Follow by Email

petek, 01. junij 2018

Teden Božje Besede 3. 6. 2018-10. 6. 2018


Apostol Pavel velikokrat govori o svojem poslanstvu in izhaja iz kon­kretnih izkušenj, saj želi na tak na­čin ohraniti verodostojnost svojih besed. Zato njegov nauk nikoli ni neka na pamet nauče na »torija«, pač pa življe­nje samo, so besede, ki jih je najprej izkusil sam na sebi. Tako je tudi v tokra­tnem odlomku, ko poja­snjuje, kaj pomeni v sebi no siti in živeti Jezusa Kristusa, kljub krhkosti apostolskega poklica. S primerjavo o luči želi najprej pove­dati, kako velik zaklad je, da je Bog zasijal v naših srcih. »Ta zaklad pa imamo v lončenih posodah,« ugo­tavlja, zato da se človek ne bi preveč zanašal nase, ampak bi bolj računal na moč, ki jo prejema od Boga. Z iz­razom 'lončena posoda' tu po vsej verjetnosti namiguje na svojo oseb­no krhkost, ki pa se tako ali druga­če kaže v življenju vsakega člove­ka. Vsakemu izmed nas je namreč dan kakšen »trn v meso« (izraz, ki ga uporabi malo naprej), da se ne bi preveč prevzeli. Še bolj pomemb­no kot to pa je, da želi s primerjavo poudariti nasprotje med posodo in vsebino. Lončena posoda je zelo krhka in se zlahka razbije, zaklad, ki ga nosi, pa je tako dragocen, da lahko vsake­mu, ki se nanj zanese, da milost in moč, ki mu po­maga v vseh težavah, v ka­terih se morda znajde.
V svojih pismih Pavel več­krat tudi poroča, kaj vse je moral pretrpeti zaradi Kristusa in evange­lija, a je to na koncu z Božjo pomo­čjo uspešno prestal. Podobno tudi tokrat primerja človeško slabost in Božjo moč. Njegov nauk na koncu je jasen: apostol, ki bo sledil Kristusu v njegovem trpljenju in umiranju, bo deležen tudi njegovega življenja, saj se bo »Jezusovo življenje razodelo v našem umrljivem telesu«.
Roman Starc
Prvo sveto obhajilo. Vsak izmed nas se prav gotovo rad spominja dneva, ko je prvič pristopil k svetemu obhajilu. Gre za enega pomembnih mejnikov v otrokovem življenju, ko se končno lah­ko počuti »odraslega« kristjana, saj se sme skupaj z ostali postaviti v vr­sto, da prejme 'Božji kruh'. Tako poča­si postaja polnopravni član župnijske skupnosti, ki se zbira okrog oltarja, da izpolnjuje Gospodovo naročilo. »To de­lajte v moj spomin!« Letos se bodo tej naši 'vrsti' pridružili trije novi člani; vabim vas, da jih podpremo z molitvi­jo, predvsem pa, da se skupaj z njimi veselimo tega dne v nedeljo, 10. junija, pri sveti maši ob 10.30.
Po tem, ko sta na oltarju pripra­vljena kruh in vino, se začne ev­haristična molitev. Ta predsta­vlja središčni trenutek maše, ki je usmerjen v sveto obhajilo. Ustreza temu, kar je storil Jezus, ko je bil z apostoli ob mizi pri zadnji večerji in se zahvalil za kruh in za kelih z vinom. Njegovo zahvalo podoživimo pri vsaki naši evharistiji ter nas pridruži njegovemu zveličav­nemu darovanju. V tej slovesni molitvi Cerkev pove, kaj opravlja pri obhajanju evharistije, in razlog, zakaj jo obhaja. To je, da vstopi v občestvo s Kristu­som, ki je zares navzoč v posveče­nem kruhu in vinu. Potem, ko du­hovnik povabi ljudstvo, naj dvigne svoja srca h Gospodu in se mu za­hvali, na glas in v imenu vseh nav­zočih izgovori molitev ter se obrne na Očeta po Jezusu Kristusu v Sve­tem Duhu. Smisel te molitve je, da se ves zbor vernikov združi s Kri­stusom v poveličevanju velikih Božjih del in v obhajanju daritve.
V resnici sta Kristusova in evharistična daritev ena sama daritev.
V misalu imamo različne obrazce za evharistično molitev, vsi pa so sestavljeni iz določenih elemen­tov, ki so zelo lepi in pomenljivi. Najprej je tu zahvala Bogu za njegove darove, predvsem pa zahvala, da je poslal svojega Sina za Odrešenika. Ta se sklene z vzklikanjem, ko se moli ali poje Svet. Vse ljud­stvo svoj glas pridruži glasu ange­lov in svetnikov ter tako slavi in poveličuje Boga.
Sledi klicanje Duha, da bi s svojo močjo posvetil kruh in vino. De­lovanje Svetega Duha in učinko­vitost Kristusovih besed, ki jih izreče duhovnik, naredita pod po­dobama kruha in vina zares nav­zoča Kristusovo telo in kri, njego­vo daritev na križu, ki jo je opravil enkrat za vselej. Jezus je bil o tem zelo jasen: »To je moje telo, to je moja kri.« To so besede, ki jih je sam izgovoril, zato tu ni prostora za razne morebitne pomisleke. Tu nam na pomoč prihaja vera; z njo izpovedujemo, da je to res Jezu­sovo telo in kri. To je »skrivnost vere«. Ko Cerkev obhaja spomin na Gospodovo smrt in vstajenje, v pričakovanju njegovega ponov­nega prihoda, Očetu daje daritev, ki spravlja nebo in zemljo: opravi Kristusovo velikonočno daritev, s tem ko se daruje skupaj z njim in prosi, da bi postala v Kristusu eno samo telo in en sam duh. To je mi­lost in dar zakramentalnega obče­stva. Hranimo se s Kristusovim te­lesom, da bi danes v svetu postali njegovo živo telo.
Skrivnost občestva je, da se Cer­kev pridruži Kristusovi daritvi in njegovi priprošnji. V tej luči je Cer­kev v katakombah pogosto upodo­bljena kot žena, ki moli in ima v molitveni drži široko razprte roke. Lepo je misliti na Cerkev, ki moli. Kakor Kristus, ki je razprostrl roke na križu, se Cerkev po njem, z njim in v njem daruje in moli za vse ljudi.
V evharistični molitvi prosimo Boga, naj zbere svoje otroke v po­polni ljubezni, v edinosti s pape­žem in škofi, ki se jih navede po imenu, kar je znamenje obhajanja v občestvu z vesoljno in krajevno Cerkvijo. Prošnja je namenjena Bogu za vse člane Cerkve, žive in mrtve, v pričakovanju blaženega upanja, da bomo z njimi deležni večne dediščine v nebesih, skupaj z Devico Marijo in svetniki. Nihče in nič ni pozabljeno v evharistični molitvi. Vsega se spomnimo pred Bogom in vse se na koncu znova vrača k Bogu. Če imam koga, soro­dnike, prijatelje, ki so v stiski ali so šli na drugi svet, jih v tem trenut­ku lahko imenujem ali prosim, da se izreče njihovo ime in v ta namen darujem svoj dar, saj se maša ne »plača«. Kristusovo darovanje je zastonj, ker odrešenje nima cene..
Evharistična molitev nas med dru­gim uči gojiti tri drže, ki ne bi ni­koli smele manjkati pri Jezusovih učencih. Prva drža: naučiti se za­hvaljevati vedno in na vsakem kra­ju in ne samo ob določenih prilo­žnostih, kadar nam gre vse dobro. Druga drža: iz našega življenja na­rediti svoboden in zastonjski dar ljubezni. Tretja drža: graditi kon­kretno občestvo v Cerkvi in z vse­mi. Skratka, ta središčna molitev pri maši nas torej postopoma vzga­ja, da iz svojega življenja naredimo 'evharistijo', torej zahvalni dar.
Povzeto in deloma prirejeno po: Radio Vatikan/splet
Nebeški Oče, prosim te za naše prvoobhajance, ki veseli pričakujejo dan, ko te bodo prvič pod podobo kruha sprejeli v svoja srca. Bodi vedno z njimi, varuj jih na vseh nji­hovih poteh, da te nikoli ne bodo za­pustili in ti vedno ostali zvesti. Tvoj blagoslov naj jih napolni z mirom in veseljem, da bodo zadovoljni in sreč­ni šli pogumno skozi življenje.
V tednu, ki je za nami, sta se med drugim zvrstila dva lepa dogodka.
-  Romanje na Brezje, 24. 5. Nabra­lo se nas je za poln avtobus in pre­živeli smo prav prijetno popoldne. Najprej smo se ustavili v Radovlji­ci in si ogledali obnovljeno gotsko lepotico; na Brezjah smo se z litanijami in pri sveti maši priporoči­li naši Mariji Pomagaj ter si nato v Lomu pod Storžičem ogledali ču­dovite oltarje, v Tržiču pa mogoč­no cerkev Marijinega oznanjenja.
-  Celodnevno češčenje, 29. 5. Boglonaj predvsem vsem tistim, ki ste poskrbeli, da Jezus v Najsvetej­šem zakramentu ni sameval.
  V ponedeljek, 4. 6., bo ob 19.30 v stolnici koncert mešanega cerkve­nega zbora iz župnije Saltsjobaden na Švedskem. Lepo vabljeni k po­slušanju.
  V četrtek, 7. 6., bo ob 17.30 apo­stolski nuncij daroval sveto mašo za člane Malteškega reda.
  V petek, 8. 6., na praznik Srca Jezusovega bodo svete maše po prazničnem redu.
  V nedeljo, 10. 6., bo v stolnici ob 10.30 slovesnost prvega svetega ob­hajila.
  V četrtek, 21. 6., bo ob 18.00 v stolnici maša za domovino. Spo­mnili se bomo tudi 25. obletnice ustanovitve SŠK.
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
   Ponedeljek, 4. 6.: sv. Peter Veronski, redovnik, mučenec
   Torek, 5. 6.: sv. Bonifacij, škof, mučenec
   Sreda, 6. 6.: sv. Norbert, škof, re­dovni ustanovitelj
   Četrtek, 7. 6.: sv. Robert Newminstrski, opat
   Petek, 8. 6.: SRCE JEZUSOVO, slovesni praznik
   Sobota, 9. 6.: Marijino brezma­dežno srce
»O Srce Božje slišim tvoj glas, Iz hiše svete k sebi vabiš nas...«

Pobožnost vrtnic

je v stolnici vsak dan pri sv. maši ob 9.30 in 18.30, ob nedeljah pa ob 15.30. Lepo vabljeni!
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob so­botah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30. Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00.
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ Stolnica Ljubljana

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.