Vse Jezusovo življenje, njegovo rojstvo, delo
in oznanjevanje, trpljenje, smrt in vstajenje nam govorijo, da je to naše
zemeljsko življenje nekaj čudovitega, lepega in dragocenega.
Zato vam iz srca želim, da bi svetloba
velikonočnega jutra napolnjevala vsa vaša pota, vaše delo, vaše skrbi in
radosti. Dopustite vstalemu Kristusu, da vstopi v vaša življenja, v vaše domove
in družine; naj vas nagovori in naj vam to srečanje z njim da moči, da boste
veselo novico o njegovem vstajenju in našem odrešenju kot dragoceni zaklad
nosili zapisano v svojih srcih in jo znali deliti tudi z drugimi.
Naj svetloba in pesem vesele aleluje odmeva v
vaša jutra in naj bo vaš korak skozi življenje lahak, podoben radostnemu teku
Marije Magdalene vstalemu Kristusu naproti.
Vaš
župnik
Na velikonočno nedeljo imamo za branje drugega
berila na izbiro dva kratka odlomka, ki pa sta vsak po svoje zelo zgovorna.
Prvi je vzet iz drugega dela Pavlovega pisma Kološanom, v katerem jim daje
navodila za krščansko življenje, ki veljajo za vse čase. Ker je kristjan po
krstu udeležen pri Kristusovi smrti in vstajenju, jih Pavel upravičeno poziva,
naj, če so vstali s Kristusom, iščejo to, kar je zgoraj. Iskati in hrepeneti
morajo po novem življenju, ki se je razodelo v Jezusu Kristusu, ne pa vztrajati
pri starem življenju, ki predstavlja vse tisto, »kar je na zemlji«. Pri tem
seveda ne želi podcenjevati zemeljske stvarnosti, pač pa opozoriti na pravo lestvico
vrednot. Tako kot Kristus so namreč tudi kristjani umrli - umrli grehu, zato se
bodo tudi oni skupaj z njim nekoč prikazali v slavi.
Drugi odlomek pa govori o kvasu in testu.
Jezus uporablja kvas za pozitivno prispodobo da z njim ponazori notranjo moč
nebeškega kraljestva, ki je podobno drobcu kvasa, ki vse testo prekvasi. Pavel
pa tu njegov pomen prenaša iz judovske pashe, ko so morali počistiti vso
hišo, da v njej ne bi bilo drobtinice kvašenega kruha, saj so jedli nekvašen
kruh. Kvas so imeli za vir nečistosti in pokvarjenosti in je bil rabinom
simbol človekovih slabih nagnjenj. Pri Pavlu je torej kvas podoba
pokvarljivega vpliva greha, zato opominja: »Postrgajte stari kvas ... hudobije
in zla.« Storimo to v teh dneh tudi mi, da bomo lahko »z nekvašenim kruhom
iskrenosti in resnice« praznovali veliko noč, ko je bil žrtvovan »Kristus,
naše velikonočno jagnje«.
Roman
Starc
»Vstal sem in sem še naprej z vami!«
Kristus je vstal, da nam podari življenje in
gre z nami v življenje. Če smo na veliki petek zrli Kristusa, pribitega na
križ kot poraženca, na velikonočno jutro On sam prihaja k nam kot zmagovalec.
Njegova zmaga prinaša veselje in upanje. Zmaga, ki pomeni začetek novega
življenja in osmišlja našo življenjsko pot.
Za kristjane velika noč ni le spomin na
zgodovinski dogodek izpred več kot dva tisoč let, ampak je dogodek, ki se
uresničuje danes. Vstali Gospod nam zagotavlja: »Vstal sem in sem še naprej z
vami!«
Praznik velike noči je praznik naše vere v
Kristusa, ki je med nami kot živi Bog. Krščanski Bog ni oddaljeno božanstvo,
temveč je naš prijatelj, spremljevalec, so
potnik in brat. Z nami je v vseh življenjskih
situacijah, predvsem v uri trpljenja in smrti. Naša življenjska zgodba se
prepleta s Kristusovim vstajenjem. Njegovo vstajenje je zagotovilo našega vstajenja
in večnega življenja. V postnem času smo molili križev pot. Ta se ne konča pri
XIV. postaji, ko Jezusa položijo v grob, ampak s tako imenovano XV. postajo, z
Jezusovim vstajenjem na velikonočno jutro. Žene in učenci so po srečanju z
vstalim Gospodom postali velikonočne priče. Vsak izmed nas je Gospodov učenec. Jezus
ponavlja svoje besede meni in tebi: »Vstal sem in sem še naprej z vami!«
Praznovati veliko noč pomeni vključiti se v
bogat tok pričevalcev in današnjemu človeku prinesti veselje velikonočnega
jutra. To veselje se rodi, ko začutim, da Vstali, tako kot je prišel naproti
ženam in svojim učencem, prihaja naproti tudi meni.
Dragi verujoči in ljudje dobre volje, dragi
bolniki, ostareli in trpeči, dragi zamejci in zdomci, voščimo vam
blagoslovljene in doživete velikonočne praznike!
Vaši škofje
SVETO VELIKONOČNO TRIDNEVJE
Dnevi Jezusovega trpljenja, smrti in
vstajenja niso samo spominski dnevi na največjo dramo, ki se je odvijala pred
skoraj dva tisoč leti; za vsakega kristjana bi morali biti to središčni
odrešenjski dogodki, ki dajejo tek in smisel vsemu njegovemu življenju.Pri dopoldanski krizmeni maši škofje v stolnicah posvetijo sveta olja: krstno, bolniško olje in sveto krizmo. Ob škofih se zbere velika večina duhovnikov, saj je veliki četrtek dan, ko je Kristus postavil zakrament mašniškega posvečenja.
Jezusovo zadnjo večerjo, umivanje nog
apostolom, postavitev svete maše in ugrabitve pa podoživimo pri večerni sveti
maši. Pri Slavi utihnejo zvonovi. Po obhajilu duhovnik prenese Sveto Rešnje
telo na stranski oltar v ječo, kar predstavlja Jezusovo bivanje v ječi v noči
od velikega četrtka na veliki petek. Kot je Jezus povabil apostole, da bi
skupaj z njim molili na Oljski gori, tako smo vsi povabljeni, da primerno dolgo
v noč molimo ob ječi. Ne pustimo Jezusa samega!
Obredi velikega petka imajo tri dele: bogoslužje Božje besede, razkrivanje in češčenje križa ter sveto obhajilo. Po prošnji, dveh berilih in psalmu sledi branje Pasijona, poročila o Jezusovem trpljenju. Sledi slovesno razkrivanje križa.
Vidna podoba križa naše misli laže usmeri h Kristusu, ki je kot človek strahotno trpel na križu, sedaj pa
je naš spremljevalec in dobrotnik v življenju. Poljub ne velja podobi, ampak
živemu Kristusu. Po obhajilu duhovnik Sveto Rešnje telo prenese v božji grob,
torej na kraj, ki v teh dneh ponazarja Jezusov grob. Monštranca je pokrita s
tančico, kot je bilo Jezusovo telo zavito v povoje in položeno v skalnat grob.
Sledi molitev ob božjem grobu. To je dan hvaležnosti, dan žalosti, dan
premišljevanja o trpečem Jezusu. Dan kesanja, dan posta.
Svoje premagovanje
in post v duhu pridružimo Jezusovemu zadostilnemu trpljenju.
Jezus je na veliko soboto mrtev ležal v
grobu. Ta dan se vrstijo blagoslovi.
Zjutraj je blagoslov ognja. S prošnjo, da
bi nam bil vedno v korist, da bi bili vsi domovi in ljudje obvarovani vseh
nesreč, ki jih povzroči ogenj, ga blagoslovimo in raznosimo po domovih.
Blagoslov jedi nas spominja na obhajanje pashe, torej na uživanje velikonočnega
jagnjeta pri Izraelcih. Blagoslovljena voda slabi vpliv hudobnega duha. Z njo
se pokrižamo, pokropimo stanovanje in stvari. Blagoslovljeno vodo uporabljamo
vedno z velikim zaupanjem in spoštovanjem.
Vrhunec obhajanja velike sobote je večerno
bogoslužje ali vigilija.
Ima štiri dele: slavje luči, besedno, krstno in
evharistično bogoslužje.
Pred cerkvijo duhovnik znova blagoslovi ogenj.
Z njim
prižge velikonočno svečo, ki simbolizira Jezusa.
Ko sveča gori, sveti in daje
toploto, sama sebe použiva, izničuje.
Božja beseda ima na veliko soboto poseben
pomen. Popelje nas od prvega padca ljudi prek Božjega prizadevanja za našo
rešitev iz grešnega stanja, pa vse do Jezusovega vstajenja od mrtvih in
slovesne aleluje, ko dušo prevzame velikonočno veselje.
S krstnim bogoslužjem podoživimo veličino in
pomembnost svojega krsta. Pri krstu je duša očiščena greha in posvečena z
Božjo milostjo.
Evharistično bogoslužje že preveva
velikonočno veselje. Vse je naravnano k vstalemu Jezusu. Na zunaj doživimo to
v velikonočni procesiji, ki je ena sama hvalnica hvaležnih src, da imamo takega
in tako velikega Odrešenika.
Veselje nad tem, da je Jezus vstal od mrtvih
in nas odrešil, že navsezgodaj oznanjajo velikonočni zvonovi, pesem vesele
aleluje, mogočne vstajenjske procesije ter slovesne svete maše po naših župnijah.
Veselje, ki ga ni mogoče opisati, napolnjuje naša srca.
Vse se je dogajalo izključno in samo za nas!
Zato se potrudimo in z udeležbo ter sodelovanjem pri obredih pokažimo, da smo
zreli, velikonočni kristjani.
Kristusovo vstajenje ni sad neke špekulacije,
mističnega izkustva; je dogodek, ki gotovo presega zgodovino, ki pa se je
zgodil v točno določenem trenutku zgodovine in pušča v njej neizbrisno sled.
Luč, ki je zaslepila stražarje, postavljene, da bdijo nad Jezusovim grobom, je
posegla skozi čas in prostor. Prav ta drugačna luč, božanska luč je zdrobila
temo smrti in prinesla na svet božji sijaj, sijaj Resnice in Dobrega.
Kot sončni žarki spomladi pripravijo očesca na
vejah dreves, da vzbrstijo in se odprejo, tako izžarevanje, ki izhaja iz
Kristusovega vstajenja daje moč in pomen vsakemu človeškemu upanju, vsakemu
pričakovanju, hrepenenju, načrtu. Zato se vse vesoljstvo danes veseli, ko je
pritegnjeno v pomlad človeštva, ki je postalo posrednik neme hvalnice stvarstva.
Velikonočna aleluja, ki odmeva v Cerkvi, ki potuje po svetu, izraža tiho
radovanje vesoljstva in predvsem hrepenenje vsake človeške duše, ki je iskreno
odprta za Boga, še več, ki je hvaležna za njegovo neskončno dobroto, lepoto in
resnico.
(Zaslužni
papež Benedikt XVI.)
Za sliko pravi umetnostna zgodovinarka Ana
Lavrič, da je po svoji zasnovi, figuraliki in barvnih učinkih »velika
mojstrovina in zagotovo sodi med najkakovostnejša dela tujih mojstrov na naših
tleh«. Sv. Miklavž, zavetnik stolne cerkve, je upodobljen v družbi obeh
zavetnikov ljubljanske škofije, sv. Mohorja in Fortunata. Miklavž, oblečen v
slovesen rdeč pluvial, z naprsnim križem, stoji na oblakih točno na sredini
spodnjega dela slike: razoglav in z bujno kratko brado. Z desnico blagoslavlja,
medtem ko si z levico pridržuje rob pluviala, v kateri drži knjigo s tremi
zlatimi jabolki. Srebrno škofovsko palico drži goli angelček ob njem, mitra pa
mu leži ob nogah na knjigi.
Ob njegovi desni kleči oglejski škof sv. Mohor
v bogatem brokatnem mašnem plašču. V roki drži pastorale s križem na vrhu, z desnico
kaže na Miklavža, pogled pa upira navzdol h gledalcem. Na drugi strani kleči s
sklenjenimi rokami diakon sv. Fortunat v brokatni dalmatiki, svoj pogled pa
upira navzgor k Miklavžu. Vse tri obdajajo puhasti oblaki, ki kipe kvišku in se
v zgornjem delu slike zgostijo. Tu se tesno objemajo trije krilati mladeniči,
oviti s prtom okoli ledij. Ta dokaj čutno poudarjen motiv je bil prav gotovo
eden izmed vzrokov, da so v strogem janzenističnem času sliko zamenjali z bolj
»primerno« Langusovo kopijo.
• Nedelja, 14. 4.: CVETNA NEDELJA
• Sobota, 20. 4.: VELIKA SOBOTA
• Nedelja, 21.
4.: VELIKA NOČ
• Torek, 23. 4.: sv. Jurij, mučenec, zavetnik
Ljubljane
• Sreda, 24. 4.: sv. Fidelis iz Sigmaringena,
duhovnik, mučenec
• Četrtek, 25. 4.: sv. Marko, evangelist
• Petek, 26. 4.: Marija, Mati dobrega sveta
• Sobota, 27. 4.: sv. Cita, dekla, devica
• Nedelja,
28. 4.: BELA NEDELJA, nedelja Božjega usmiljenja
• Ponedeljek, 29. 4.: sv. Katarina Sienska,
devica, cerkv. uč.
• Torek, 30. 4.: sv. Pij V., papež
• Sreda, 1. 5.: sv. Jožef Delavec, začetek
šmarnic
• Četrtek, 2. 5.: sv. Atanazij, škof, cerkveni
učitelj
• Petek, 3. 5.: sv. Filip in Jakob ml.,
apostola, prvi petek
• Sobota, 4. 5.: sv. Florijan, mučenec, prva
sobota
• Nedelja, 5. 5.: 3. velikonočna nedelja
• Ponedeljek, 6. 5.: sv. Dominik Savio, dijak,
zavetnik ministrantov
• Torek, 7. 5.: sv. Gizela, opatinja
• Sreda, 8. 5.: Obletnica posvetitve
ljubljanske stolnice, slovesni praznik
• Četrtek, 9. 5.: sv. Marija Terezija Jezusova,
red. ust.
• Petek, 10. 5.: sv. Damijan de Veuster,
misijonar
• Sobota, 11. 5.: sv. Ignacij Lakonijski,
redovnik
• Nedelja, 12. 5.: 4. velikonočna nedelja,
nedelja Dobrega pastirja
• Veliki četrtek, 18. 4.: Krizmeno in večerno
sveto mašo bo vodil nadškof Zore.
• Veliki petek, 19. 4.: Obrede velikega petka
bo vodil pomožni škof Šuštar.
• Velika sobota, 20. 4.: Velikonočno vigilijo
bo vodil nadškof.
• Velika noč, 21. 4.: Vstajenjsko sveto mašo bo
vodil nadškof.
• Ob 15.00 bo v cerkvi sv. Jožefa protipotresna
pobožnost. Lepo vabljeni!
• Velikonočni ponedeljek, 22. 4.:
Svete maše bodo po prazničnem redu.
• V četrtek, 25. 4., bo po večerni sveti maši ob
19.15 v Baragovi dvorani v župnišču spominski večer, posvečen pokojnemu
Justinu Stanovniku. Gosta bosta Brane Senegačnik in Matija Ogrin.
• V ponedeljek, 29. 4., bo v stolnici ob 12.00
krajši orgelski koncert. Lepo vabljeni!
• V sredo, 1. 5., bodo svete maše po prazničnem
redu. Začetek šmarnične pobožnosti.
• V četrtek, 2. 5., bo po večerni sveti maši
molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.
• V petek, 3. 5., na prvi petek, bo ob 8.30 bo
molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Jezusovemu, ob 15.00 pa ura
Božjega usmiljenja in po njej sveta maša.
• V soboto, 4. 5., na prvo soboto, bo ob 8.30
molitev pred Najsvetejšim ter posvetitev Srcu Marijinemu.
9.00: krizmena maša 18.30: sveta maša in
obredi velikega četrtka do 22.00: molitev
z Jezusom na Oljski gori
9.00: molitveno bogoslužje 15.00: križev pot
18.30: obredi velikega petka do 21.00: molitev pri Božjem grobu pred izpostavljenim
Najsvetejšim
6.30: blagoslov
ognja 9.00: molitveno bogoslužje 12.00-18.00: blagoslovi jedi
17.15: večernice
20.00: velikonočna vigilija
BLAGOSLOVI VELIKONOČNIH JEDIL
6.00, 7.00: sveti
maši 8.30: vstajenjska procesija in sveta maša
10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30: svete maše
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in
prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni
prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30,
16.00, 18.30
Nedelje in
zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30,
12.30, 16.00, 18.30
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski
urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar