejevim sinom Janezom se je nekoč
pridružil Jezusu in ta ga je tako zelo nagovoril, da je k hoji za njim povabil
še svojega brata Simona Petra, rekoč: »Našli smo Mesija.« Jezusa je spremljal
od začetka njegovega javnega delovanja in mu stal ob strani pri vseh odločilnih
dogodkih: bil je navzoč pri prvem čudežu v Kani, z njim je bil na Oljski gori,
pri pomnožitvi kruha in rib. Kasneje naj bi oznanjal evangelij med divjimi
Skiti, pa v Bitiniji, Trakiji in Grčiji; deloval naj bi torej v južni Rusiji in
na Balkanu. Stara leta pa je kot škof preživel v Patrasu, kjer so ga okoli leta
60, za časa cesarja Nerona, privedli pred sodišče, kjer ga je prokonzul Ageas
obsodil na bičanje in smrt na poševno postavljenem križu. Na njem je privezan z
vrvmi v mukah umiral dva dni. Najprej so njegovi posmrtni ostanki počivali v cerkvi
apostolov v Carigradu, kasneje so jih prenesli v Amalfi (južno do Neaplja).
Njegovo glavo so do leta 1964 častili v Rimu, nato pa jo je Pavel VI. vrnil
vzhodni Cerkvi v Patrasu.
Je zavetnik Škotske, Rusije, Španije in Grčije; Sicilije in
Spodnje Avstrije ter več mest: Neaplja, Ravene, Brescie, Mantove, Bordeauxa,
Patrasa; častijo ga ribiči in trgovci z ribami, mesarji, rudarji, vrvarji in nosači
vode; velja za priprošnjika proti protinu, bolečinam v grlu, krčem in rdečici;
priporočajo se mu za dobro poroko. Upodabljajo ga kot starejšega moža z gostimi
sivimi lasmi in z dolgo oz. močno brado. Oblečen je v dolgo tuniko ali plašč,
večinoma brez obutve. Kadar je upodobljen na križu, je skoraj vedno gol s cunjo
okrog pasu. Poleg poševnega križa (Andrejev križ) so njegovi atributi še: riba,
ribiška mreža, vrv.
Pri nas je zelo češčen in priljubljen svetnik, saj mu je
posvečenih 18 župnijskih in 29 podružničnih cerkva. Je »vremensko pomemben«
svetnik. Pregovor pravi: Sneg na Andreja, na polju slaba odeja; Na Andreja sneg
z žitom kreg. Umrl naj bi 30. novembra
60/62.
STOLNICA NAŠ DOM Dela v letu 1705
Poletje 1704 je bilo suho in vedro, tako da je zidava
preostalega dela stolnice hitro napredovala. 13. julija so začeli s pokrivanjem
strehe in jo v šesti tednih dokončali; oba zvonika so pozidali do višine strehe
ter do 15. novembra dokončali še 16 obokov nad kapelami in dvema stranskima
koroma. Naslednje leto so z deli začeli že 16. marca. Najprej so tesarji
pripravili les za streho na zvoniku ter nato postavili tramovje za podporo
oboka v ladji, da bi bilo vse pripravljeno za slikanje, ko bo zopet prišel
Quaglio. 16. aprila so trije štukaterji začeli krasiti kapelo Svetega Rešnjega
telesa. Sprva so bile z njimi velike težave, ker so delali tako počasi, da bi
se delo zavleklo za več let, ko pa so dobili primerno spodbudo v obliki
obljubljenega plačila za celotno delo, so pohiteli in vse hitro dokončali. Med
tem časom so zidarji ometavali stene znotraj in zunaj cerkve ter vzidavali
vrata pri obeh zakristijah. 8. junija zvečer, ko je že tri dni zvonilo po vseh
cerkvah ob smrti cesarja Leopolda, pa je v stolnici na veliko žalost vseh,
počil stari veliki zvon. Posvečen je bil sv. Juriju in vlit leta 1404. 21.
julija so dokončali dela na zvoniku, ki stoji ob trgu, in na njegov vrh
namestili ogromno kroglo s pozlačenim križem. V jabolko sredi križa so vložili
relikvije in pergament z napisom: »V hvalo Presvete Trojice, v slavo in čast
Jezusa Kristusa, našega Gospoda in njegove presvete [matere], brez madeža spočete
Device Marije, vseh svetnikov in zlasti sv. Nikolaja, škofa v Miri, zavetnika
te stolne cerkve, je bil sezidan ta zvonik v letu Gospodovem 1705, dne 15.
julija, ko je vesoljno Cerkev vladal papež Klemen XI., ko je bil presvetli
cesar Jožef, sin Leopolda Velikega, ko je bil ljubljanski škof prevzvišeni in prečastiti knez gospod
Ferdinand baron Kuenburg in je bil voditelj zidave Janez Anton Dolničar pl.
Thalberg, dekan te stolne cerkve ter generalni vikar, in ko je bil na vrh
hkrati s kroglo nameščen ta križ ter so v njem shranjene naslednje relikvije:
pravi karavaški križ, različne druge blagoslovljene svetinje, vosek, ki ga je
blagoslovil papež svetega spomina Inocenc XI., košček njegovega bireta in
srajce, zlatega jabolka sv. Tomaža Akvinskega, mašnega plašča sv. Filipa
Nerija, pepela in obleke bl. Pija V., Kristusovega stebra, ogrinjala bl.
Katarine Bolonjske, lesa vrtnic, v katere se je vrgel sv. Frančišek, iz jame
sv. nadangela Mihaela. Vse to naj varuje ta stolp, sploh vso škofijo in to
ljubljansko okrožje pred vsako nevihto in pred zlom drugih nezgod. Amen.«DOGODKI PRED NAMI
• V
ponedeljek, 26. 11., bodo pri maši ob 18.30 maševali vsi slovenski škofje z
gosti ob zasedanju Slovenske škofovske konference. Lepo vabljeni k udeležbi!
• V soboto,
1. 12., bomo v veroučni učilnici v župnišču z otroki izdelovali adventne
venčke. Začnemo se ob 10.00, lepo vabljeni!
• V četrtek, 6. 12., na god sv. Nikolaja, bo
v stolnici celodnevno češčenje. Vabljeni k molitvi pred Najsvetejšim.
• V petek,
7. 12., bodo ob 18.00 slovesne večernice pred praznikom Brezmadežne. Vodil jih
bo škof dr. Franc Šuštar.
• V soboto,
8. 12., bo slovesno bogoslužje ob 9.00 vodil škof dr. Anton Jamnik. Ob 17.00 pa
bo v stolnici slovesna akademija v čast Brezmadežni, ki jo pripravljajo
bogoslovci.
• V nedeljo,
9. 12., na Miklavževo nedeljo, bo med sveto mašo ob 16.00 nadškof msgr.
Stanislav Zore podelil Sveta pisma letošnjim katehumenom.
GODOVI IN PRAZNIKI
• Nedelja,
25. 11.: JEZUS KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA
• Ponedeljek,
26. 11.: sv. Leonard Portomavriški, redovnik misijona
• Torek,
27. 11.: sv. Modest in Virgil, škofa, apostola Karantanije
• Sreda,
28. 11.: sv. Katarina Laboure, redovnica, vidkinja
• Četrtek,
29. 11.: sv. Filomen, mučenec
• Petek,
30. 11.: sv. Andrej, apostol
• Sobota,
1. 12.: sv. Edmund Campion, mučenec
• Nedelja,
2. 12.: 1. adventna nedelja, nedelja Karitas
MISEL TEDNA
Papež Frančišek v poslanici za drugi svetovni dan revnih:
»Pri služenju revnim ne gre za to, da bi se postavljali na
prvo mesto, temveč moramo s ponižnostjo priznati, da je Sveti Duh v nas tisti,
ki v nas zbuja željo po delovanju, ki je znamenje Božjega odgovora in bližine.
Ko nam je dano, da najdemo pot k revnim, spoznamo, da nam je on prvi odprl oči
in srca za spreobrnjenje. Revni ne potrebujejo protagonistov, ampak ljubezen,
ki zna zamolčati in pozabiti dobro, ki ga je storila. Pravi protagonisti so
Gospod in ubogi. Tisti, ki želi služiti, je orodje v Božjih rokah, da bi
pokazal njegovo navzočnost in odrešenje.«
URNIK SVETIH MAŠ
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00,
10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00,
10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu
http://stolnica.com/
TBB stolniška
oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik.
Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354
http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar