petek, 29. april 2016

Teden Božje Besede 1. 5.–8. 5. 2016

6. velikonočna nedelja Jn 14,23–29 

Romanje bolnikov, foto: DOPA
V zadnjem času se ljudje, če je že treba, lažje kot pred leti opredelijo za pripadnike krščanski tradiciji, a pri tem kot nekaj samoumevnega predpostavljajo, da ima lahko vsak določene verske pomisleke in, seveda, do Cerkve določen odmik. Tako mislijo zlasti tisti, ki hočejo ostati do vseh čim bolj »politično korektni«. To velja ne le za vero na splošno ampak vedno pogosteje tudi za vernost posameznika.
Razkorak med pričakovanji Cerkve in neko splošno prakso postaja vedno večji. Cerkev pričakuje trdno osebno vero. Večina vernih s šibko vero pa je pripravljena izražati vero, ki ji je pridružena določena mera skepse in kritične zavesti, le ob določenih priložnostih. S krstom želijo starši, da otrok ostane vsaj nekoliko povezan z krščansko tradicijo, ki je prežeta s krščansko kulturo. Izraz »krščanska tradicija« mnogim pomeni, da si vsak lahko po svoji presoji izbere zase, kakor misli, da bo zanj najbolje.
Kar Jezus zahteva v današnjem evangeliju, je povsem v nasprotju s takim razumevanjem vere. Jezus terja pokorščino njegovi besedi, kajti le tako lahko nastane povezanost med Očetom in tistimi, ki spadajo v občestvo Jezusovih učencev: »Ako me kdo ljubi, bo spolnjeval mojo besedo …« Bog se bo nastanil med ljudmi in ostal bo med njimi. Jezusova beseda bo vernim za merilo in rdečo nit skozi življenje.
V ospredju so Jezusove besede o spreobrnjenju grešnikov in o obnovitvi stika z Bogom in med seboj. Te besede so nam »iskre « Božje navzočnosti ter zanesljiv kažipot na življenjskih križpotjih. Vsak dan postajajo resničnost in vizija novega Jeruzalema (1. berilo). So začetek pravega miru. Tega ne ustvarja človek, ampak je odvisen od naravnanosti vseh k Bogu. »Tega miru svet ne more dati.« Če si mi res prizadevamo prepoznavati Božjo govorico in ravnamo po Jezusovem zgledu, potem nam bo poslal Tolažnika Svetega Duha, ki nas bo učil … Božji Duh bo deloval tudi v nas, da bi začeli resnično razmišljati in živeti, kot Bog sam misli in živi. Naše poslanstvo je, da Jezusovo sporočilo kljub nepreglednosti tega sveta v našem življenju postane pregledno.
Tradicija za nas ne sme biti zavesa, za katero se skrijemo, da ne bil bilo treba javno pokazati svoje vere. Nasprotno! Ustvarjajmo novo tradicijo, prepojeno s pristnim krščanskim pričevanjem.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda 

Zahvala ukrajinskega veleposlanika foto: DOPA
Sestre in bratje! Za Magnificat sem za spominski dan na posvetitev naše stolnice zapisal naslednje besede: »Stolnice ali katedrale niso le župnijske cerkve, čeprav običajno to tudi so, ampak so škofove cerkve.
V stolnicah je poseben stol – katedra, ki je škofov sedež. Po tem stolu – katedri škofove cerkve tudi imenujemo stolnice ali katedrale. S tega sedeža (nad)škof ordinarij primarno opravlja poslanstvo naslednika apostolov. Tu se posvečuje nove duhovnike, tu se blagoslavlja sveta olja in posvečuje sveto krizmo.
Stolnice so zato simbol edinosti in povezanosti krajevne Cerkve s škofom in seveda škofa z božjim ljudstvom. Bolj simbolni kraj ponavzočenja edinosti krajevne Cerkve s škofom kot je stolnica, bi težko našli. Papež Frančišek je v buli o napovedi izrednega leta umiljenja (MISERICORDIAE VULTUS – Obličje usmiljenja, 3) kratko nakazal pomen stolnic in utemeljil, čemu je odločil, da naj bodo stolnice po vseh škofijah sveta tudi svetoletne cerkve z vrati usmiljenja.
Zapisal je, da je vsaka stolnica »materna cerkev za vse vernike« škofije. Na papeževi cerkvi v Rimu, na baziliki sv. Janeza v Lateranu piše takole: Omnium urbis et orbis Ecclesiarum Mater et Caput – Mati in glava vseh cerkva mesta (Rima) in sveta. Podobno bi moralo pisati tudi na vseh stolnicah, na primer na ljubljanski bi se napis lahko glasil: Mati in glava vseh cerkva mesta Ljubljane in nadškofije.
Sedanja ljubljanska stolnica je bila zgrajena med leti 1701 in 1707. Čeprav še ni bila urejena, so v njej začeli z bogoslužjem že leta 1706, za kar so začasno prinesli oltarno opremo iz stare stolnice. 22. avgusta 1706 so nadvse slovesno iz oratorija, kjer je bilo hranjeno, v stolnico prenesli tudi Sveto Rešnje Telo.
Spomladi 1707 pa je dozorel čas za posvetitev. 8. maja 1707 je bila ljubljanska stolnica slovesno posvečena.« Želim lepo in veselo praznovanje spominskega dne posvetitve naše stolnice.
dr. Jože Plut

Oznanila 

  • Nedelja, 1. 5.: 6. VELIKONOČNA NEDELJA – sv. Jožef, delavec. Nedelja turizma. Praznik dela – državni praznik. Apd 15,1–2.22–29; Raz 21,10–14.22–23; Jn 14,23–29. 
  • Ponedeljek, 2. 5.: sv. Atanazij, škof in cerkveni učitelj. Apd 16,11–5; Jn 15,26–27; 16,1–4a. 
  • Torek, 3. 5.: sv. Filip in Jakob ml., apostola. 1 Kor 15,1–8; Jn 14,6–14. 
  • Sreda, 4. 5.: sv. Florijan (Cvetko), mučenec. Apd 17,15.22–34; Jn 16,12–15. 
  • Četrtek, 5. 5.: GOSPODOV VNEBOHOD. Apd 1,1–11; Ef 1,17–23, Lk 24,46–53. 
  • Petek, 6. 5.: sv. Dominik Savio, dijak – zavetnik ministrantov. PRVI PETEK. Začetek BINKOŠTNE DEVETDNEVNICE. Apd 18,9–18; Jn 16,20–23a. 
  • Sobota, 7. 5.: sv. Gizela, opatinja. PRVA SOBOTA. Apd 18,23–28; Jn 16,23b–28. 
  • Nedelja, 8. 5.: 7. VELIKONOČNA NEDELJA – nedelja sredstev družbenega obveščanja. OBLETNICA POSVETITVE NAŠE STOLNICE. Apd 7,55–60; Raz 22,12–14.16–17.20; Jn 17,20–26.

Iz življenja župnije 

V nedeljo, 24. 4., je bilo v stolnici zelo prijetno romanje bolnikov in starejših. Hvala za pomoč in sodelovanje.

Dogodki pred nami 

  • ŠMARNICE: Šmarnice bodo vsak dan dopoldne ob 8.30 in zvečer, ko bodo vključene v večerno mašo. Pri dopoldanski pobožnosti bomo brali šmarnice z naslovom: Ljubim te, Terezija, ki jih je napisal Jože Urbanija. Pri večerih mašah bomo poslušali »otroške šmarnice« o sv. patru Piju. 
  • Ob nedeljah bodo »otroške šmarnice « vključene v mašo ob 10.30, redne pa v pobožnost ob 15.30. Vsi trije dnevi pred Gospodovim vnebohodom so PROŠNJI DNEVI, ko bomo Boga posebej prosili za blagoslov pri delu. 
  • Ponedeljkova večerna maša z večernicami je za duše vicah. V sredo, 4. 5., bodo ob 18.00 slovesne večernice pred praznikom Gospodovega vnebohoda. Ker je to tudi sreda pred prvim petkom, bomo po obhajilu imeli še kratko molitev k sv. Jožefu. V četrtek, 5. 5., na GOSPODOV VNEBOHOD, bodo svete maše po nedeljskem redu. Sveto mašo ob 9.00 bo daroval nadškof Stanislav Zore
  • To je tudi četrtek pred prvim petkom, zato bomo v večerno mašo vključili molitev za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov. 
  • Petek, 6. 5., je PRVI PETEK V MESECU. Ob 15.00 je ura Božjega usmiljenja in sveta maša 
  • Marija iz Fatime, foto: JoPl
    V soboto, 7. 5., je PRVA SOBOTA – Peta prva sobota v pripravi na obisk milostnega kipa fatimske Marije. Ob 8.30 bo fatimska pobožnost s posvetitvijo posameznikov Brezmadežni. Pri sveti maši bomo imeli osebno posvetitev Srcu Jezusovemu in Marijinemu. Vsi, ki se želite posvetiti Srcu Jezusovemu in Marijinemu (in ste opravili pobožnost petih prvih sobot), boste pred slovesnostjo prejeli dva izvoda posvetilne molitve. 
  • Slovesno posvetitev bomo zmolili ob koncu svete maše. Po zaključni pesmi boste svojo izročitev prinesli na oltar in jo izročili župniku, nato pa ob izhodu iz stolnice skozi zakristijo prejeli tudi spominske podobe na posvetitev vsi, ki ste jih naročili, lahko pa tudi drugi. Pobožnost in sveto mašo bo vodil upokojeni koprski škof msgr. Metod Pirih. 
  • V nedeljo, 8. 5., bo spomin POSVETITVE NAŠE STOLNICE – za našo župnijo je to slovesni praznik. Slovesni sveti maši bosta ob 9.00 in 16.00. Sveto mašo ob 10.30 bo daroval prošt Jožef Lap, ki bo po maši blagoslovil tudi traktorje. Pridite k svetim mašam in se skupaj poveselimo. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ 

Misel tedna 

Papež Frančišek o jezi in odpuščanju: »Ne ostanimo v zameri ali želji po maščevanju! To ne služi ničemur: je črv, ki nam grize dušo in nam ne dopušča biti srečni. Odpustimo! Odpustimo in pozabimo na prejeto žalitev – tako lahko dojamemo Jezusov nauk in smo njegovi učenci ter priče usmiljenja.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/04/23/ ...

Ni komentarjev:

Objavite komentar