Follow by Email

petek, 16. november 2018

Teden Božje Besede 18. 11. 2018-25. 11. 2018


Pisatelj pisma Hebrejcem nadalju­je v tem odlomku svoj nauk o tem, kakšna je razlika med daritvami stare zaveze, duhovniki, ki so jih opravljali, ter daritvijo, s kate­ro je Jezus enkrat za vselej odpravil vse daritve in žr­tve, »ki nikoli ne morejo odvzeti grehov«. Ne mo­remo trditi, da starozavezne daritve niso dosegale svojega namena, saj so Izra­elce gotovo približale Bogu in bile pristen izraz njihove vere in hvaležnosti. Z njimi so na najboljši možni način, kakor so vedeli in zna­li in s spoznanjem, ki so ga imeli, ter navsezadnje tudi po Božjem naro­čilu in predpisih, častili Boga. Celo daritve za greh, čeprav niso mogle odvzeti grehov, so imele svoj globo­ki pomen, saj so obujale spokornega duha, obžalovanje nad grehi in go­tovo tudi spodbujale k poboljšanju in spreobrnjenju.

S tem, ko je Jezus »za grehe daroval eno samo žrtev«, pa je te daritve ne samo odpravil, ampak tudi dopol­nil ter v sebi tako rekoč »povzel« vse, kar so predstavljale: najdragoce­nejše in najpopolnejše, kar se lahko daruje in kar ima moč odvzema­ti grehe. On je namreč edinorojeni Sin (Izak), ki ga Oče (Abraham) daruje kot ne­dolžno žrtev (jagnje) za odrešenje vseh. Ničesar več ni, kar bi mogli tej da­ritvi še dodati, saj so z njo na široko odprta vrata v ne­besa. Prvi je »za vekomaj sedel na Božjo desnico« Kristus, za njim pa bodo tega deležni vsi, ki s(m)o nje­govi. Razveseljuje nas in nam vedno znova vliva upanje to, da je »naredil popolne tiste, ki so posvečeni« ter da nam je »vse to odpuščeno«. Bog nas je namreč ustvaril zase, njemu smo posvečeni, zato nam v svoji lju­bezni odpušča, da lahko postanemo 'njemu podobni' (popolni).
Roman Starc
Teden zaporov od 18. do 24. 11. Tudi letos nas zaporniški vikar Robert Friškovec vabi k obhajanju tedna zaporov: »Na­men tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali potreb vseh, ki se jih dotika be­seda zapor: zaprte osebe in njihove dru­žine, žrtve kaznivih dejanj, zaposlenih v zaporskem sistemu in vseh drugih, ki skr­bijo za zapornike. Naslov letošnjega te­dna zaporov je Bližajmo se z zaupnostjo. Poziv k zaupnosti odkriva še bolj izzival­no potovanje, na katero se lahko odpravi vsak, posebej še v času preizkušnje. Vsi lahko prepoznajo v sebi klic ali tiho hre­penenje po milosti in usmiljenju, ki bi jim bilo v pravem trenutku v pomoč. V tednu zaporov, ko se z zaupnostjo bližamo Nje­govemu prestolu, stopimo skupaj v moli­tvi, da bi vsi prizadeti spoznali, kaj po­meni odkriti sočutje Božjega usmiljenja in milosti Jezusa Kristusa, ki nas nosi skozi izčrpavajoča in težavna obdobja preizku­šenj. 'Bližajmo se z zaupnostjo ..' kamor so se odpravili mnogi pred nami in kamor se odpravljamo v molitvi skupaj. Naj nas letošnji teden zaporov med seboj poveže v molitvi in skrbi za vse brate in sestre, ki v sebi doživljajo zapor in težo življenja v različnih dimenzijah.« Sv. Cecilija. V četrtek goduje zavetnica cerkvene glasbe, pevcev in organistov. Prav je, da se vsaj ob tej priložnosti tudi s toplo besedo zahvalimo pevcem našega stolnega zbora, našemu regens chori g. Gregorju, organistu Matiju ter ostalim, ki občasno priskočijo na pomoč. Prav tako sem hvaležen tudi vsem, ki zavzeto prepe­vate in sodelujete pri svetih mašah z ljud­skim petjem. Bog naj vam da še naprej zdravja in dobrega glasu, da boste radi prepevali njemu v čast!
Ena najlepših in naj­bolj ganljivih pripo­vedi o svetnikih v krščanskem starem veku govori o mladi

kristjani Ceciliji, ki še danes spada med najbolj priljubljene ljudske svetnike. Zgo­dovinska pričevanja o njenem mučeništvu niso ohranjena, njena zgodba pa je zapisana v pasijonu iz 5. stoletja. Zanesljivo je le, da ni legendarna oseba, saj so leta 1854 v Kalistovih katakombah poleg kripte papežev našli njen grob, ka­mor jo je dal pokopati papež Urban. Cecilija se je še kot mlado dekle zaob­ljubila, da želi zaradi ljubezni in zve­stobe do Jezusa ostati devica vse svoje življenje. Starši so jo poročili s poga­nom Valerijem, ki jo je spoštoval in imel tako rad, da ni nasprotoval nje­ni zaobljubi. Tudi sam se je odločil, da postane kristjan in za krščanstvo pri­dobil še svojega brata Valerijana. Oba pa sta bila kmalu po krstu izdana, mučena in obglavljena. Prefekt Turcij Almahij, ki se je hotel polastiti njune­ga premoženja, je dal zapreti še Cecili­jo. Postavil jo je pred sodišče in jo silil, da daruje bogovom. Cecilija pa mu je pogumno odgovorila: »Zdi se mi, da si slep, ker jaz in vsi z zdravimi očmi vidimo, da to, kar ti imenuješ bogove, ni nič drugega kot kamen, les in bron ... Stegni svojo roko in zgrabi; čutil boš, če že s pogledom ne zaznavaš, da je to zgolj kamen, in sicer brez koristi. Take kamene podobe so najboljše za v peč, da se iz njih žge apno. Niti sebe niti tebe ne morejo pred plamenom obvarovati. Samo Kristus te lahko reši smrti in večnega ognja.« To so bile njene zadnje besede pred sodnikom, ki jo je nato ukazal sežgati v peči za segrevanje kopeli v njeni lastni hiši. Toda iz plamenov je pri­šla nepoškodovana, nato je Almahij ukazal, da jo obglavijo. A tudi potem, ko je rabelj trikrat zamahnil po njej z mečem, je ostala živa še tri dni in šele nato umrla v velikih bolečinah. Ča­stimo jo kot zavetnico glasbe, saj naj bi, kot pravi pasijon, na poročni slo­vesnosti v svojem srcu opevala Boga: »Medtem, ko so zvenele orgle, je devica Cecilija v svojem srcu pela samo k Bogu ...«

STOLNICA NAŠ DOM

Dela v letu 1704

Pred zimo, do konca oktobra, so do vrha pozidali kapele in jih med se­boj povezali z obokom. Z deli so zo­pet nadaljevali 3. marca 1074 in naj­prej dokončali grobnico v kapeli Sv. Rešnjega telesa, štukaterji pa so za­čeli oblikovati kapitele. Medtem so razpravljali o podiranju zvonika ter se odločili, da ga podrejo in namesto njega sezidajo dva.
Giulio Quaglio se je iz domovine vr­nil 24. aprila in s seboj prinesel sliko sv. Dizme. Najprej se je lotil slikanja fresk na zunanjščini in upodobil Zaharija v templju ter Jezusov krst. Pr­vega julija, ko zaradi praznika niso delali, pa se je zaprl v svetišče in se, na freski na desni steni prezbiterija, kjer sv. Miklavž reši meščane Mire pred la­koto, s pomočjo zrcala upodobil tako, »da je videti, kakor da na sliki živi
in diha«. Sam je razložil, da se je zato postavil tja, kjer ubogim raz­deljujejo kruh, ker je tudi sam prejel zadosti do­ber delež od zave­tnika te cerkve, sv. Miklavža. Medtem se je 27. junija zgodila še ena nesreča pri zidanju, ko se je zgodaj zjutraj
vrh cerkve zlomil viseči mostovž in je eden izmed zidarjev padel, drugi pa se pravočasno rešil in obvisel med dvema tramovoma. Teža tramov, ki so padli na spodnjo streho, pa je na tla vrgla še sedem delavcev, ne da bi bili kakorkoli poškodovani. »Kako čudo­vit čudež!« je zapisal Dolničar. »Komu drugemu kot sv. Miklavžu se je treba zahvaliti, ki je te in vse druge doslej nepoškodovane ohranil in rešil v toli­kih očividnih nevarnostih.«
  V nedeljo, 25. 11., na Kristusa Kralja, bo slovesno bogoslužje ob 9.00 vodil nadškof msgr. Stanislav Zore.
  V ponedeljek, 26. 11., bodo pri maši ob 18.00 maševali vsi slo­venski škofje z gosti ob zasedanju Slovenske škofovske konference.
Lepo vabljeni k udeležbi!
* * *
  V soboto, 1. 12., bomo v veroučni učilnici v župnišču z otroki iz­delovali adventne venčke. Začeli bomo ob 10.00, lepo vabljeni!
   V četrtek, 6. 12., na god sv. Ni­kolaja, bo v stolnici celodnevno češčenje. Vabljeni k molitvi pred Najsvetejšim.
   V petek, 7. 12., bodo ob 18.00 slo­vesne večernice pred praznikom Brezmadežne. Vodil jih bo škof dr. Franc Šuštar.
   V soboto, 8. 12., bo slovesno bo­goslužje ob 9.00 vodil škof dr. An­ton Jamnik. Ob 17.00 pa bo v stol­nici slovesna akademija v čast Brezmadežni, ki jo pripravljajo bogoslovci.
   V nedeljo, 9. 12., na Miklavže­vo nedeljo, bo med sveto mašo ob 16.00 nadškof msgr. Stanislav Zore podelil Sveta pisma letošnjim katehumenom.
   Ponedeljek, 19. 11.: sv. Matilda, redovnica, mistikinja
   Torek, 20. 11.: sv. Edmund, kralj
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
  Sreda, 21. 11.: Darovanje Device Marije
  Četrtek, 22. 11.: sv. Cecilija, de­vica, mučenka
  Petek, 23. 11.: sv. Klemen I., pa­pež, mučenec
  Sobota, 24. 11.: sv. Andrej in drugi vietnamski mučenci
»Vaše poslanstvo je ukoreninjeno v izročilu Svetega pisma, posebej psalmov, ki vabijo, da bi Gospoda slavili s citrami, mu peli in ga hvalili s strunami in flavto (prim. Ps 33; 150). Za dobro petje je potrebno prizade­vanje in dobra volja, vendar pa gre za napor, ki prinaša zadovoljstvo, saj pomaga poslušalcu, da postaja bolj občutljiv za glas Duha. To je posebej pomembno, kadar s svojimi pesmi­mi spremljate bogoslužne slovesnosti in omogočate vernikom, da se bolj in globlje približajo Bogu. Tako pomaga­te izražati veselje, zaupanje, kesanje, ljubezen... Pesem je jezik, ki vodi k občestvu src.«
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.