Follow by Email

torek, 18. december 2018

Teden Božje Besede 9.12.16.12.2018


2. ADVENTNA NEDELJA

Samo občudujemo lahko, kako pri­srčen in očetovski odnos je imel apo­stol Pavel do naslovljencev
svojih pi­sem in kako ponosen je bil nanje. Podobno kakor v pismu Tesaloničanom tudi Filipljanom piše, kako se Bogu zahva­ljuje zanje in »v sleherni svoji molitvi zmeraj z ve­seljem« moli za vse. Vese­li se predvsem zaradi tega, ker niso navezani nanj, temveč na evangelij. To jih med seboj povezuje v občestvo, zato je prepričan, da bo Božje delo, ki ga je med njimi vršil, ostalo in se nada­ljevalo »do dneva Kristusa Jezusa«, torej do njegovega drugega prihoda. Te besede so tako pomenljive, da jih škofje še danes ponavljajo kandida­tom pri obredu posvetitve: »Bog, ki je v tebi dobro delo začel, naj ga tudi dopolni.« Ne gre samo za prošnjo k Bogu, ampak tudi priznanje in neke vrste pohvalo, saj je »prepričan«, da so in bodo njihova dela še naprej služila dobremu. Zato si tudi ne pomišlja pred njih izliti svoja čustva, ko pravi, kako zelo hrepeni po njih in kako vse enako ljubi »v ljubezni Kristusa Jezusa«. Gre za pogumno pričevanje, saj vemo, da je nemogo­če imeti rad vse ljudi na enak
način, dokler ne dopusti­mo, da to v nas stori Jezus. Pri tem Pavel preide na konkretno prošnjo, naj njihova »ljubezen vedno bolj napreduje«. Ljubezen namreč ni enkratno deja­nje, ni nikoli na cilju, saj mora vedno napredovati. Povezuje nas v občestvo svetih in nam pomaga pri tistem, kar je bistveno, namreč da znamo »razlikovati, kaj je boljše« in to tudi na zunaj pokazati in živeti. Kajti le tako bomo lahko »čisti in neomadeževani za Kristusov dan« ter obrodili sadove pravičnosti.
In prav advent je kot nalašč za to, da se tej svoji nalogi še bolj posvetimo.
Roman Starc
Maša za družine. Lansko leto smo v adventu blagoslovili čudovit komplet oltarnih prtov za vse oltarje v stolni­ci. Vanje so klekljarice izvezle imena svojih družin in jih tako »simbolič­no« priporočile v Božje varstvo. Sve­ta maša in blagoslov prtov sta bila vr­hunec njihovega požrtvovalnega dela. Letos smo jih vnovič povabili v stolnico k sveti maši, pri kateri bomo molili za blagoslov vseh družin. Lepo vabljeni, da se nam pridružite na tretjo adventno nedeljo, 16. novembra, ob 16.00. Božična devetdnevnica. Naslednjo nedeljo, 16. decembra, že začenjamo tudi z neposredno pripravo na božič­ne praznike. Vsak dan bomo pri sve­tih mašah ob 9.00 in 18.30 prepevali božično devetdnevnico. Lepo vabljeni k tej lepi pobožnosti!
Je ena izmed štirinajstih priprošnjikov v sili in je med krščan­skim ljudstvom zelo znana in pri­ljubljena. Za svojo zavetnico so si jo izbrali predvsem rudarji, men­da zato, ker naj bi bila zaprta v te­mnem stolpu, podobno kakor so rudarji v temnem rovu. Verjetne­je pa je, da je postala njihova zavetnica zaradi varstva pred naglo in nepredvideno smrtjo, ki so ji rudar­ji nenehno izpostavljeni. Kdor se namreč zateka k sv. Barbari, mu ta izprosi milost, da za zadnjo uro prejme sv. zakramente. O tem go­vorita dve slovenski legendi o sve­ti Barbari. Zapisal ju je Vraz.
Prva legenda pri­poveduje, kako stoji na širokem, lepem polju ze­leno drevesce, pod drevescem okrogla kamnita miza, zraven nje pa svilnat stol­ček, na katerem sedi sv. Barbara. Pred seboj na mizi ima Presveto Rešnje telo. Po lepi uglaje­ni cesti prijaše mimo četa mla­dih vojakov. Sve­to Barbaro vsi lepo pozdravijo
s »Hvaljen Jezus!« in jo povabijo, naj gre z njimi, da jim bo s Svetim Rešnjim telesom duše čistila. Za četo pa prijaha mlad vojskovodja. Ta svete Barbare niti ne pozdravi, marveč se iz nje in »njenega« Sv. Rešnjega telesa celo ponorčuje, češ da lahko brez tega umrje. Toda ko je v bitki nevarno ranjen, se spo­mni na sveto Barbaro. Kesa se ne­premišljenih besed in jo milo kli­če, naj pride s Presvetim Rešnjim telesom in mu z njim nahrani dušo.
Druga legenda je prav tako v zve­zi s Svetim Rešnjim telesom, pri­poveduje pa, kako bi morala sve­ta Barbara po očetovi volji vzeti za moža donavskega kralja, a ga ni hotela. Zato jo oče ves zlovoljen vrže v ječo, v stolp brez oken.
Čez nekaj časa spozna svoje hu­dodelstvo in se skesa. Hčerka mu odpusti ter mu, docela obupane­mu, sporoči, naj bo miren, da mu bo že prišla na pomoč s Presvetim Rešnjim telesom, ko mu bo pomo­či najbolj treba. To pa je seveda ob smrtni uri.
Na god svete Barbare ponekod (npr. Kostel v Beli krajini) narežejo češnjeve vejice in jih vtaknejo v kozarec vode, da do božiča ozele­nijo. Prav tako na njen god (ali na Lucijin) v lončke posejejo žitna se­mena.
Poleg relikvij so v pozlačeno ba­kreno kroglo na vrhu drugega zvo­nika vstavili tudi »Prošnjo posvečevalca«, ki je priredba molitve in blagoslova kralja Salomona ob posvečevanju jeruzalemskega tem­plja. Ker gre za zares lepo in po­menljivo besedilo, naj bo tudi to zapisano:
»Gospod, naš Bog, ozri se na molitev svojega služabnika in na njegovo pro­šnjo. Usliši molitev, ki jo danes tvoj služabnik ponavlja s kraljem Salomo­nom v imenu vseh prebivalcev mesta Ljubljane.
Naj bodo tvoje oči noč in dan uprte v to hišo. Poslušaj prošnjo svojega ljud­stva, ko bodo molili na tem kraju. Po­slušaj na kraju, kjer prebivaš, v nebe­sih, poslušaj in odpuščaj!
Če se bodo vrnili k tebi, slavili tvoje ime in v tej hiši molili in te prosili, po­slušaj v nebesih in odpusti greh svoje­ga ljudstva!
Če jih bo zadela kaka nadloga, ker se bodo pregrešili proti tebi, pa bodo moli­li obrnjeni proti tem kraju, slavili tvoje ime in se spreobrnili od svojih grehov, ker jih boš ponižal, poslušaj v nebesih in odpusti, ukrepaj in povrni vsakemu po njegovih delih, da se te bodo bali vse dni, dokler bodo živeli v deželi, ki si jo dal našim očetom!
Tudi tujca, ki bo prišel iz daljne deže­le zaradi tvojega imena in bo molil v tej hiši, poslušaj in izpolni, za kar te bo goreče prosil, da bodo vsi narodi na ze­mlji spoznali tvoje ime in se te bali! Slavljen Gospod, ki nam je naklonil mir sredi tolikih krutih vojska ter nas rešil iz vsake nadloge in velike bridko­sti.
Gospod, naš Bog, naj bo z nami, kakor je bil z našimi očeti. Naj nas ne zapu­sti in ne zavrže, naj nagne naša srca k sebi, da bomo hodili po vseh njegovih potih in se držali njegovih zapovedi, zakonov in odlokov, ki jih je zapovedal našim očetom.
Naše srce pa naj bo v celoti z Gospo­dom, našim Bogom, da bomo ravnali po njegovih zakonih in se držali njego­vih zapovedi kakor ta dan.«
  V nedeljo, 9. 12., na Miklavže­vo nedeljo, bo med sveto mašo ob 16.00 nadškof msgr. Stanislav Zore podelil Sveta pisma letošnjim katehumenom.
  V ponedeljek, 10. 12., bo po ve­černi sveti maši ob 19.15 v župnišču sestanek ŽPS.
  V nedeljo, 16. 12., bo ob 16.00 sveta maša za blagoslov družin; srečanje klekljaric in njihovih družin, ki so za stolnico lansko
leto darovale prte.
* * *
  V ponedeljek, 17. 12., bo po ve­černi sveti maši ob 19.15 v Barago­vi dvorani v župnišču predavanje prof. dr. Jožeta Muhoviča o moder­ni sakralni umetnosti. Lepo vab­ljeni!
  Petek, 14. 12.: sv. Janez od Križa, duhovnik, cerkveni učitelj
  Sobota, 15. 12.: bl. Antonija, Krizina in druge drinske mučenke
Papež Frančišek v nagovoru na prvo adventno nedeljo: »Biti čuječi in moliti. Notranji spanec se porodi iz tega, ko se neprenehoma vrtimo okoli samih sebe ter smo osredotočeni na zaprtost svojega življenja z njegovimi problemi, z njegovim veseljem in njegovo bole­čino ... Advent nas vabi k prizadevni čuječnosti tako, da pogledamo iz nas samih, razširimo razum in srce ter se odpremo za potrebe lju­di, bratov in za željo po novem svetu. Druga drža, s katero bomo dobro preživeli čas pričakovanja Gospoda, je molitev... Gre za to, da se dvigne­mo ter molimo in s tem usmerimo svoje misli in svoje srce k Jezusu, ki prihaja. Mi pričakujemo Jezusa in ga hočemo pričakati v molitvi, ki je tesno povezana s čuječnostjo ... Toda če razmišljamo o božiču v ozračju potrošništva, da gledam, kaj lahko kupim, da naredim to in to, da pripravim posvetno praznovanje, bo šel Jezus mimo in ne bomo ga našli.«

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.