petek, 17. marec 2017

Teden Božje Besede 19. 3.-26. 3. 2017



Za Jude je bila postava temeljni zakon, ki se ga je bilo potrebno držati in do potan­kosti živeti; tako zelo, da so v natanč­nem izpolnjevanju predpisov po-
stave videli ves smisel svojega verovanja. V tem duhu so uči­li, da se človek opraviči (»zve­liča«) zgolj po delih postave, tako, da je vera postala bolj ali manj samo zunanje izpolnjeva­nje tega, kar zapovedujejo zapovedi in predpisi.
Da bi pokazal zmotnost ta­kega prepričanja in učenja, apostol Pavel večkrat poudari, da smo »opravičeni iz vere« in se zato ne moremo sklicevati na svoje lastno prizadevanje ali zasluge. Pred Bogom namreč nihče ni pravičen sam iz sebe ali zgolj zaradi izpolnjevanja postave, pač pa je milost tista, ki opravičuje. In to vse, zlasti slabotne in grešnike, ki se s svo­jimi deli ne morejo ponašati.
Opravičenje pa je dar, ki v srce tistega, ki je po Kristusu spravljen z Bogom, prina­ša mir. Ta naš mir je Kristus sam, ki nam tudi vliva upanje, da bomo nekoč dose­gli Božjo slavo. On je namreč »umrl za brezbožne«, da bi vsi, slabotni in grešni­ki, dosegli odrešenje. Šele to upanje je za kristjana osnova za pona­šanje, saj človek nima ničesar drugega, s čimer bi si lahko zaslužil opravičenje pred Bo­gom. Toliko bolj, ker to upa­nje ne osramoti, saj temelji na Božji ljubezni do nas.
Vera in upanje nas tako končno pripeljeta do neskončne ljubezni, s katero nas Bog ljubi. Pavlu se na tem mestu zapiše pravi mali »hvalospev« tej ljubezni, ko pravi da »je Božja ljubezen izlita v naša srca« in jo Bog izkazuje »s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki«. Ljubezen je torej tista, ki daje pravi smisel Jezusovi žrtvi in daritvi na križu in vra­čamo jo lahko le z vero in (za)upanjem.
mag. Roman Starc
Sestre in bratje,
v teh dneh se pred nami pojavljata dva močna človeška lika, sv. Jožef in Božja mati Marija. Jožef je pokončen moški, ki bi ga bilo vredno posnemati vsem fantom, možem in očetom. Čeprav ni poznal novozaveznega nauka, da naj bo v pravičnosti korak naprej od drugih (prim. Mt 5,20), je tak bil. Za nosečo Marijo je iskal rešitev izven okvirov ustaljenega, običajnega in zakonitega, ker je njej in Otroku želel dobro. Bil pa je tudi odprt za božji nagovor, ki mu je pritrdil in Mariji ter Otroku priskr­bel trajno rešitev. Zato velja za pravič­nega (prim. Mt 1,19) in je vzornik in priprošnjik fantov, mož in očetov. Med drugim pa je tudi priprošnjik v stiski (za srečno zadnjo uro) in zaščitnik ve­soljne Cerkve ter slovenskih dežel.
Marija pa se nam v tem tednu pred­stavlja s praznikom »Marijinega oznanjenja«, kot ljudsko imenuje­mo ta praznik, pravilno pa je praznik Gospodovega oznanjenja Mariji. Ob­hajamo ga devet mesecev pred boži­čem - takrat je Marija rodila Besedo, ki ji je privolila ob oznanjenju ange­la Gabrijela, ob Jezusovemu spočetju. Na praznik Gospodovega oznanjenja Mariji zato obhajamo »materinski dan«. Vsem, moškim in ženskam, želim, da bi se zgledovali po teh dveh ljudeh - v celoti in vedno. Naj bosta Jožef in Marija priprošnjika naše­mu narodu, da bi imeli obilje moških in ženskih, ki bi znali ravnati kakor
onadva. Bodimo odprti, kakor Samarijanka, za »živo vodo« (prim. Jn 4). Bog blagoslovi naše žene in matere, fante in može!
župnik Jože
     V četrtek, 9. marca, je škof Franci Šuštar imel drugi postni govor.
      Nedelja, 19. 3.: 3. POSTNA - PAPEŠKA NEDELJA. Začetek te­dna družine.
      Ponedeljek, 20. 3.: sv. Klavdija, mučenka.
      Torek, 21.3.: sv. Serapion, škof, mučenec.
      Sreda, 22. 3: sv. Lea, spokornica.
      Četrtek, 23. 3.: sv. Turibij iz Mongroveja, škof.
      Petek, 24. 3.: sv. Katarina Šved­ska, redovnica.
      Sobota, 25. 3.: GOSPODOVO OZNANJENJE - slovesni praznik.
      Nedelja, 26. 3.: 4. POSTNA NEDELJA. Sklep tedna družine.
      V nedeljo, 19. 3., bomo pri vseh mašah zapeli zahvalno pesem, ker je to tudi PAPEŠKA nedelja;

pri sv. maši ob 10.30 bodo katehumeni prejeli očenaš; ob 15.30 je križev pot za družine in življenje, ker ta dan začnemo obhajati teden za življenje.
   V ponedeljek, 20. 3., bo večerna maša z večernicami za duše v vicah. Po maši bo srečanje za srednješolce in seja Župnijskega pastoralnega sveta.
   V torek, 21. 3., bo večerna maša z večernicami. Ob 18.30 bo katehumenat.
   V sredo, 22. 3., bo ob 18.30 apo­stolski nuncij msgr. dr. JULIUSZ JANUSZ obhajal slovesnost ZLA­TE MAŠE. Povabljeni.
   V četrtek, 23. 3., bo po maši s POSTNIM GOVOROM škofa Antona Jamnika še koncert zbora Benenden Chamber Choir iz Veli­ke Britanije. Ob 19.15 bo tudi sreča­nje Biblične skupine.
   V petek, 24. 3., bo ob 8.30 križev pot, ob 15.00 pa ura Božjega usmi­ljenja in sveta maša.
   V soboto, 25. 3., je slovesni pra­znikGOSPODOVEGA OZNA­NJENJA - materinski dan. Maše bodo kakor za praznik na delovni dan.
   V nedeljo, 26. 3., bo ob 15.30 križev pot.
   V ponedeljek, 27. 3., bo takoj po večerni maši v cerkvi - stolnici - drugi del TEČAJA ZA BRALCE BOŽJE BESEDE: praktične vaje z branjem pri ambonu.
   V četrtek, 30. 3., bo pri maši ob 18.30 škof Anton Jamnik imel 5. postni govor.
G. Quaglio, Jezus in Samarijanka, ljubljanska stolnica, foto: JoPl
   V soboto, 1. 4., bo župnijsko po­stno romanje v Kočevski rog (kri­žev pot) in na Goro pri Sodražici (Magdalena Gornik).
   V nedeljo, 2. 4., bomo pri maši ob 10.30 katehumenom izročili vero­izpoved.
   V petek, 7. 4., bo SREČANJE ZA BOLNE IN OSTARELE. Ob 16. uri bo sv. maša v stolnici z mo­žnostjo prejema zakramenta bol­niškega maziljenja, nato prijatelj­sko druženje na proštovem vrtu (ali v župnišču v primeru slabega vreme­na).
Vsak dan lepo povabljeni k molitvi rožnega venca ob 8.30 (od ponedelj­ka do četrtka) ali zvečer ob 18. uri in h križevemu potu ob petkih ob 8.30 in ob nedeljah ob 15.30.
Postni govori bodo ob četrtkih med večerno mašo ob 18.30, ki jo bodo darovali škofje, ki bodo imeli postni govor:
23. marec: škof Anton Jamnik 30. marec: škof Anton Jamnik 6. april: nadškof Stanislav Zore
Papež Frančišek pri jutranji maši 14. marca o spreobrnjenju: »Delati dobro ni lahko: tega se moramo vedno učiti. In uči nas On. Toda učite se! Kakor otroci. Na poti življenja, krščanskega življenja, se uči vse dni. Vse dni seje treba naučiti nekaj narediti, biti boljši kakor dan prej. Učiti se. Oddaljiti se od zla in se učiti delati dobro: to je pravilo spreobrnjenja. Kajti spreobrniti se ne pomeni iti k neki dobri vili, ki nas spreobrne s čarobno paličico: ne! Je pot. Je pot oddaljevanja in učenja.«
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
Delavniki: 6.00; 7.00; 7.30 (razen ob sobotah); 8.00; 9.00; 10.30 (samo v petek in soboto tudi ob 16.00); 18.30. Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 16.00; 18.30. Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 11.30; 12.30; 16.00; 18.30.

Ni komentarjev:

Objavite komentar