Follow by Email

petek, 15. junij 2018

Teden Božje Besede 17. 6. 2018-24. 6. 2018


Tudi v tokratnem odlomku apostol Pavel razvija svojo misel oz. nauk o veri, življenju po njej na tem svetu ter življenju onkraj našega telesa, ko se bomo »preselili h Gospodu«.
Pred tem govori o smrti, o prehodu iz tega v onstransko življenje, o umrljivem telesu in razpadajoči ze­meljski hiši, tu pa o nebe­ški domovini, o bivanju pri Očetu. Do tja nas vodi pot, ki jo moramo prehoditi polni vere in zaupanja (poguma): »Vedno smo pogumni ..., saj hodimo v veri in ne v gledanju.« Pavel večkrat pravi, da biti kristjan pomeni biti s Kristu­som; biti s Kristusom na tem svetu pa pomeni potovati po poti vere. Šele na onem svetu bomo resnično in za stalno z Gospodom. Posrednemu in meglenemu spoznanju skozi ogleda­lo ustvarjenih stvari »Zdaj gledamo v ogledalu, megleno, takrat pa iz obli­čja v obličje«, zapiše na drugem me­stu bo sledilo neposredno in jasno spoznanje večnega življenja. Upanje v Kristusa tako kristjanu po­maga, da se sprijazni s smrtjo ter si jo celo želi, a samo zaradi tega, ker nas bo približala končnemu vstajenju.
Smrt je le korak h Gospodu, pri ka­terem bomo ostali za vedno.
Prav zaradi tega, da bi do­segli Gospoda, je cilj naše­ga življenja, da bi bili všeč Gospodu: »Zato si tudi pri­zadevamo, da bi mu bili všeč.« Krščansko upanje ni neka utvara, ampak utrjuje naše življenje. Kdor je na tem sve­tu zvest in zato všeč Gospodu, lahko upa, da se bo nekoč srečal z njim na onem svetu. Od tega, ali živimo tako, da smo Bogu po volji, je odvisna naša sodba: »Vsi se bomo namreč morali prikazati pred Kristusovim stolom.« Kristus pa bo sodil po tem, »kar je (kdo) v zemeljskem življenju delal, dobro ali slabo«. Takrat bodo tudi vsa naša zemeljska dejanja dobila globok smisel in pomen.   
Roman Starc
»24 ur za Gospoda«. Volitve so za nami, pred nami pa 27. rojstni dan naše domovine. Tako kot vsako leto bo tudi letos od 16. do 24. junija po skupnostih in župnijah posebna devetdnevnica. V stolnici bo sveta maša za domovino 21. junija ob 18.00. Ve­čer prej pa se bo začela 24-urna moli­tev in post za domovino. Najsvetejše bomo tako izpostavili v sredo, 20. ju­nija, po sveti maši ob 18.00, sklep pa bo pol ure pred sveto mašo za domo­vino. Molitveno verigo bodo oblikova­le različne skupine katoliških laikov, društev in gibanja. Lepo vabljeni k udeležbi!
Obhajanje maše je usmerjeno k obhajilu, k združitvi s Kristusom. Gre za zakramentalno obhajilo s Kristusovim telesom in krvjo in ne duhovno obhajilo, ki ga lahko prejmeš doma, kadar prosiš: »Je­zus, želim te prejeti v duhovnem obhajilu!« Evharistijo obhajamo, da bi se hranili s Kristusom, ki se nam daje tako po Besedi kot po ol­tarnem zakramentu, da bi postali podobni njemu. Sam Gospod tako pravi: »Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem« (Jn 6,56). Jezusovo dejanje, ko je dal učencem svoje telo in kri med zadnjo večerjo, se nadaljuje tudi danes po službi duhovnika in diakona, posvečenih razdeljevalcev kruha življenja in keliha zveličanja bratom in sestram.
Potem ko duhovnik med mašo razlomi posvečeni kruh, torej Jezusovo telo, ga pokaže vernikom in jih pova­bi, naj se udeležijo evharistične go­stije. Besede, ki odmevajo s svetega oltarja, poznamo vsi: »Blagor pova­bljenim na Jagnjetovo gostijo. Glejte, Jagnje Božje, ki odjemlje grehe sve­ta.« Vzete so iz novozavezne knjige Razodetja: »Blagor njim, ki so pova­bljeni na Jagnjetovo poročno gosti­jo« (Raz 19,9). Jezus je namreč ženin Cerkve. To povabilo nas vabi, da iz­kusimo intimno združitev s Kristu­som, virom veselja in svetosti. Je po­vabilo, ki razveseljuje in nas hkrati spodbuja k izpraševanju vesti v luči vere. Če po eni strani vidimo razda­ljo, ki nas loči od Kristusove svetosti, po drugi strani verujemo, da je bila njegova kri »prelita za odpuščanje grehov«. Vsem nam je bilo pri krstu odpuščeno in nam je odpuščeno ve­dno, ko pristopimo k zakramentu spovedi. Ne pozabite, Jezus vedno odpušča. Jezus se ne utrudi odpušča­ti nam. Mi se utrudimo prositi ga odpuščanja. Sv. Ambrož je o tej zve­ličavni vrednosti krvi zapisal: »Jaz, ki vedno grešim, moram vedno ime­ti na razpolago zdravilo.« V tej veri tudi mi obračamo svoj pogled k Bož­jemu Jagnjetu, ki odjemlje grehe sve­ta, in ga prosimo: »Gospod, nisem vreden, da bi se udeležil tvoje gosti­je. A reci samo besedo in rešen bom.«
Čeprav se v vrsti pomikamo pro­ti oltarju, da bi prejeli obhajilo, pa nam v resnici Kristus prihaja na­proti, da bi nas priličil sebi. Gre za srečanje z Jezusom. Hraniti se z evharistijo pomeni pustiti se spreme­niti po tistem, kar prejmemo. Sv. Avguštin nam to pomaga razume­ti, ko pripoveduje o luči, ki jo je pre­jel, ko je slišal Jezusa reči: »Jaz se hrana velikih. Rasti in me boš jedel. In ne boš ti, ki bi mene spremenil v tebe, kakor hrano tvojega mesa, am­pak boš spremenjen v mene.« Vsako­krat, ko pristopimo k obhajilu, smo nekoliko bolj podobni Jezusu, vedno bolj se spreminjamo v Jezusa. Kakor sta kruh in vino spremenjena v Kri­stusovo telo in kri, tako so tisti, ki ju prejmejo z vero, spremenjeni v živo evharistijo. Ko ti duhovnik podeli evharistijo, pravi: »Kristusovo telo.« Ti pa odgovoriš: »Amen.« Kar pome­ni, da pristaneš na milost in trud, ki je potreben, da bi postal Kristusovo telo. Ko prejmeš evharistijo, namreč postaneš Kristusovo telo. Medtem ko nas združuje s Kristusom in trga iz naše sebičnosti, nas obhajilo odpi­ra in združuje z vsemi, ki so v Njem ena sama stvar. To je čudež evharistije: postanemo to, kar prejmemo!
Cerkev zelo želi, da tudi verniki prejmejo Gospodovo telo s hostijami, ki so posvečene pri isti maši. Znamenje evharistične gostije je bolj izraženo, če sveto obhajilo prej­memo pod obema podobama, če­prav katoliški nauk uči, da se pod eno samo podobo prejme celoten Kristus. V skladu s cerkveno pra­kso vernik običajno pristopi k obha­jilu v vrsti in ga s pobožnostjo prej­me stoje ali kleče, kakor je določila škofovska konferenca, zakrament pa prejme na usta ali na roke, kakor sam želi. Da bi po obhajilu v srcu ohranili prejeti dar, nam pomaga ti­šina, tiha molitev. Zelo nam poma­ga, da podaljšamo ta trenutek tišine in se pogovarjamo z Jezusom v srcu, kakor tudi pesem kakšnega psalma ali hvalnice.
Evharistično bogoslužje se sklene s prošnjo po obhajanju. Duhovnik se z njo obrne na Boga in se mu za­hvali, da smo bili na njegovi gosti­ji, ter prosi, da bi prejeto spreme­nilo naše življenje. Evharistija nas naredi močne, da bi rodili sadove, cvetove dobrih del, da bi živeli ka­kor kristjani. Pristopajmo k evharistiji: prejemanje Jezusa nas spre­minja vanj, naredi nas močnejše. Zelo dober in zelo velik je Gospod!
Povzeto in deloma prirejeno po: Radio Vatikan/splet
Nebeški Oče, postavil si nas v to lepo domovino, da bi izpolnili svo­je poslanstvo in bili odprti za ži­vljenje. 
Vendar nas mnoge sile od­vračajo od tega; prevečkrat iščemo sebične koristi in pozabljamo na druge. Zato Te prosimo za dar skesanosti in spreobrnjenja. 
Naj tvoj Duh zaveje nad možmi in žena­mi, ki nas vodijo, da bodo delovali za pravičnost in razvoj domovine, nam državljanom pa pomagaj, da bomo odgovorni na svojem mestu in da se bomo kljub razlikam ve­selili drug drugega. 

Pomagaj nam podpirati mlade, biti blizu druži­nam in ostarelim ljudem. Nauči nas prisluhniti vsem, ki trpijo. Na priprošnjo nebeške Matere Marije se nas usmili, molitev in post naj bosta naša zaveza s Teboj. Prosimo Te, podeli nam blagoslov za naše osebno in skupno življenje. Amen.
  V četrtek, 7. 6., je v stolnici nun­cij msgr. dr. Juliusz Janusz daroval sveto mašo za člane Malteškega vi­teškega reda ob godu njihovega za­vetnika sv. Janeza Krstnika.
  V nedeljo, 10. 6., smo imeli slo­vesnost prvega svetega obhajila.
  V sredo, 20. 6., se bo začela 24urna molitev in post za domovino. Najsvetejše bo izpostavljeno od 18.30 do 17.30 naslednjega dne.
  V četrtek, 21. 6., ob 18.00 bo v stolnici maša za domovino. Spo­mnili se bomo tudi 25. obletnice ustanovitve SŠK.
  V torek, 26. 6. bo ob 18.30 sveta maša v spomin na sv. Jožefmarija Eskrivaja, ustanovitelja Opus Dei. Daroval jo bo upokojeni nadškof msgr. dr. Anton Stres.
  V petek, 29. 6., bo v stolnici ob 9.00 posvetitev letošnjih novomašnikov. Nadškof bo v duhovnike posvetil tri škofijske diakone in dva iz redovnih skupnosti.
   Ponedeljek, 18. 6.: sv. Gregor Barbarigo, škof
   Torek, 19. 6.: sv. Nazarij, koprski škof
   Sreda, 20. 6.: sv. Adalbert, škof
   Četrtek, 21. 6.: sv. Alojzij Gonzaga, redovnik
   Petek, 22. 6.: sv. Tomaž More, mučenec
   Sobota, 23. 6.: sv. Jožef Cafasso, redovnik
»O Srce Božje slišim tvoj glas, Iz hiše svete k sebi vabiš nas...«
je v stolnici vsak dan pri sv. maši ob 9.00 in 18.30, ob nedeljah pa ob 15.30. Lepo vabljeni!
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob so­botah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30. Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00.
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ Stolnica Ljubljana TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.